• Rezultati Niso Bili Najdeni

TADEJ LAINŠČEK

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "TADEJ LAINŠČEK"

Copied!
159
0
0

Celotno besedilo

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

TADEJ LAINŠČEK

(2)

PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: KEMIJA IN BIOLOGIJA

POPIS FLORE NA EKSTENZIVNIH TRAVNIKIH IZBRANEGA OBMOČJA PRI KOBILJU

DIPLOMSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Nejc Jogan Kandidat:Tadej Lainšček Somentor: doc. dr. Tinka Bačič

Ljubljana, maj 2016

(3)
(4)

»Do not go where the path may lead,

go instead where is no path and leave a trail…«

Ralph Waldo Emerson

(5)

Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija Biologije in Kemije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravljeno je bilo na Katedri za Botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za dodiplomski študije Oddelka za biologijo je za mentorja dela imenovala izr.

prof. dr. Nejca Jogana, za somentorja pa doc. dr. Martino Bačič.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Jasna Dolenc Koce

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Član: izr. prof. dr. Nejc Jogan

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Članica: doc. dr. Martina Bačič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Članica: doc. dr. Simona Strgulc Krajšek

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Datum zagovora: 30.5.2016

Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji.

Tadej Lainšček

(6)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dn DK

KG flora/habitatni tipi/ekstenzivni travniki/Kobilje/Prekmurje/rdeči seznam/naravovarsto/ogroženost/Natura 2000

AV LAINŠČEK, Tadej

SA JOGAN, Nejc (mentor), BAČIČ, Tinka (somentor) KZ SI-1000, Kardeljeva ploščad 16

ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Biotehniška fakulteta, Program Biologija in Kemija

LI 2016

IN Popis flore na ekstenzivnih travnikih izbranega območja pri Kobilju TD diplomsko delo (univerzitetni študij)

OP 147 str., 5 pregl., 13 sl., 45 ref.

IJ sl JI en

AI Na ekstenzivnih travnikih ob naselju Kobilje v Prekmurju smo med leti 2009 in 2013 na 70 popisanih poligonih popisali 273 različnih taksonov. Med njimi je 43 naravovarstveno pomembnih vrst, in sicer: Achillea ptarmica, Alnus glutinosa, Alopecurus aequalis, Alopecurus pratensis, Carex acutiformis, C. appropinquata, C.

canescens, C. tomentosa, C. umbrosa, C. vesicaria, Cerastium glutinosum, Clematis recta,

Convallaria majalis, Dianthus carthusianorum, D. deltoides, D. superbus, Eleocharis

carniolica, E. ovata, Epilobium lamyi, Fragaria viridis, Galeopsis bifida, Galium odoratum,

Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Hemerocallis lilioasphodelus, Iris

pseudacorus, I. sibirica, Juncus atratus, Koeleria pyramidata, Luzula forsteri, Lythrum

hyssopifolia, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis nemorosa, Nardus stricta,

Oenanthe aquatica, Orchis morio, Peplis portula, Petrorhagia saxifraga, Polygonum

bistorta, Rosa gallica, Sanguisorba officinalis, Saxifraga bulbifera, Scutellaria hastifolia,

Succisa pratensis, Succisella inflexa, Veronica scutellata. Med 38 popisanimi habitatnimi

tipi, ki jih dejansko tvori 21 različnih habitatnih tipov in medsebojni križanci, je 5

kvalifikacijskih habitatnih tipov za Natura 2000 omrežje, od katerih so 3 prednostni. To

so: 6210*, 6230*, 6410, 6510 in 91E0*.

(7)

KEY WORDS INFORMATION

DN Dn

DC

CX flora/habitat types/extensive meadow/Kobilje/Prekmurje/red list/nature conservation/endangerment/Natura 2000

AU LAINŠČEK, Tadej

AA JOGAN, Nejc (supervisor), BAČIČ, Tinka (co-supervisor) KZ SI-1000, Kardeljeva ploščad 16

ZA University of Ljubljana, Faculty of education, Biotechnical faculty LI 2016

IN Flora survey on extensive meadows of selected area near Kobilje TD Graduation thesis (University studies)

OP 147 p., 5 tab., 13 fig., 45 ref.

IJ sl JI en

AI Between the years 2009 and 2013, we mapped 273 different taxons on 70 polygones in extensively used grasslands near Kobilje village in Prekmurje. Amongs those taxons, there are 43 nature conservation important species: Achillea ptarmica, Alnus glutinosa, Alopecurus aequalis, Alopecurus pratensis, Carex acutiformis, C.

appropinquata, C. canescens, C. tomentosa, C. umbrosa, C. vesicaria, Cerastium glutinosum,

Clematis recta, Convallaria majalis, Dianthus carthusianorum, D. deltoides, D. superbus,

Eleocharis carniolica, E. ovata, Epilobium lamyi, Fragaria viridis, Galeopsis bifida, Galium

odoratum, Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Hemerocallis lilioasphodelus, Iris

pseudacorus, I. sibirica, Juncus atratus, Koeleria pyramidata, Luzula forsteri, Lythrum

hyssopifolia, Mentha pulegium, Molinia caerulea, Myosotis nemorosa, Nardus stricta,

Oenanthe aquatica, Orchis morio, Peplis portula, Petrorhagia saxifraga, Polygonum

bistorta, Rosa gallica, Sanguisorba officinalis, Saxifraga bulbifera, Scutellaria hastifolia,

Succisa pratensis, Succisella inflexa, Veronica scutellata. Among 38 recorded habitat

types, that are in fact 21 different habitat types and their hybrids, there are 5 qualifying

habitat types for Natura 2000: 6210*, 6230*, 6410, 6510 and 91E0*. Three of those five

are priority types (marked with *).

(8)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS INFORMATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO SLIK ... VII KAZALO PREGLEDNIC ... VIII

1. UVOD ... 1

2. PREGLED OBJAV ... 3

2.1 OPIS OBMOČJA RAZISKAVE ... 3

2.1.1 Splošni geografski opis ... 3

2.1.2 Geologija ... 4

2.1.3 Pedologija ... 7

2.1.4 Klima ... 9

2.1.5 Hidrologija ... 12

2.1.6 Fitogeografska in fitocenološka opredelitev območja raziskave ... 14

2.2 PREUČEVANJE FLORE PREKMURJA ... 14

2.2.1 Raziskovanje prekmurske flore skozi zgodovino ... 14

2.2.2 Naravovarstvo v Prekmurju ... 18

3. MATERIALI IN METODE ... 20

3.1 POPIS RASTLINSKIH VRST NA OBMOČJU RAZISKAVE ... 20

3.1.1 Izbira območja in poligonov ... 20

3.1.2 Določanje rastlinskih vrst ... 24

3.1.3 Terensko delo ... 25

3.1.4 Zbiranje podatkov v podatkovno zbirko ... 25

(9)

4.1. SEZNAM VSEH POPISANIH TAKSONOV ... 27

4.2 SEZNAM POPISANIH TAKSONOV UREJENIH PO POLIGONIH ... 34

4.3 SEZNAM POPISANIH NARAVOVARSTVENO POMEMBNIH TAKSONOV ... 116

4.4 HABITATNI TIPI IN OPIS POLIGONOV ... 119

4.5 SEZNAM VSEH POPISANIH HABITATNIH TIPOV ... 123

5. DISKUSIJA ... 125

5.1. POPISANE VRSTE ... 125

5.2. KOMENTAR K NEKATERIM NARAVOVARSTVENO POMEMBNIM VRSTAM ... 127

5.3 HABITATNI TIPI ... 131

5.4 TEŽAVE PRI TERENSKEM DELU ... 133

5.5 SKLEPI ... 134

6. PREDLOG ZA IZVEDBO UČNE VSEBINE ... 137

6.1 ANALIZA UČNIH NAČRTOV ... 137

6.2 NAČRTOVANJE NARAVOSLOVNEGA DNEVA ... 137

7. VIRI ... 143

ZAHVALA ... 148

(10)

KAZALO SLIK

Slika 1: Topografska karta območja (Geopedija, 2.4.2013) ... 4

Slika 2: Geološka podlaga Prekmurja (Buser, 2009) ... 6

Slika 3: Geološka podlaga doline Kobiljskega potoka (Geološki zavod Slovenije, 16.3.2013)... 7

Slika 4: Pedološka karta Slovenije (Fridl, Kladnik, Orožen Adamič, Perko, Zupančič, 2001) ... 7

Slika 5: Povprečna letna višina padavin za obdobje: 1961-1990 (ARSO, 22.3.2013) ... 10

Slika 6: Reke v Prekmurju (Krajinski part Goričko, 4.4.2013) ... 12

Slika 7: Območje raziskave z vrisanimi mejami naravne vrednote (KPG) ... 20

Slika 8: Ortoposnetek zgornjega dela območja (KPG) ... 21

Slika 9: Ortoposnetek srednjega dela območja (KPG) ... 21

Slika 10: Ortoposnetek spodnjega dela območja (KPG) ... 21

Slika 11: Slika spodnjega dela območja (stojišče poligon št. 71; Tadej Lainšček) ... 22

