Slovenske mladinske avtorice

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

METKA Č IBEJ

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk

Slovenske mladinske avtorice

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć

Kandidatka: Metka Č ibej

Ljubljana, maj 2014

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mileni Milevi Blažić za pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi asistentki Mojci Žveglič za pomoč in pregled empiričnega dela.

Hvala partnerju, prijateljem in sostanovalcem za vse pogovore in spodbude.

Največja zahvala pa gre moji družini, ki mi je omogočila študij, poleg tega pa me spodbujala skozi celotno šolanje.

Vsem še enkrat hvala. Brez vas mi ne bi uspelo.

I

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavam slovenske mladinske avtorice. V teoretičnem delu sem na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja slovenske mladinske književnosti. Opisala sem pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj ključnih slovenskih mladinskih avtoric. V empiričnem delu sem preko kvantitativne raziskave ugotovila razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti. Posebej sem naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Izkazalo se je, da v prvih treh obdobjih mladinske književnosti prevladujejo avtorji, v četrtem obdobju mladinske književnosti pa avtorice. Enako velja tudi za mladinske avtorje in avtorice. Z namenom, da bi ugotovila, kakšno je razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, sem preučila priročnik h kurikulu za vrtce, učni načrt za slovenščino za osnovne šole in učni načrt za slovenščino za gimnazije. Izkazalo se je, da v vseh treh dokumentih močno prevladujejo avtorji predlaganih besedil, čeprav je avtoric v sodobnem obdobju mladinske književnosti več kot avtorjev.

KLJUČNE BESEDE: slovenske mladinske avtorice, obdobja mladinske književnosti, priročnik h kurikulu za vrtce, učni načrt za slovenščino za osnovne šole, učni načrt za slovenščino za gimnazije.

II

ABSTRACT

In my work I write about slovenian children's female authors. In theoretical part of the diploma I define the term youth literature and describe different eras of slovenian youth literature. I describe the path from entrance of slovenian women into literature to present time and introduce some key slovenian female children's authors. In empirical part I used a quantitative investigative approach to try to find out the ratio between slovenian male and female authors. Apart from that I also made a comparison between slovenian children's male and female authors. I found out that in the first three eras of slovenian youth literature there are more male authors but in the fourth era there are more female authors. The same is with children's male and female authors. With intention to find out the ratio between sugested male and female authors in kindergarden, primary school and secondary school I examined a guide to curriculum for kindergarten and syllabus for Slovenian language in primary and secondary school. I found out that despite of the fact that there are more female authors in contemporary era of youth literature there are much more male authors’ sugested works in these three documents.

KEY WORDS: slovenian children's female authors, eras of slovenian youth literature, guide to curriculum for kirdengarten, syllabus for slovenian language in primary school, syllabus for slovenian language in high school.

III

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 3

2.1 OPREDELITEV POJMA MLADINSKA KNJIŽEVNOST ... 3

2.2 NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ... 3

2.3 OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ... 4

2.4 VSTOP ŽENSK V LITERARNI SVET ... 5

2.5 PRVE SLOVENSKE PESNICE IN PISATELJICE ... 7

2.6 ČASOPIS SLOVENKA IN PRVE SLOVENSKE INTELEKTUALKE ... 7

2.7 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO ... 9

2.8 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ... 9

2.9 PREGLED SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH MLADINSKIH AVTORIC PO OBDOBJIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ... 10