Slika 12: Srednji del območja raziskave (stojišče poligon št. 28; Tadej Lainšček) ... 22

Slika 13: Zgornji del območja raziskave (stojišče poligon št. 9; Tadej Lainšček) ... 22

(11)

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Količina padavin za obdobje raziskave 2009-2012 (ARSO, 23.3.2013) ... 11 Tabela 2: Oznake spremenjenih poligonov, kjer prva dva vnosa v tabelo predstavljata razdeljeni poligon 116 na jarek in na travnik, ostali vnosi pa se nanašajo na združene poligone ... 23 Tabela 3: Seznam popisanih rastlinskih vrst z latinskimi in slovenskimi imeni ter vsoto, ki pomeni število, kolikokrat smo posamezni takson na območju raziskave popisali ... 27 Tabela 4 : Seznam naravovarstveno pomembnih taksonov po različnih kriterijih in navedbah 116 Tabela 5: Popisani poligoni z koordinatami centroidov, opisom posameznega poligona, številom popisanih taksonov na poligonu ter z določenim ustreznim habitatnim tipom v letih 2013 in 2003 ... 119 Tabela 6: Pojavljanje posameznih HT po poligonih (označevanje povzeto po HTS ( 2004)) ... 123

(12)

1. UVOD

Prekmurje je slovenska pokrajina, ki je nastala na zahodem obrobju nekoč prisotnega Panonskega morja. V grobem jo lahko razdelimo na dva dela, in sicer južni ravninski del in na severu Goričko. Za prvega je značilno, kot že samo ime pove, da je pokrajina

»ravna«, z izjemno majhnimi nihanji nadmorske višine. Goričko pa je ime dobilo po gričih, ki so posejani po ozemlju. Zaradi reliefa in kamninske sestave so se na tem območju izoblikovali naravovarstveno pomembni habitatni tipi z nekaterimi zelo redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami.

Zaradi odročnosti regije od večjih mest, ne nazadnje tudi zelo pozni priključitvi območja preostalemu etničnemu ozemlju, je bilo na tem območju zelo malo florističnih raziskav.

Skozi zgodovino so le redko v te kraje zahajali nekateri madžarski botaniki, katerih zapisi so raztreseni po raznih botaničnih časopisih. Šele 20. stoletje je prineslo nekaj resnejših zapisov o »prekmurski flori«. Na območju je leta 2003 nastal Krajinski park Goričko, katerega območje je bilo leta 2004 skoraj v celoti priključeno ekološkemu omrežju Natura 2000.

Namen moje diplomske naloge je bil popis semenk na mokrotnih in suhih ekstenzivnih

travnikih v bližini naselja Kobilje in naravovarstvena ocena lokalitete. Na območju

Goričkega v zadnjih desetletjih opažamo spreminjanje habitatov, kot na primer

zaraščanje habitatov, travišč zaradi opustitve košnje ali pašnje, pojavljanje invazivnih

tujerodnih rastlin, intenzifikacije rabe zemljišč in podobno. Spreminjanje habitatov ob

opuščanju košnje travišč je moč opaziti na območju pri naselju Motvarjevci, kjer je tudi

zabeleženo eno največjih nahajališč rumene maslenice. Opustitev košnje omenjenih

travnikov je povzročilo zaraščanje z invazivnimi rastlinskimi vrstami, opazno pa je tudi

zaraščanje z nekaterimi vlagoljubnimi drevesnimi vrstami kot so npr. vrbe in jelše. Vse

to vodi v izgubo zelo pomembnih rastišč nekaterih redkih in močno ogroženih

rastlinskih vrst. Poleg zaraščanja to območje ogroža tudi človek, saj s svojimi dejanji, kot

(13)

so npr. nepravilna košnja, pretirano gnojenje, navoz odpadnega gradbenega materiala itd., močno spreminja lastnosti in kakovost travišč.

Krajinski park si prizadeva ohraniti in zavarovati izbrano lokacijo, da pa bi lahko

postopek čim lažje in učinkoviteje izpeljali, jim bo naša diplomska naloga v veliko oporo.

(14)

2. PREGLED OBJAV

2.1 OPIS OBMOČJA RAZISKAVE 2.1.1 Splošni geografski opis

Prekmurje predstavlja severovzhodni del Slovenije, natančneje vse, kar je »prek« Mure, če gledamo iz centralne Slovenije, torej na njenem vzhodnem (levem) bregu. Pomurje je območje ob reki Muri na vzhodnem in zahodnem bregu. V grobem bi bilo to tudi njeno povodje – torej območje z manjšimi vodotoki, ki se izlivajo v reko Muro. Pomurje lahko naprej razdelimo na manjše enote in sicer: Štajersko in Prlekijo na zahodnem bregu in Prekmurje na vzhodnem bregu.

Prekmurje se naprej razdeli na Goričko, Pomursko ravnino in Lendavske gorice. Goričko leži v severnem delu, proti jugu se odpira Pomurska ravnina, ki jo dalje razdelimo na Ravensko na zahodu in Dolinsko na vzhodu. Na samem jugovzhodu regije ležijo Lendavske gorice, ki so nekakšen podaljšek Goričkega, kar potrjuje tudi kamninska sestava.

Območje raziskave spada pod Goričko, vendar pa tu ni več tipične gričevnatosti, ki jo

najdemo bolj severno. Gre za nekakšen prehod med Dolinskim in Goričkim, kjer je relief

že bolj odprt, vendar pa ga vseeno zapirajo manjši griči. Območje se nahaja v dolini

Kobiljskega potoka, jugozahodno od naselja Kobilje. Domačini temu predelu pravijo

Ograda. Jugozahodno te travnike omejuje gozdnat grič Gornja gošča, najbližji vrh je

Turnerov breg z 217 m. n. v. Proti severu in severozahodu se nahajajo kmetijske

površine, ki se nadaljujejo v strnjenem pasu med Ogrado in Kobiljem. Na jugovzhodu

območje preseka cesta Kobilje – Dobrovnik.

(15)

Slika 1: Topografska karta območja (Geopedija, 2.4.2013)

2.1.2 Geologija

Goričko je tako kot preostalo ozemlje Slovenije predstavljalo morsko dno, na katerega so

se skozi čas nalagali sedimenti, iz katerih so nastale sedimentne kamnine. V paleozoiku

so s preobrazbo ob visoki temperaturi in pritisku globoko pod površjem nastajale

metamorfne kamnine. Ozemlje se je nato počasi dvigovalo in se tako nekje v mezozoiku

dvignilo nad morsko gladino. Kasnejša tektonska aktivnost je povzročala prelome

površja in sčasoma tudi njegovo pogrezanje. Posledično je začelo od vzhoda predele

zalivati Panonsko morje, ki je tu ostalo nadaljnjih 18 milijonov let. Kopno je v miocenu

predstavljalo le ožje območje, danes poznano kot Rdeči in Sotinski breg. Iz odmrlih

luknjičark je na obrobju panonskega morja nastajal organski material, iz katerega so

nastali ogljikovodiki, kot npr. zemeljski plin in nafta. Zaradi tektonike Evrazijske in

Afriške tektonske plošče se je začelo dvigovanje ozemlja osrednje Slovenije. Panonsko

morje se je v pliocenu začelo umikati proti vzhodu, od zahoda pa so ga sproti zasipavala

tudi reke. V zgornjem pliocenu se je zgodila dodatna popestritev geološke zgodovine

Goričkega. Na območju sedanje Avstrije je izbruhnilo močno vulkansko delovanje,

katerega posledice so opazne tudi na območju okrog naselja Grad. V sprijetih plasteh

(16)

kremenovega proda, peska, laporja in gline se pojavljajo ostanki bazaltnega tufa in tufita.

Danes so te kamnine zanimive predvsem zaradi olivinovih nodul, katerih nahajališče pri

Gradu je edino v Sloveniji. V zgornjem pliocenu, ko so nastali pliocenski sedimenti, se je

začela erozija materiala. Reke so vrezovale doline v višje ležečih predelih, ko pa so

dosegle območje Murske ravnine, pa so izgubile svojo transportno moč in tako so nastali

do 10 m debeli nanosi kakovostnih sedimentov. Le te na območjih tudi izkopavajo, tako

se pojavljajo številne gramoznice. V holocenu ( torej vse do danes) območje zaznamuje

akumulacija sedimentnega materiala, ki ga nanaša reka Mura. Njeno aktivnost je moč

opaziti še danes in sicer po nastanku novih sipin, prodišč ter mrtvih rokavov. Območje je

tektonsko precej porušeno, kar je botrovalo nastanku številnih mineralnih in tudi

termalnih izvirov. Voda prodira iz globin skozi te razpoke na površje, sproti pa na svoji

poti raztaplja minerale okoliških kamnin. Ponekod skozi razpoke prihaja na površino

samo plin. Poleg mineralnih vod je Prekmurje znano tudi po glini iz pliocena, vendar

zaradi izumiranja obrti lončarstva zgublja na pomenu. (Planjšek in Činč Juhant, 2002)

Če pogledamo torej kamninsko zgradbo Goričkega (Slika 2), lahko povemo, da je

pretežno sestavljeno iz mehkih terciarnih usedlin. Na območju Rdečega brega in Sotine

je moč zaslediti tudi precej starejše metamorfne kamnine, imenovane filitoidni skrilavci.

(17)

Slika 2: Geološka podlaga Prekmurja (Buser, 2009)

Raziskovano območje se nahaja v dolini Kobiljskega potoka, na kvartarnih naplavinah,

imenovanih aluvij. To so sestoji proda, peska, melja in gline. V obdobju, ko se je

Panonsko morje začelo umikati, so si vodotoki severno od tega območja začeli vrezovati

struge v terciarne usedline, material pa so odnašali v nižje predele in zapolnjevali

kotline. Ker je tu transportna moč vodotokov oslabela, se je transportirani material začel

nalagati v struge. Tako so tudi manjši vodotoki, kot je npr. Kobiljski potok, relativno

pogosto menjavali struge in izoblikovali doline kot je tudi dotična dolina. Geološka

podlaga omenjene doline je prikazana na Sliki 3.

(18)

Slika 3: Geološka podlaga doline Kobiljskega potoka (Geološki zavod Slovenije, 16.3.2013)

2.1.3 Pedologija

Slika 4: Pedološka karta Slovenije (Fridl, Kladnik, Orožen Adamič, Perko, Zupančič, 2001)

(19)

Če si pogledamo pedološko karto, lahko opazimo kljub majhni kamninski raznolikosti območja precejšnjo pestrost v prsti. Ob največjem vodotoku regije, Muri, so prisotne obrečne in oglejene prsti na produ in pesku. Na nekarbonatnem pleistocenskem ledeniško-rečnem produ najdemo rankerje in rjava tla, ki so predvsem v rabi kot obdelovalna zemljišča. Če od tu sledimo karti v smeri severovzhoda, najdemo oglejene in obrečne prsti na glini in pesku. Na jugovzhodu in na severozahodu Prekmurja lahko najdemo rjave prsti na karbonatnih kamninah, laporju in flišu. Območje, v katero spada tudi dolina Kobiljskega potoka, pokrivajo psevdooglejene prsti na glini in pesku. Na severu in v centralnem Goričkem najdemo pa še kisle rjave prsti na nekarbonatnih kamninah in flišu. (Fridl s sod., 2001).

Na razvoj prsti vpliva tudi relief. V ozkih dolinah na Goričkem, ki so bolj vlažne in verjetno zaradi tega tudi redkeje poseljene, se nahajajo tako imenovane parapodzolne in oglejene peščeno ilovnate in glinaste prsti. Te so primerne za travnike, na pobočjih oz. v dvignjenih legah pa tudi za njive. Slemena in višja pobočja v osrednjem delu Goričkega prekrivajo peščeno ilovnate prsti z vložki kremenčevega peska in prodom. Na prehodu Ravninsko – Goričko najdemo dva tipa psevdooglejenih prsti, in sicer na ilovnatih terasah ravninske psevdooglejene prsti, na pobočjih pa pobočne psevdooglejene prsti.

(Perko, Orožen Adamič, 1999)

Omeniti je treba tudi človeški dejavnik, ki v določenih primerih ogroža, v drugih pa spreminja lastnosti prsti. Prsti, na katerih so si tukaj živeči ljudje ustvarili njive, so pogosto izpostavljene eroziji. Erozija je deloma posledica podnebja, saj v zimskem času zemlja tukaj relativno globoko zamrzne. Zaradi vsebnosti vode, ki se ob zmrzovanju širi, se prst zrahlja. V pomladanskem času, ko se sneg topi, in zemlja odmrzne, zaradi velike vsebnosti vode in zrahljanosti zgornjega dela površja le-to nemalokrat erodira. Kmetje za lažji odvod vode kopljejo jarke čez njive. Kjer s takšnimi ukrepi ne uspejo rešiti problema z erozijo, se lotijo s pogozdovanjem. Na drugi strani pa je težava predvsem v dolinah, kjer se pogosto zaradi slabo propustne podlage zadržuje voda in večino časa zaliva travnike. Po Prekmurju je kar nekaj območij, kjer so z melioracijo spremenili oz.

znižali nivo podtalnice in tako pridobili obdelovalne površine.

(20)

Če povzamemo, so na območju raziskave predvsem za psevdooglejene prsti. Repe (2010) te prsti uvršča širše v tako imenovano hidromorfno skupino prsti, za katere je značilno:

 na njih vpliva vsaj ena oblika vode, ki v delu profila vsa občasno tudi zastaja

 velika namočenost profila ali celo pojav vode v profilu;

 pogostost poplav in zastajanje padavinske vode znotraj profila;

 pojavljajo se v bližini vodotokov ali stoječih voda;

 visoka podtalnica, včasih se dvigne celo nad površje;

 vlagoljubno rastlinstvo.

Znotraj razreda psevdooglejenih prsti imamo samo en tip, to je psevdooglejene prsti, katere lahko nadalje razdelimo še na ravninske in pobočne psevdooglejene prsti. Za ta tip je značilno, da v vlažnem delu letu v njih zastaja padavinska voda, v času suše, pa se pore zapolnijo z zrakom. Odvisno od prepustnosti in seveda trajanja padavin, se pojavi lisavost, marmoriranost prsti - sive barve z rjavimi lisami ali obratno. Do tega pride zaradi redukcije železovih oksidov kot posledica zastajanja vode. Tako reducirani železovi oksidi so sive barve in prevlečejo delce gline. V sušnem delu, ko so pore napolnjene z zrakom, pa poteka oksidacija železovih oksidov, ki so posledično rjavkaste barve. Podtalnica je nižja, zato ne najdemo povsem enotne sive plasti, ki bi bila posledica stalno prisotne vode. Voda izvira vedno od zgoraj. Za kmetijstvo so psevdooglejene prsti manj primerne, saj so v suhem stanju precej trde, v mokrem stanju pa precej mazljive. V slednjem stanju so tudi precej občutljive na mehansko delovanje človeka (teptanje, zbijanje), če gre za pobočne psevdoogleje pa jih ogroža vodna erozija. (Repe, 2010)

2.1.4 Klima

Severozahodni del Slovenije spada v subpanonsko regijo. Je območje s celinskim

podnebjem, za katerega so značilna topla poletja in mrzle zime. Celinsko podnebje

potrjuje tudi padavinski režim, ki se kaže v poletnem maksimumu in zimskem

minimumu. Temperaturna amplituda je na ravninski delih večja, saj so ti zaradi svoje

naravne »odprtosti« bolj dovzetni za vremenske vplive iz notranjosti kontinenta. Na

(21)

gričevnatem delu pa je zastopan izrazit toplotni pas, ki je ugoden za rast vinske trte. Za te kraje je značilno, da je povprečna aprilska temperatura nekoliko višja od oktobrske.

Povprečna januarska temperatura se giblje med -2,4 °C in -0,8 °C, julijska pa med 18,6 °C in 19,9 °C. (Perko in Orožen Adamič, 1999)

Prekmurje je regija z najmanjšo količino padavin v Sloveniji. Slika 5 prikazuje razporeditev povprečja letnih padavin, od koder pa je razvidno, da se količina padavin proti vzhodu in severovzhodu zmanjšuje. Območje raziskave spada v razred z manj kot 800 mm letnih padavin. Po podatkih državne meteorološke službe, na podlagi meteoroloških letopisov med letoma 2000 in 2012, je povprečje letnih padavin na hidrometeorološki postaji Kobilje znašalo 762 mm. (Agencija Republike Slovenije za Okolje (ARSO), 23.3.2013)

Slika 5: Povprečna letna višina padavin za obdobje: 1961-1990 (ARSO, 22.3.2013)

V Kobilju so v referenčnem obdobju (1961-1990) zabeležili, da je poleti v povprečju

padlo 280 mm, pozimi pa 124 mm padavin. Največji del tako k letni vsoti prispevajo

padavine poletnih mesecev. Zima je letni čas, ki prinese najmanjše količine padavin. V

(22)

zadnjem času je opazno povečanje poletnih padavin v primerjavi s povprečjem referenčnega obdobja. Temu trendu sledijo tudi padavine jeseni, rahel upad v zadnjem časovnem obdobju pa opazimo spomladi. Količina padavin, zapadlih pozimi, ostaja podobna povprečju referenčnega obdobja. V obdobju od 1961 do 2009 je bilo najbolj namočeno leto 1995 s kar 1056 mm padavin, najbolj sušno leto pa 1971 s komaj 471 mm padavin. 5. Avgusta 2009 so v Kobilju izmerili najvišjo dnevno količino padavin in sicer 115 mm, kar je prvič v obdobju 1961-2010, da je bila višja od 100 mm. V istem obdobju je bila 24 krat presežena meja 50 mm dnevnih padavin (ARSO, 23.3.2013).

Za obdobje, v katerem je potekalo terensko delo za diplomsko nalogo, so zaradi večje preglednosti podatki o količini padavin prikazani v tabeli 1.