2.5.1 PRVO OBDOBJE (1850−1900)... 10

2.5.1.1 Hausmann, Fany (1808−1853) ... 10

2.5.1.2 Pajk, Pavlina (1854−1902) ... 11

2.5.1.3 Pesjak, Luiza (1828−1898) ... 12

2.5.1.4 Turnograjska, Josipina (1833−1854) ... 13

2.5.2 DRUGO OBDOBJE (1900−1950) ... 14

2.5.2.1 Černej, Anica (1900−1944)... 14

2.5.2.2 Fatur, Lea (1865−1943) ... 15

2.5.2.3 Grošelj, Marija (1881−1960) ... 15

2.5.2.4 Jeraj, Vida (1875−1932) ... 16

2.5.2.5 Jezernik, Marija (1879−1974) ... 16

2.5.2.6 Koman, Manica (1880−1961) ... 17

2.5.2.7 Sever, Sonja (1900−1995) ... 17

2.5.3. TRETJE OBDOBJE (1950−1980) ... 18

2.5.3.1 Albreht, Vera (1895−1971) ... 18

2.5.3.2 Brenk, Kristina (1911−2009) ... 18

2.5.3.3 Jurca, Branka (1914−1999) ... 19

2.5.3.4 Mihelič, Mira (1912−1985)... 20

2.5.3.5 Novy, Lili (1885−1958) ... 20

2.5.3.6 Peroci, Ela (1922−2001)... 21

2.5.3.7 Vegri, Saša (1934−2010) ... 22

IV

2.5.4. ČETRTO OBDOBJE (1980−2013) ... 22

2.5.4.1 Bauer, Jana (1975) ... 22

2.5.4.2 Gregorič Gorenc, Barbara (1964) ... 23

2.5.4.3 Koren, Majda (1960) ... 23

2.5.4.4 Kovač, Polonca (1937) ... 24

2.5.4.5 Makarovič, Svetlana (1939) ... 25

2.5.4.6 Maurer, Neža (1930) ... 26

2.5.4.7 Mlakar, Ida (1956) ... 27

2.5.4.8 Podgoršek, Mojiceja (1964) ... 27

2.5.4.9 Praprotnik Zupančič, Lilijana (1955) ... 28

2.5.4.10 Pregl Kobe, Tatjana (1946) ... 29

2.5.4.11 Sokolov, Cvetka (1963) ... 30

2.5.4.12 Štampe Žmavc, Bina (1951) ... 31

2.5.4.13 Štefan, Anja (1969) ... 32

2.5.4.14 Vidmar, Janja (1962)... 33

3 KVANTITATIVNA RAZISKAVA ... 34

3.1 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA ... 34

3.1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 34

3.1.2 CILJI RAZISKAVE ... 34

3.1.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 34

3.1.4 OPREDELITEV METODE RAZISKOVANJA ... 35

3.1.5 OPIS PREUČEVANIH ENOT ... 35

3.1.6 TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV ... 35

3.1.7 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 36

3.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 36

3.2.1 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ... 36

3.2.2 PREGLED IN PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV IN AVTORIC SKOZI OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI ... 41