Tabela 1: Količina padavin za obdobje raziskave 2009-2012 (ARSO, 23.3.2013)

Leto meritve Letna količina padavin

2009 964 mm

2010 876 mm

2011 620 mm

2012 641 mm

2013 966 mm

V Kobilju je v povprečju referenčnega obdobja 43 dni na leto s snežno odejo. V obdobju od 1990–2009 je bilo takšnih dni zgolj 31. Leta 2009 so zabeležili 24 dni s snežno odejo.

Prvi sneg zapade najpogosteje v novembru. V obdobju od 1961–2009 je 18 krat zapadel

sneg v decembru ali v prvih mesecih naslednjega leta. Zadnji mesec s snegom je

največkrat mesec marec, do sedaj se je zgodilo zgolj 7-krat, da je snežna odeja obstala še

v aprilu. Nazadnje se je to zgodilo leta 1997, ko je bilo 3 cm snega. (ARSO, 23.3.2013)

Postaja v Kobilju beleži zgolj količine padavin, zato smo se za podatke o temperaturi

uporabili merjenja postaje v Murski Soboti. Povprečna letna temperatura obdobja med

1971–2000 znaša 9,6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je 14,9 °C, povprečna

najnižja dnevna pa znaša 4,5 °C. Absolutni temperaturni razpon izmerjen na postaji pa je

64,8 °C, in sicer med 37,9 °C in –26,9 °C. Najnižja povprečna temperatura je v januarju

(-1,2 °C) najvišje pa v mesecu juliju (19,7 °C). Na meteorološki postaji so zabeležili, da je

v povprečju letno 1913 ur obsijanih s soncem. (Perko, Orožen Adamič, 1999)

(23)

2.1.5 Hidrologija

Poleg reke Mure v Prekmurju tečejo še tri reke, med katerimi je največja Ledava. To je reka, ki izvira v Avstriji vzhodno od Gleichenberga, nedaleč stran od avstrijsko- slovenske meje. Zgolj po nekaj kilometrih priteče v bližini Sotine in Serdice v Slovenijo, kjer si v paleozojske glinene skrilavce vreže strmo in ozko sotesko. Pot nadaljuje v smeri Murske Sobote in nato še naprej proti Lendavi. V Lendavskem kotu nekaj poti teče na državni meji z Madžarsko in se nato izlije v Muro. Ledava tako odvodnjava skoraj celotno Prekmurje. Del njenega povodja predstavljata na Goričkem reki Mala in Velika Krka, ki se po zlitju na Madžarskem ozemlju imenujeta Krka. Le ta se nedaleč od izliva Ledave v Muro pridruži reki Ledavi.

Slika 6: Reke v Prekmurju (Krajinski part Goričko, 4.4.2013)

(24)

Kobilje z okolico, leži v dolini Kobiljskega potoka, nekateri mu pravijo tudi Kobiljanski potok. Gre za napačno enačenje teh dveh imen. Kobiljanski potok predstavlja zgolj enega od pritokov Kobiljskega potoka, ki dobi takšno ime pri naselju Motvarjevci. Večji, levi pritok, imenovan Ratkovski potok, izvira v bližini naselja Kuštanovci, po poti ob naseljih Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci in Pordašinci se v potok zlivajo manjši pritoki.

Ratkovskemu potoku se pri kraju Motvarjevci z desne strani pridruži Kobiljanski potok.

Le ta izvira v bližini Fokovcev, teče skozi naselja Selo in Čikečka vas, kjer se mu pridruži z desne pritok Žibe. Od Motvarjevcev naprej teče tako imenovani Kobiljski potok, skozi naselje Kobilje, nato se nadaljuje na madžarski strani, v bližini Lendave priteče zopet na slovensko stran in tam se tudi zlije v Ledavo kot levi pritok. Ob večjih padavinah voda v potoku naraste, če so padavine močne, pa tudi poplavlja. V sušnem obdobju se pretok vode znatno zmanjša; če je suša dolgotrajnejša, se lahko tudi popolnoma presuši, ostajajo le žepi v globljih predelih z manjšimi količinami vode. V povprečju ob normalnem vodostaju ocenjujemo globino vode v potoku na nekaj 10 cm. Struga potoka je zanemarjena, na robovih zaraščena predvsem z jelševjem in vrbami, opazno pa je tudi pojavljanje invazivnih vrst, kot sta npr. Impatiens glandulifera in Solidago gigantea (lastno opažanje).

Na samem robu območja raziskave se nahaja večinoma mrtva struga levega pritoka Čebiš potoka, ki odvaja meteorno vodo ob večjih nalivih z bližnjih njiv in travnikov. Na teh travnikih je moč slediti tudi različnim depresijam, ki oblikujejo nekakšno mrtvo, nasipano strugo. Predpostavljamo, da je skozi preteklost na tem območju potok oz.

njegov pritok menjaval strugo. Predpostavljamo, da je ob večjih nalivih zaradi vodne erozije voda s sosednjega griča v potok prinašala ogromno materiala, ki pa se je zaradi nenadne izgube naklona in akumulacijske moči vodotoka nalagala v strugi in tako je struga meandrirala po travnikih vse do današnje lege. Ker sedaj pri vznožju griča ni več struge vodotoka, so tisti predeli travnikov občutno bolj vlažni, po večjih padavinah oz.

nalivih pa tudi zaliti z vodo.

(25)

2.1.6 Fitogeografska in fitocenološka opredelitev območja raziskave

Maks Wraber (1969) v svoji fitogeografski razčlenitvi Slovenije Goričko uvršča v subpanonsko območje. Takratna delitev je temeljila na geografskih značilnostih in seveda na takratnem poznavanju flore območij. Leta 1986 je bila predlagana nova fitogeografska razdelitev, ki se vklaplja v višje fitogeografske razrede. (Fridl s sod., 2001) Pretežni del Slovenije spada v evrosibirsko–severnoameriško regijo. Regije so nadaljno razdelili na province, le–te pa na sektorje in podsektorje z distrikti. Tako so Goričko, Prlekijo ter manjši del Štajerske združili pod srednjeevropsko provinco, transalpinski sektor, predpanonski podsektor, Dravsko-murski distrikt.

Potencialno naravna vegetacija v ravninskem delu Prekmurja so nižinski poplavni gozdovi doba in belega gabra (Querco roboris – Carpinetum). Nekaj te združbe najdemo tudi v dolini reke Velika Krka v okolici Šalovcev. V gričevnat svet Goričkega se pomakne tudi ob reki Ledavi, sega pa vse do Serdice oz. vznožja Sotinskega brega. Na območju Bejčinega brega pri Čepincih ter Lendavskih in Dolgovaških goric najdemo predpanonski bukov gozd (Fagetum praepannonicum). Pretežni del Goričkega pa pokriva kisloljubni gozd bukve in belkaste bekice (Luzulo albidae – Fagetum s. lat.) (Javornik, 1989)

2.2 PREUČEVANJE FLORE PREKMURJA

2.2.1 Raziskovanje prekmurske flore skozi zgodovino

Pregled sega nazaj v drugo polovico 16. stoletja. Carolus Clusius se je v času svojega

bivanja na Dunaju navduševal nad panonsko floro. Botaniziral je na območju današnje

Avstrije, Madžarske in Slovenije. Eno od njegovih najpomembnejših del je knjiga z

naslovom Rariorum aliquot stirpium per Panoniam Austriam et vicinas quasdam

provincias observatarum historia quatuor libris expressa, ki je izšla leta 1583. Njegovo

delo je bilo kot osnova številnim botanikom tega območja. Točnega podatka o njegovi

aktivnosti na področju Goričkega nismo našli, smo pa našli vir, ki pravi, da je precej

raziskoval na Madžarskem, v regijah Vaš in Zala (originalno Vasmegye in Zalamegye).

(26)

Po Clusiusovem delu se je precej zgledoval tudi madžarski univerzitetni profesor in največji madžarski botanik 19. stoletja, Viktor Borbás. V letih 1880 – 1883 je preučeval floro regije Vasmegye. V svojih ekskurzijah v mesecih april, maj, julij in september je popisal za omenjeno regijo nekaj čez 2000 rastlinskih vrst. Botaniziral je tudi na območju ob Muri vse do Štajerske meje na severu. O svojem delu je leta 1883, ob 300 letnici Clusiusovega dela napisal knjigo z naslovom Vasmegye növenyföldrajza és flórája (Geographia atque enumeratio plantarum comitatus castriferrei in Hungaria). Kljub temu, da je bila knjiga končana v tem letu, je izšla komaj leta 1887. V svojih zapisih navaja nekaj lokalitet z ozemlja današnje Slovenije natančneje Goričkega, in sicer Serdica, Sotina, Rogašovci, Središče in Prosenjakovci. (Borbás, 1887).

Borbás (1887) navaja, da je na območju regij Zala in Vaš v njegovem času delovalo več madžarskih kot tudi avstrijskih botanikov. Nekje v istem obdobju sta na istem ozemlju kot on botanizirala še vsaj 2 botanika. Weisbecker je leta 1882 naštel 963 taksonov, Freh pa je v letu 1883 uspel popisati 1079 vrst.