3.2.3 RAZMERJE MED PREDLAGANIMI AVTORJI IN AVTORICAMI V PRIROČNIKU H KURIKULU ZA VRTCE ... 45

3.2.4 RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO ZA OSNOVNE ŠOLE ... 47

3.2.4.1 Predlagano branje ... 49

3.2.4.2 Domače branje ... 57

3.2.4.3 Obvezni avtorji ... 63

V

3.2.4.4 Obvezno branje ... 67

3.2.5. RAZMERJE MED AVTORJI IN AVTORICAMI V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO ZA GIMNAZIJE ... 68

3.2.5.1 Avtorji in avtorice obveznih besedil za gimnazije ... 69

3.2.5.2 Avtorji in avtorice obveznih besedil za domače branje v gimnaziji ... 72

3.3. SKLEP ... 73

4 ZAKLJUČEK ... 74

5 VIRI IN LITERATURA ... 77

Kazalo slik

Slika 2: Naslovnica prvega ženskega časopisa Slovenka ... 8

Slika 3: Fany Hausmann ... 10

Slika 4: Pavlina Pajk ... 11

Slika 5: Luiza Pesjak ... 12

Slika 6: Josipina Turnograjska ... 13

Slika 7: Odlomek iz pravljice Rožmarinova Lenčica ... 13

Slika 8: Anica Černej ... 14

Slika 9: Lea Fatur ... 15

Slika 10: Marija Grošelj ... 15

Slika 11: Vida Jeraj ... 16

Slika 12: Marija Jezernik ... 16

Slika 14: Manica Koman ... 17

Slika 15: Sonja Sever ... 17

Slika 16: Vera Albreht ... 18

Slika 17: Kristina Brenk ... 18

Slika 18: Branka Jurca ... 19

Slika 19: Mira Mihelič ... 20

Slika 20: Lili Novy ... 20

Slika 21: Ela Peroci ... 21

Slika 22: Saša Vegri ... 22

Slika 23: Jana Bauer ... 22

Slika 24: Barbara Gregorič Gorenc ... 23

Slika 25: Majda Koren ... 23

Slika 26: Polonca Kovač ... 24

Slika 27: Svetlana Makarovič ... 25

Slika 28: Neža Maurer ... 26

Slika 29: Ida Mlakar ... 27

Slika 30: Mojiceja Podgoršek ... 27

Slika 31: Lilijana Praprotnik Zupančič... 29

Slika 32: Tatjana Pregl Kobe ... 29

Slika 33: Cvetka Sokolov ... 30

Slika 34: Bina Štampe Žmavc ... 31

VI Slika 35: Anja Štefan ... 32 Slika 36: Janja Vidmar ... 33

Kazalo grafov

Graf 1: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti.

... 41 Graf 2: Razmerje med številom mladinskih avtorjev in avtoric v posameznem obdobju mladinske književnosti. ... 45 Graf 3: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v priročniku h kurikulu za vrtce. ... 46 Graf 4: Razmerje med številom avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenščino za vsak razred posebej. ... 54 Graf 5: Razmerje med avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenščino. ... 54 Graf 6: Razmerje med številom slovenskih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za

slovenščino za vsak razred posebej. ... 55 Graf 7: Razmerje med številom tujih avtorjev in avtoric predlaganih besedil v UN za slovenščino za vsak razred posebej. ... 56 Graf 8: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za

slovenščino. ... 57 Graf 9: Razmerje med številom predlaganih avtorjev in avtoric za domače branje v UN za slovenščino za vsak razred posebej. ... 59 Graf 10: Razmerje med številom slovenskih predlaganih avtorjev in avtoric za domače branje v UN za slovenščino za vsak razred posebej. ... 60 Graf 11: Razmerje med številom tujih predlaganih avtorjev in avtoric za domače branje v UN za slovenščino za vsak razred posebej. ... 60 Graf 12: Razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami za domače branje v UN za slovenščino. .. 62 Graf 13: Razmerje med slovenskimi in tujimi predlaganimi avtorji in avtoricami za domače branje v UN za slovenščino. ... 62 Graf 14: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenščino za posamezno vzgojno- izobraževalno obdobje. ... 64 Graf 15: Razmerje med obveznimi slovenskimi avtorji in avtoricami za posamezno vzgojno-

izobraževalno obdobje. ... 64 Graf 16: Razmerje med obveznimi in tujimi avtorji in avtoricami v UN za slovenščino za posamezno vzgojno izobraževalno obdobje. ... 65 Graf 17: Razmerje med obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenščino. ... 66 Graf 18: Razmerje med slovenskimi in tujimi obveznimi avtorji in avtoricami v UN za slovenščino. 67 Graf 19: Razmerje avtorjev in avtoric obveznih besedil v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju. ... 68 Graf 20: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznih besedil v gimnazijah. ... 71 Graf 21: Razmerje med avtorji in avtoricami obveznega domačega branja v gimnaziji. ... 72

VII

Kazalo tabel

Tabela 1: Razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami skozi obdobja mladinske književnosti. .... 40 Tabela 2: Razmerje med mladinskimi avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske

književnosti ... 44 Tabela 3: Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji in avtoricami predlaganih besedil v UN za slovenščino. ... 56 Tabela 4: Razmerje med predlaganimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami za domače branje v UN za slovenščino. ... 61 Tabela 5: Razmerje med obveznimi (slovenskimi in tujimi) avtorji in avtoricami v UN za slovenščino.