V drugem delu knjige se Borbás (1887) posveti predhodnim botanikom, ki so občasno zahajali v te predele. J. B. Förster, dunajski inženir, naj bi v letih okrog 1880 pogosto zahajal v zahodni del Madžarske, ukvarjal pa se je predvsem z mahovi. Festetics in Kitaibel sta raziskovala na območju štajerske meje. Zgledoval se je tudi po delih dunajskega univerzitetnega profesorja A. V. Kernerja in sicer Zur Flora von Dalmatien, Croatien und Ungarn (1873) in Österreich-Ungarns Pflanzenwelt iz leta 1886.

V 20. letih 20. stoletja je jugovzhodni del Madžarske obiskoval botanik Ádám Boros. Leta 1924 je v domači reviji Magyar Botanikai Lapok (Ungarische Botanische Blätter) izšel članek z rezultati njegovega raziskovalnega dela. Območje vzhodno od reke Drave in južno ter jugozahodno od Blatnega jezera je v 3 letih obiskal 21-krat, raziskovanju pa je posvetil 54 dni. V popise je poleg semenk zajel tudi alge, glive, mahove, lišaje in praprotnice. (Boros, 1924)

Prekmurje je bilo s strani slovenskih botanikov pred 20. stoletjem zelo redko obiskano.

Obstajajo določeni zapisi o najdbah, vendar gre bolj ali manj za zapise nahajališč

posameznih taksonov, ki so jih botaniki raziskovali. Obsežnejšega dela pred leti 1900

(27)

tako v severovzhodnem delu Slovenije ni bilo. Aktivno botaniziranje Prekmurja se je začelo nekje po 2. svetovni vojni.

V Prekmurju (tudi na Goričkem) je okoli leta 1950 botanično raziskoval E. Mayer in o svojih najdbah poročal v člankih, objavljenih v Biološkem vestniku (Mayer, 1950, 1951, 1952).

V letih po 1958 je Jože Lazar preučeval floro alg Pomurja. V svojo raziskavo je vključil več kot 100 nahajališč. Leta 1964 je objavil v Biološkem vestniku rezultate svojega dela.

Pri tem je obdelal 85 nahajališč, na katerih je popisal 354 različnih taksonov. Nekaj njegovih nahajališč je v relativni bližini našega območja raziskave. To so nahajališča ob Bukovniškem jezeru, v Strehovcih, Bogojini in potoku v Prosenjakovcih. (Lazar, 1964) V letih do poznega 20. stoletja je sledilo več manjših prispevkov k poznavanju flore Prekmurja. To so rezultati splošnega raziskovanja flore Slovenije. Na primer: nekaj nahajališč območja Goričkega (Wraber, 1971).

Poleg splošnih popisov rastlin so se izvajale tudi raziskave določenih taksonov, katerim so po značilnosti habitatov, kjer so rastline uspevale in na podlagi pričakovanj, raziskovali tudi po Prekmurju. En o teh primerov je iskanje grmičastega dišečega volčina na Goričkem. Prispevek E. Mayerja iz leta 1953, v katerem je navedel tudi I.

Mencingarjevo najdbo omenjenega volčina v Šalovcih na Goričkem. Ta je botaniku M.

Wraberju vzbudil dodatno pozornost. Tekom svojega raziskovanja je naletel na vrsto novih nahajališč redkih rastlinskih vrst, leta 1967 je najdbo grmičastega dišečega volčina potrdil, našel pa je še nekaj novih nahajališč. (Wraber, 1967)

V relativni bližini našega območja raziskave je diplomsko delo opravljal botanik A. Čarni.

V okolici naselja Prosenjakovci je preučeval združbe rastlin (Čarni, 1987). Čarni je v sodelovanju z M. Zupančičem v letih med 1984-1986 pregledoval združbe rdečega bora na Goričkem v Prekmurju. Tako sta po terenskem in kabinetnem preučevanju borovih gozdov na Goričkem ugotovila, da gre za novo, sekundarno združbo na rastišču acidofilnega bukovja. Združbo sta poimenovala Gallium rotundifolii – Pinetum silvestris.

(Zupančič in Čarni, 1988). Čarni je s svojim raziskovanjem flore Prekmurja nadaljeval in

(28)

tako leta 1991 izdelal svoje magistrsko delo z naslovom Vegetacija gozdnih obronkov v Prekmurju.

K poznavanju flore Prekmurja sta leta 1990 T. Wraber in A. Čarni spet pripomogla s svojo objavo v reviji Varstvo narave. V objavi sta navedla tudi bibliografijo del, ki prinašajo floristične podatke za Prekmurje. Osredotočila sta se na 12 taksonov od katerih je 1 nova vrsta za celotno Slovenijo, 9 novih vrst za Prekmurje in 3 nova nahajališča (Wraber in Čarni, 1990). A. Čarni je raziskovanje združb Goričkega nadaljeval, poročilo delovanja pa je izšlo v znanstveni reviji Naravoslovje in matematika leta 1992.

V okolici Šalovcev je leta 1999 potekalo sistematično kartiranje flore v 17 kvadrantih.

Poročilo floristične sekcije raziskovalnega tabora študentov biologije iz Šalovcev izpostavlja 6 taksonov od katerih je 1 nova vrsta za floro Prekmurja, za 3 taksone pa je do takrat bilo znanih manj kot 10 nahajališč v celotni Sloveniji. (Jogan, 2000)

Izrazitejše delo za prepoznavnost rastlinstva v Prekmurju je nedvomno priskrbel B.

Bakan. Njegovo delo, v katerem se je posvetil flori Zahodnega Dolinskega je zajemalo

782 taksonov, od teh jih je 21 prvič ugotovljeno za Prekmurje, 5 taksonov prvič

popisanih za subpanonsko regijo. Uspel je potrditi tudi uspevanje ene vrste, ki je za

Slovenijo veljala kot izumrla. Delo je temeljilo na popisih med leti 1998 in 2009,

upošteval pa je tudi podatke iz lastne herbarijske zbirke. Avtor izpostavi tudi

naravovarstveno pomembna območja svoje raziskave. Dotakne se tudi problematike

varovanja le-teh. (Bakan, 2011). Vzporedno s tem raziskovanjem se je isti avtor lotil tudi

popisovanja celotnega območja Prekmurja. Tako je med leti 2000 in 2006 nastala knjiga

z naslovom Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja, ki je do sedaj edina knjiga, ki se

ukvarja celotno floro celega Prekmurja. V njej je zajel vrste, ki jih je na terenu uspel tudi

popisati, izjemoma je dodal nekaj vrst, ki jih navaja Gradivo za Atlas flore Slovenije

(Jogan s sod., 2001). Tako je v knjigi navedenih čez 920 vrst, navedbe pa so podkrepljene

s fotografijami, opisi ter tudi s karto razširjenosti v Prekmurju, tudi v primerjavi z

navedbami prej omenjenega Gradiva za Atlas flore Slovenije. (Bakan, 2006)

(29)

K poznavanju vegetacije pohojenih tal (poti in kolovozi, obcestna območja, itd.) je prispeval botanik A. Čarni, ki je s svojo raziskavo opisal 4 združbe, ki uspevajo na takšnih tleh (Čarni, 2005). Isti avtor se je skupaj z D. Ribeiro in I. Somodi med leti 2009 in 2011 ukvarjal tudi z razširjenostjo invazivne vrste Robinia pseudacacia L., rezultati pa so pokazali, da se na območju raziskave omenjena vrsta širi. Širjenje je pogojeno z več dejavniki, med katerimi je tudi človek. (Ribeiro, Čarni in Somodi, 2011)

A. Paušič, I. Somoldi in A. Čarni so se posvetili problematiki izginjanja mokrotnih travnikov na Goričkem. Podatke o razširjenosti mokrotnih travnikov so zbirali s pomočjo kvantitativnih metod na terenu leta 2009, le-te pa so kasneje primerjali s podatki iz leta 2003. Primerjava je pokazala 65,2% zmanjšanje travniških površin tega tipa. (Paušič, Somodi in Čarni, 2011)

V letih med 2010 in 2012 je v sklopu projekta Krajina v harmoniji potekalo tudi kartiranje habitatnih tipov. Rezultate kartiranja so nato primerjali s podatki kartiranja iz let 2002 in 2003. Osredotočili so se na 3 habitatne tipe (6210, 6410 in 6510), ki so kvalifikacijski habitatni tipi za Natura 2000 območja, kasneje pa so dodali še habitatni tip (6230), ki ni kvalifikacijski habitatni tip vendar pa se v Prekmurju pojavlja v zelo netipičnih oblikah. Pojavljanje prvih treh habitatnih tipov so je znatno zmanjšalo, prisotnost dodanega habitatnega tipa pa se je povečala, vendar za ta podatek navajajo možnost različnih pristopov h kartiranju (Trčak s sod., 2012).

2.2.2 Naravovarstvo v Prekmurju

Prvi podatek, ki smo ga uspeli najti o naravovarstvenih prizadevanjih na območju, je bil zabeležen v reviji Varstvo narave iz leta 1966. Mirko Šoštarič je s pomočjo ljubiteljev narave ter predvsem gozdarjev uspel v petih letih popisati okoli 350 starih in znamenitih dreves Pomurja in Prekmurja. Izdelal je seznam dreves z nahajališči in podatki o premeru in obsegu. Zaradi obsežnosti seznama je bil le ta objavljen v 2 delih.

(Šoštarič, 1966; Šoštarič, 1967)

(30)

V letih 1998 – 2000 se je v Sloveniji odvijal evropski program imenovan Biotopi CORINE.

Tekom projekta so države članice Evropske unije že v letih 1985 in 1990 zbirale podatke v naravovarstvene namene. Izoblikovale so sezname potencialno ogroženih območij, habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst, ki so bili enotni za celotno Evropsko unijo.

Projekt je vodil Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Triglavskim narodnim parkom. V Prekmurju so v sklopu projekta določili 3 območja in sicer Mura, Ledava – poplavni logi in Goričko.

(Biotopi Slovenije CORINE, 2001) Projekt je bil nekakšna podlaga evropski mreži posebnih varovanih območij pod imenom Natura 2000. Vlada RS je aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji. V nekaj letih in dopolnitvah je Evropska komisija uradno objavila svojo odločitev in tako so bila v marcu 2008 vsa potencialna območja Natura 2000 potrjena tudi z strani komisije. (Natura 2000, 16.5.2013)

9. oktobra 2003 so na območju ustanovili Krajinski park Goričko. Naloga parka je

ozaveščanje ljudi o njihovi bližnji okolici, njenem naravnem bogastvu in o ohranjanju le

tega. Ozemlje Krajinskega parka Goričko in tako tudi območje raziskave je bilo vključeno

v omrežje Natura 2000 že v letu 2004, z prvotnim predlogom za vzpostavitev omrežja.

(31)

3. MATERIALI IN METODE

3.1 POPIS RASTLINSKIH VRST NA OBMOČJU RAZISKAVE 3.1.1 Izbira območja in poligonov

Izbira območja je potekala v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko (naprej KPG). Po posvetu z naravovarstvenim nadzornikom parka (Kristjanom Malačičem) in ogledu terena smo se odločili za določitev območja, ki je temeljila na smotrnosti naravovarstvenih ukrepov v namene zaščite in obvarovanje habitatov. Območje spada po srednjeevropski metodi kartiranja v kvadrant 9364/1. Prikazuje ga slika 7.

S KPG so nam nato posredovali zemljevid z vrisanimi mejami naravne vrednote. Te meje smo prevzeli tudi za namene naše raziskave in tako omejili popisovanje flore znotraj tega ozemlja.

Slika 7: Območje raziskave z vrisanimi mejami naravne vrednote (KPG)

(32)

V naslednjem koraku smo območje razdelili na manjše enote, ki smo jih poimenovali poligoni. Meje teh poligonov smo postavili na osnovi habitatnih tipov, ki so bili kartirani leta 2003. Poligone smo nato oštevilčili z namenom lažjega označevanja nahajališč pri terenskem popisu.

Slika 8: Ortoposnetek severozahodnega dela območja

(KPG) Slika 9: Ortoposnetek srednjega dela območja (KPG)

Slika 10: Ortoposnetek jugovzhodnega dela območja (KPG)

(33)

Slika 11: Slika JV dela območja (stojišče poligon št. 71; Tadej Lainšček)

Slika 12: Srednji del območja raziskave (stojišče poligon št. 28; Tadej Lainšček)

Slika 13: SZ del območja raziskave (stojišče poligon št. 9; Tadej Lainšček)

(34)

Opozoriti moramo, da smo med oštevilčevanjem poligonov storili napako, ter preskočili število 44. Tako je število poligonov znotraj območja raziskave 136 in ne 137 kot je vidno na zgornji sliki (slika 10).

Med raziskovanjem območja smo se na podlagi stanja območja odločili za združitev nekaterih poligonov, saj pripadajajo istemu habitatnemu tipu (v naprej lahko tudi HT) in njihovo ločeno obravnavanje ne bi imelo smisla. Naj še enkrat poudarimo, označevanje in izbor poligonov je potekalo na podlagi habitatnih tipov, kartiranih med leti 2002 in 2003 (Kaligarič s sod., 2004). Zaradi človeškega dejavnika so se nekateri habitatni tipi spremenili in pomešali, meje med njimi pa so vse bolj zabrisane. Tako smo se na podlagi homogene vegetacije odločili za združitev 18 poligonov v 7 skupin. V primeru poligona 116 pa smo se odločili za razdelitev obstoječega. Vzrok je bil v izdelavi melioracijskega jarka.

Tabela 2: Oznake spremenjenih poligonov, kjer prva dva vnosa v tabelo predstavljata razdeljeni poligon 116 na jarek in na travnik, ostali vnosi pa se nanašajo na združene poligone

OZNAKE POLIGONOV POVEZAVA S PREDHODNO KARTIRANIMI HT

(Kaligarič s sod., 2004)

11601

poligon 116 - jarek

11602

poligon 116 - travnik

46060

združena poligona 46 in 60

52059

združena poligona 52 in 59

93094

združena poligona 93 in 94

62063064

združeni poligoni 62, 63 in 64

75082086

združeni poligoni 75, 82 in 86

79080083

združeni poligoni 79, 80 in 83

10101020103

združeni poligoni 101, 102 in 103

Po opravljenih popisih smo zbrali podatke o vseh popisanih poligonih. Nekaj izmed

prvotno označenih in oštevilčenih poligonov smo med popisovanjem izpustili. Za točne

podatke o legi samih poligonov smo se obrnili na Krajinski park Goričko, kjer so nam

(35)

priskrbeli podatek o koordinatah centroidov posameznih poligonov. Podatki, ki smo jih dobili, so koordinate v Gauss–Krügerjevem koordinatnem sistemu.

3.1.2 Določanje rastlinskih vrst

Lažje prepoznavne taksone smo določili takoj na terenu, prisotnost pa smo zabeležili v delovne tabele, ki smo si jih pripravili sami.

Določanje težje prepoznavnih taksonov je potekalo doma, večinoma na posušenem materialu. Pri tem smo si pomagali s stereomikroskopom z 20x in 40x povečavo, z ročno lupo (10x povečava) ter s priborom za prepariranje. Za določanje smo večinoma uporabljali določevalna ključa Mala flora Slovenije (Martinčič s sod., 2007) ter Exkursionsflora für Österreich, Lichtenstein und Südtirol (Fisher s sod., 2008). Kot dodatna literatura sta nam služili Flora Helvetica (Lauber in Wagner, 2007) in Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja (Bakan, 2006), večino določitev pa smo pregledali tudi s pomočjo spletnega brskalnika, kjer smo pobrskali med slikami na svetovnem spletu.

Nekaj težje določljivih vrst, za katere taksonomija ni še čisto razjasnjena, ter material, ki zaradi kakršnihkoli razlogov ni bil zanesljivo določljiv, smo določili vsaj do rodu, kjer je to material dopuščal, pa do skupine oz. agregata.

Vse določitve so bile pregledane s strani mentorjev, ki sta izvedla tudi revizijo herbarijskega materiala. Za pregled nekaterih določitev rodu Carex smo za pomoč prosili Branko Trčak.

Herbariziran material hrani Herbarij Univerze v Ljubljani na Oddelku za biologijo

Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

(36)

3.1.3 Terensko delo

Terensko delo je potekalo v letih od 2009 – 2013, zajemalo pa je 23 terenskih dni. V prvem letu raziskave smo opravili nekaj splošnih pregledov vegetacije, saj takrat meje poligonov in oznake še niso bile točno zastavljene. Tako imamo nekaj herbariziranega materiala, ki mu nismo zabeležili točne lokalitete. K tem primerkom imamo pripisano oznako poligona 999, ki označuje celotno območje znotraj naravne vrednote.

Kasneje, ko smo meje zarisali, smo območje večkrat obiskali še pred vegetacijsko sezono z namenom, da v naravi preverimo lego in meje poligonov, kar nam bo v prihodnje prihranilo čas. Pomagali smo si s kartami, ki smo jih izdelali, ter s kompasom.

Območje smo v času vegetacije obiskovali v mesecih april, maj, julij, avgust ter v septembru, večina popisov pa je bila opravljena tik pred 1. in pred 2. košnjo (meseca maja in avgusta).

Taksoni, ki smo jih lahko nedvomno prepoznali na terenu, so bili nabrani in herbarizirani samo enkrat, težje prepoznavne vrste pa smo herbarizirali večkrat.

Pri popisu smo namenoma izpustili skoraj vse drevesne vrste, ki so se pojavile na nekaterih poligonih, ker smo se v diplomski nalogi osredotočili na travniške vrste. Na nekaterih poligonih smo sicer opazili kalice dreves oz. širjenje lesnih vrst na travnik.