... 66

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Pregled slovenskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske književnosti. ... 36 Preglednica 2: Pregled slovenskih mladinskih avtorjev in avtoric skozi obdobja mladinske

književnosti. ... 42 Preglednica 3: Pregled predlaganih avtorjev in avtoric v priročniku h kurikulu za vrtce. ... 45 Preglednica 4: Pregled avtorjev in avtoric predlaganih književnih besedil v posameznih razredih osnovne šole. ... 49 Preglednica 5: Pregled avtorjev in avtoric predlaganega domačega branja v posameznih razredih osnovne šole. ... 57 Preglednica 6: Pregled obveznih avtorjev in avtoric v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. 63 Preglednica 7: Pregled avtorjev in avtoric obveznega branja v razredih 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja. ... 67 Preglednica 8: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil v gimnaziji. ... 69 Preglednica 9: Pregled avtorjev in avtoric obveznih besedil za domače branje v gimnaziji. ... 72

1

1 UVOD

Mladinska književnost se je na slovenskih tleh uveljavila s prvim mladinskim časopisom Vedež, ki je izhajal pod uredništvom Ivana Navratila v letih 1848−1850. V istem času so v književnost vstopile tudi prve Slovenke.

Pred tem so bile ženske sicer deležne pozornosti v različnih literarnih delih, saj so jih pesniki in pisatelji nagovarjali ali opevali, vendar so le redke znale brati, kaj šele pisati. Mesto žensk je bilo takrat v družini in od njih se je pričakovalo, da bodo opravljale le gospodinjska in druga domača dela. Ko so prve Slovenke začele objavljati, so bila njihova dela slabše vrednotena kot moška in velikokrat celo zasmehovana (Žnidaršič-Žagar, 2009).

˝Že površen pregled dela pisočih Slovenk v zgodovini pokaže, da Slovenci nismo imeli le t.i.

velikih mož, ne le ustvarjalcev, temveč za zgodovinski čas in prostor tudi velike ustvarjalke.

Če so ženske nemara pisale ˝manj˝ kot moški, se pravi objavile skromnejše število del (čemur pa niti ni bilo vedno tako), potem to ne bi smelo biti edino merilo za presojanje literarne vrednosti njihovega dela.˝ (Borovnik, 1996, str. 9-10)

S prvim ženskim slovenskim časopisom Slovenka je Marica Nadlišek Bartol spregovorila o t.i. ženskem vprašanju in s tem angažirala tudi druge ženske, da so se začele boriti za enakopravnost v literarnem svetu (Borovnik, 1996).

Boljši položaj so si ženske pridobile šele v drugi polovici 20. stoletja, in sicer z vztrajnostjo in kakovostjo svojih objav. Avtorice so postajale vedno bolj izobražene in v sodobnem obdobju ne primanjkuje takih, ki imajo magisterij ali celo doktorat (Borovnik, 2013).

V teoretičnem delu bom v podpoglavjih na kratko opredelila pojem mladinska književnost in opisala obdobja mladinske književnosti. Opisala bom pot od vstopa Slovenk v književnost do sedanjosti in predstavila nekaj ključnih mladinskih avtoric.

V empiričnem delu bom preko kvantitativne raziskave poskušala ugotoviti, kakšno je razmerje med slovenskimi avtorji in avtoricami v posameznem obdobju mladinske književnosti. Posebej bom naredila primerjavo tudi za mladinske avtorje in avtorice. Poleg tega bom preučila priročnik h kurikulu za vrtce, učni načrt za slovenščino za osnovne šole in učni načrt za gimnazije in poskušala ugotoviti razmerje med predlaganimi avtorji in avtoricami v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah.

2 Glavni cilj diplomske naloge je predstaviti nekaj ključih mladinskih avtoric in ugotoviti, kakšno je razmerje med slovenskimi (mladinskimi) avtorji in avtoricami v posameznih obdobjih mladinske književnosti ter te ugotovitve primerjati s teorijo ter zastopanostjo predlaganih avtorjev in avtoric v vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah, s poudarkom na osnovnih šolah.

3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 OPREDELITEV POJMA MLADINSKA KNJIŽEVNOST

S pojmom mladinska književnost označujemo besedila, ki so bila ustvarjena za otroke in mladino, in tudi vsa tista besedila, ki jih otroci in mladina berejo, čeprav niso bila ustvarjena izrecno zanje. Mladinska književnost se od književnosti nasploh loči po tem, da je mladinska književnost prilagojena mlademu bralcu, njegovim izkušnjam in zrelosti (Stražar, 1982).