3.1.4 Zbiranje podatkov v podatkovno zbirko

Podatke iz popisnih listov smo zaradi večje preglednosti vnesli v preglednice programa Excel, kjer smo za vsak posamezni poligon naredili svoj »delovni list«, v sklopu tega pa smo različne popise istega poligona uredili v tabele, ki smo jih poimenovali z ustreznim datumom popisa.

Po pregledu herbariziranega materiala smo podatke iz Excela vnesli v podatkovno

zbirko v programu Access. Poleg latinskega in slovenskega imena, podatkovna zbirka

(37)

razpolaga tudi s podatki o lokaliteti (poligonu), datumu popisa in pogostosti pojavljanja določene vrste ter podatek o tem, ali je bila vrsta nabrana in herbarizirana. Seznami vrst, ki bodo v nadaljevanju vključeni v diplomsko delo, so rezultat dela s programom Access.

Podatke smo predstavili tabelarno zaradi večje preglednosti. Iz baze podatkov smo

dobili seznam vseh popisanih vrst na celotnem območju raziskave, seznam popisanih

vrst za vsak poligon posebej ter seznam popisanih naravovarstveno pomembnih

taksonov. S pomočje teh seznamov smo določili tudi habitatne tipe posameznih

poligonov. Vse popisane habitatne tipe smo prikazali tabelarno.

(38)

4. REZULTATI

4.1. SEZNAM VSEH POPISANIH TAKSONOV

Na raziskovanem območju smo popisali 272 vrst različnih taksonov praprotnic in semenk. Podaja jih tabela 3.

Tabela 3: Seznam popisanih rastlinskih vrst z latinskimi in slovenskimi imeni ter vsoto, ki pomeni število, kolikokrat smo posamezni takson na območju raziskave popisali

LATINSKO IME VRSTE SLOVENSKO IME VRSTE VSOTA

Achillea millefolium L. navadni rman 63

Achillea ptarmica L. pehtranov rman 23

Aegopodium podagraria L. navadna regačica 9

Agrostis canina L. pasja šopulja 4

Agrostis stolonifera L. plazeča šopulja 1

Agrostis tenuis agg. 1

Agrostis tenuis Sibth. lasasta šopulja 10

Ajuga reptans L. plazeči skrečnik 30

Alnus glutinosa (L.) Gaertn. črna jelša 1

Alopecurus aequalis Sobol. kratkoresi lisičji rep 3

Alopecurus pratensis L. travniški lisičji rep 56

Ambrosia artemisiifolia L. pelinolistna žvrklja 18

Anemone nemorosa L. podlesna vetrnica 2

Anisantha sterilis (L.) Nevski jalovi glistnik 1

Anthoxanthum odoratum L. dišeča boljka 54

Anthriscus sylvestris (L.) Hoffm. gozdna krebuljica 4

Apera spica-venti (L.) P. Beauv. navadni srakoperec 1

Armoracia rusticana Gaertn., Mey. & Scherb. navadni hren 2

Arrhenantherum elatius ssp. elatius 3

Arrhenatherum elatius (L.) J. & C. Presl visoka pahovka 36

Asarum europaeum L. [s.l.] navadni kopitnik 1

Asarum europaeum ssp. europaeum 1

Bellis perennis L. navadna marjetica 4

Betonica officinalis L. navadni čistec 59

Betonica officinalis ssp. serotina 1

Briza media L. navadna migalica 33

Bromus hordeaceus L. [s. l.] ječmenasta stoklasa 8

(39)

Bromus hordeaceus ssp. hordeaceus 1

Bromus secalinus L. [s.str.] žitna stoklasa 1

Calamagrostis epigejos (L.) Roth navadna šašulica 4

Caltha palustris ssp. palustris L. blešceca kalužnica 2

Campanula patula L. razprostrta zvončica 57

Cardamine pratensis L. [s.l.] 10

Carex acuta L. ostri šaš 2

Carex acutiformis Ehrh. ostroluski šaš 1

Carex appropinquata Schum. nenavadni šaš 1

Carex brizoides L. migalični šaš 51

Carex canescens L. sivkasti šaš 4

Carex caryophyllea Latourr. pomladanski šaš 3

Carex echinata Murray bodičnati šaš 5

Carex elata All. togi šaš 15

Carex elongata L. podaljšani šaš 3

Carex flacca Schreb. sinjezeleni šaš 7

Carex hirta L. dlakavi šaš 45

Carex leporina auct., non L. zajčji šaš 36

Carex nigra (L.) Reichard [s.l.] črni šaš 2

Carex pallescens L. bledi šaš 57

Carex panicea L. proseni šaš 27

Carex spicata Huds. klasasti šaš 2

Carex tomentosa L. polstenoplodni šaš 1

Carex umbrosa Host senčni šaš 2

Carex vesicaria L. mehurjasti šaš 34

Carex vulpina L. lisičjerepi šaš 44

Carum carvi L. navadna kumina 18

Centaurea jacea agg. 2

Centaurea jacea L. navadni glavinec 33

Centaurea pannonica (Heuff.l) Simonk. ozkolistni glavinec 1

Centaurium erythraea Rafn navadna tavžentroža 5

Cerastium glomeratum Thuill. klobčasta smiljka 26

Cerastium glutinosum Fr. lepljiva smiljka 1

Cerastium holosteoides Fr. em. Hyl. navadna smiljka 2

Chamaespartium sagittale (L.) Gibbs navadna prevezanka 6

Chamomilla recutita (L.) Rauschert prava kamilica 1

Chenopodium album L. bela metlika 6

(40)

Chenopodium polyspermum L. mnogosemenska metlika 1

Cichorium intybus L. navadni potrošnik 1

Clematis recta L. pokončni srobot 3

Convallaria majalis L. šmarnica 1

Convolvulus arvensis L. njivski slak 2

Conyza canadensis (L.) Cronquist kanadska hudoletnica 3

Cruciata glabra (L.) Ehrend. gola dremota 40

Cuscuta epithymum (L.) L. [s. l.] drobnocvetna predenica 1

Cynosurus cristatus L. navadni pasji rep 7

Dactilis glomerata ssp. lobata 1

Dactylis glomerata L. [s.str.] navadna pasja trava 23

Danthonia decumbens (L.) DC. trizoba oklasnica 2

Daucus carota L. navadno korenje 15

Deschampsia cespitosa (L.) P. Beauv. [s. l.] rušnata masnica 1

Dianthus carthusianorum L. [s.l.] navadni klinček 1

Dianthus deltoides L. deltasti klinček 24

Dianthus superbus L. [s.l.] čudoviti klinček 3

Dianthus superbus ssp. superbus 1

Digitaria sanguinalis (L.) Scop. [s. l.] krvavordeča srakonja 2

Echinochloa crus-galli (L.) P. Beauv. navadna kostreba 11

Eleocharis carniolica Koch kranjska sita 5

Eleocharis ovata (Roth) Roem. & Schult. [s. s.] jajčasta sita 1 Eleocharis palustris (L.) Roem. & Schult. močvirska sita 1

Epilobium ciliatum Raf. vejicasti vrbovec 2

Epilobium lamyi lamyev vrbovec 2

Epilobium tetragonum L. [s.l.] robatostebelni vrbovec 1

Erigeron annuus (L.) Pers. [s. l.] enoletna suholetnica 28

Erigeron annuus ssp. annuus 1

Erigeron annuus ssp. strigosus (Muehl. ex Willd.) 1

Euphorbia cyparissias L. cipresasti mleček 5

Euphrasia rostkoviana Hayne [s.l.] navadna smetlika 11

Euphrasia stricta Wolff ex Lehm. toga smetlika 4

Fallopia dumetorum (L.) Holub hostni slakovec 3

Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decr. japonski dresnik 2

Festuca arundinacea Schreb. [s. l.] trstikasta bilnica 4

Festuca nigrescens Lam. črnikasta bilnica 1

Festuca pratensis agg. skupina travniške bilnice 1

(41)

Festuca pratensis Huds. travniška bilnica 17

Festuca rubra agg. skupina rdeče bilnice 6

Festuca rubra L. [s. l.] rdeča bilnica 24

Filaginella uliginosa (L.) Opiz močevna molova roža 1

Fragaria vesca L. navadni jagodnjak 1

Fragaria viridis Duchesne zeleni jagodnjak 3

Galeobdolon montanum (Pers.) Rchb. gorska rumenka 1

Galeopsis bifida Boenn. drobnocvetni zebrat 3

Galeopsis pubescens Besser puhasti zebrat 6

Galium mollugo agg. 2

Galium aparine L. plezajoča lakota 8

Galium mollugo L. [s.str.] navadna lakota 1

Galium odoratum (L.) Scop. dišeča lakota 8

Galium palustre L. [s.str.] močvirska lakota 32

Galium verum L. [s.str.] prava lakota 55

Galium wirtgenii F. W. Schultz wirtgenova lakota 5

Genista ovata Waldst. & Kit. jajčastolistna košeničica 3

Gentiana pneumonanthe L. močvirski svišč 7

Glechoma hederacea L. [s.str.] bršljanasta grenkuljica 1

Glyceria fluitans (L.) R. Br. plavajoča sladika 4

Gratiola officinalis L. navadna božja milost 26

Helianthemum ovatum (Viv.) Dunal jajčasti popon 4

Helianthus annuus L. navadna sončnica 1

Hemerocallis lilioasphodelus L. rumena maslenica 11

Hieracium laevigatum Willd. gladka škržolica 10

Hieracium pilosella agg. 1

Hieracium praealtum Vill. ex Gochnat Bauhinova škržolica 29

Holcus lanatus L. volnata medena trava 63

Hypericum maculatum Crantz [s.l.] skupina pegaste krčnice 6

Hypericum maculatum ssp. obtusiusculum (Tourlet) 4

Hypericum perforatum L. [s. l.] šentjanževka 1

Hypochoeris radicata L. navadni svinjak 3

Impatiens glandulifera Royle žlezava nedotika 10

Iris pseudacorus L. vodna perunika 15

Iris sibirica L. [s. l.] sibirska perunika 9

Juncus articulatus L. bleščečeplodno ločje 7

Juncus atratus Krock. temnocvetno ločje 2

(42)

Juncus bufonius L. žabje ločje 1

Juncus conglomeratus L. klobčasto ločje 34

Juncus effusus L. navadno ločje 8

Juncus inflexus L. sivozeleno ločje 1

Juncus tenuis Willd. nežno ločje 14

Knautia drymeia Heuff. [s. l.] ogrsko grabljišče 42

Knautia drymeia ssp. intermedia (Pernh. & Wettst.) 2

Koeleria pyramidata (Lam.) P. Beauv. navadna smiljica 1

Lamium purpureum L. [s.str.] škrlatnordeča mrtva

kopriva

1

Lathyrus pratensis L. travniški grahor 2

Leontodon autumnalis L. jesenski jajčar 24

Leontodon hispidus L. [s. l.] navadni jajčar 17

Leontodon hispidus ssp. hispidus 3

Leucanthemum ircutianum DC. navadna ivanjščica 46

Linaria vulgaris Mill. navadna madronščica 8

Lolium perenne L. trpežna ljuljka 9

Lotus corniculatus L. navadna nokota 42

Lotus corniculatus ssp. corniculatus 1

Luzula divulgata 1

Luzula campestris (L.) DC. [s. s.] poljska bekica 34

Luzula forsteri (Sm.) DC. forsterjeva bekica 2

Luzula multiflora (Ehrh. ex Retz.) Lej. mnogocvetna bekica 34

Luzula pilosa (L.) Willd. dlakava bekica 5

Lychnis flos-cuculi L. [s.l.] kukavičja lučca 56

Lycopus europaeus L. [s. l.] navadni regelj 3

Lycopus europaeus ssp. europaeus 6

Lysimachia nummularia L. okroglolistna pijavčnica 32

Lysimachia punctata L. pikasta pijavčnica 1

Lysimachia vulgaris L. navadna pijavčnica 7

Lythrum hyssopifolia L. ižopasta krvenka 5

Lythrum salicaria L. navadna krvenka 27

Maianthemum bifolium (L.) F. W. Schmidt dvolistna senčnica 1

Matricaria perforata Mérat nedišeča trirobka 1

Melampyrum nemorosum L. [s. l.] podlesni črnilec 1

Melampyrum pratense L. [s. l.] navadni črnilec 1

Melica nutans L. previsna kraslika 2

(43)

Mentha arvensis L. [s. l.] njivska meta 5

Mentha pulegium L. polaj 2

Moenchia mantica (L.) Bartl. [s.l.] peteroštevna prženka 25

Molinia caerulea (L.) Moench [s. l.] modra stožka 39

Molinia caerulea ssp. caerulea 1

Myosotis arvensis (L.) Hill njivska spominčica 3

Myosotis nemorosa Besser podlesna spominčica 21

Myosotis palustris agg. 10

Myosotis ramosissima Rochel ex Schult. razrasla spominčica 1

Myosotis scorpioides L. močvirska spominčica 7

Nardus stricta L. volk 13

Oenanthe aquatica (L.) Poir. vodni sovec 1

Orchis morio L. navadna kukavica 8

Ornithogalum kochii Parl. Kochovo ptičje mleko 1

Oxalis fontana Bunge toga zajčja deteljica 4

Panicum dichotomiflorum Michx. golo proso 1

Peplis portula L. navadni skutnik 5

Petrorhagia saxifraga (L.) Link navadna haljica 1

Peucedanum cervaria (L.) Lapeyr. jelenov silj 1

Peucedanum oreoselinum (L.) Moench gorski silj 10

Phalaris arundinacea L. pisana čužka 2

Pimpinella major (L.) Huds. [s. l.] veliki bedrenec 1

Pimpinella saxifraga L. navadni bedrenec 2

Plantago lanceolata L. ozkolistni trpotec 42

Plantago media L. srednji trpotec 6

Poa angustifolia L. ozkolistna latovka 28

Poa palustris L. močvirska latovka 3

Poa pratensis L. [s.str.] travniška latovka 26

Poa trivialis L. [s.str.] navadna latovka 25

Polygala vulgaris L. [s.l.] navadna grebenuša 14

Polygala vulgaris ssp. vulgaris 2

Polygonum aviculare L. skupina ptičje dresni 1

Polygonum bistorta L. kačja dresen 11

Polygonum hydropiper L. poprasta dresen 4

Polygonum minus Huds. mala dresen 6

Polygonum persicaria L. breskova dresen 9

Potentilla erecta (L.) Raeusch. srčna moč 57

(44)

Prunella vulgaris L. navadna črnoglavka 15

Ranunculus acris L. [s.l.] ripeča zlatica 54

Ranunculus acris ssp. acris 2

Ranunculus bulbosus L. gomoljasta zlatica 7

Ranunculus flammula L. žgoča zlatica 42

Ranunculus nemorosus DC. gozdna zlatica 1

Ranunculus repens L. plazeča zlatica 16

Ranunculus sardous Crantz srhkodlakava zlatica 4

Rhinanthus minor L. [s. l.] mali škrobotec 7

Rorippa palustris (L.) Besser em. Jons. navadna potočarka 1

Rorripa sp. 1

Rosa gallica L. francoski šipek 2

Rumex acetosa L. navadna kislica 41

Rumex acetosella [s.l.] L. [s.l.] mala kislica 42

Rumex acetosella ssp. acetosella 2

Rumex crispus L. [s.l.] kodrastolistna kislica 12

Sanguisorba officinalis L. zdravilna strašnica 54

Saxifraga bulbifera L. brstični kamnokreč 18

Scrophularia nodosa L. navadna črnobina 1

Scutellaria hastifolia L. kopjastolistna čeladnica 2

Sedum sexangulare L. šesterokotna homulica 1

Senecio aquaticus agg. 1

Senecio aquaticus Hill vodni grint 2

Senecio barbareifolius Krock. razkrečeni grint 1

Serratula tinctoria L. [s.l.] barvilna mačina 21

Serratula tinctoria ssp. tinctoria 7

Setaria pumila (Poir.) Roem. & Schult. sivozeleni muhvič 7

Silene nutans L. [s. l.] kimasta lepnica 6

Solanum dulcamara L. grenkoslad 2

Solanum nigrum L. pasje zelišče 1

Solidago gigantea Aiton orjaška zlata rozga 64

Stachys palustris L. močvirnati čišljak 1

Stellaria graminea L. travnata zvezdica 15

Stellaria holostea L. velecvetna zvezdica 9

Stellaria media (L.) Vill. [s.str.] navadna zvezdica 1

Succisa pratensis Moench travniška izjevka 21

Succisella inflexa (Kluk) Beck navadni objed 4

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Največ izpustov CO 2 iz živinoreje je povezano s spremembami rabe tal, ko človek obsežne površine gozdov spreminja v pašnike in njive za pri- delavo krme, kar zmanjšuje količine

S primerjavo rastišč in rabe tal smo ugotovili, da je največ vrst, med njimi tudi največ potencialno uporabnih, prisotnih na suhih traviščih na lokaciji Oslica 2

Posebej smo ocenili tudi spremembe staleža živine na tem območju in ga primerjali s spremembami rabe prostora, ki so nastale v obdobju med franciscejskim katastrom iz leta 1826

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Za zaščito je potrebnih pet odmerkov cepiva. Cepljenje

Prehod od izpolnjevanja ene življenjske naloge k izpolnjevanju druge v mnogočem odseva Eriksonovo teorijo življenjskih kriz, še bolj pa poudari vpliv družbe pri

(kar je zelo podobno) iz izmerjene vsebnosti suhe biomase s tisto, ki jo dobimo samo z merjenjem optične gostote pa smo dodatno ugotovili tudi to, da je metoda merjenja

Križna obdelava podatkov popisa prebivalstva iz leta 1961 po demografskih rajonih nam omogoča ne le preveriti strukturo Slovencev glede na območje rojstva, pač pa tudi

Hipotezo številka 2, ki pravi, da večina učencev (več kot 50 %) na naši šoli moli le ob izjemnih trenutkih, smo ovrgli, saj smo ugotovili, da jih moli vsaj včasih kar dobrih 60