Milena Mileva Blažić v svoji knjigi Branja mladinske književnosti mladinsko književnost definira s treh stališč, in sicer s stališča literarne vede, naslovnika in recepcije. Definicija s stališča literarne vede se glasi: ˝Mladinska književnost je književnost, ki ima za predmet preučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18.

leta.˝ Druga definicija je s stališča namena in naslovnika: ˝Mladinska književnost je področje literarne vede, ki ima za predmet poučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.˝ Zadnja definicija, s stališča recepcije, pa se glasi: ''V mladinsko književnost sodijo tudi besedila, ki so namensko napisana za odrasle˝ (Blažić, 2011, str. 7).

2.2 NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Mladinska književnost se je na naših tleh uveljavila šele v drugi polovici 19. stoletja, čeprav so že pred tem nekateri poskušali pisati za otroke in mladino. Prva knjiga za mlade bralce je bila napisana že v 16. stoletju, in sicer Otročja biblija avtorja Sebastjana Krelja. ˝Gre za teoretično, poučno ali celo šolsko knjigo z izrazito tendenčno vsebino ...˝ (Stražar, 1982, str.

6).

Sicer je knjiga res namenjena mlademu bralcu, vendar je s stališča mladinske književnosti pomembna bolj zaradi naslova kot zaradi vsebine. Enako bi lahko obravnavali prvo katoliško knjigo Posnetek katoliškega katekizma v slovenskem jeziku in rokopis Hipolitove priredbe Orbis pictus (Svet v slikah). V nadaljevanju je za otroke in mladino pisal Marko Pohlin, ki pa ni napisal le šolskih knjig, temveč tudi Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz bele šule od Petra Kumrasa (1788). Preprostim ljudem in mladini so dela namenili tudi Valentin Stanič

4 (Pesme za kmete ino male ljudi, 1822), Matevž Ravnikar s prevodom zgodb nemškega pisatelja Christopha Schmidta (Zgodbe iz Svetega pisma za male ljudi, 1817) in Anton Martin Slomšek, ki je leta 1846 za duhovnike in učiteljstvo začel izdajati almanah Drobtinice, in sicer z namenom, da bi jim pomagal pri iskanju besedil in pripovedi za otroke. Pomemben korak pri nastajanju mladinske književnosti pa je bil Vedež (1848-1850), ki ga je Ivan Navratil izdajal kot prvi slovenski mladinski časopis (Stražar, 1982).

Slika 1: Naslovnica lista Vedež (1850)

2.3 OBDOBJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Zgodovino mladinske književnosti lahko okvirno delimo na 4 obdobja. Prvo obdobje se pojavi s prvim mladinskim časopisom Vedež¹ okrog leta 1850 in traja do leta 1900. Poleg Vedeža je v tem obdobju izhajal tudi časopis Vrtec². Omenjena časopisa nista bila povezana samo s šolo in izobraževanjem, temveč sta pozornost namenjala tudi zunajšolskim interesom.

1 Časopis za šolsko mladost (1848–1850).

2 Časopis s podobami za slovensko mladost (1871–1944/45).

5 V reviji Vrtec je eden izmed predstavnikov, tj. Fran Levstik, objavil cikel petnajstih pesmi Otročje igre v pesencah. Poleg Frana Levstika je predstavnik tega obdobja tudi Josip Stritar (Blažić, 2009).

V drugem obdobju (1900–1950) so mladinska dela postajala bolj kakovostna. Pojavile so se tudi prve knjige z ilustracijami. Glavni predstavnik tega obdobja je Oton Župančič, s katerim se je to obdobje tudi začelo, poleg njega pa sta še Fran Milčinski in Josip Ribičič. Istočasno z Župančičem se je s poezijo ukvarjala tudi Anica Černej (Blažić, b.d.).

Tretje obdobje (1950–1980) bi lahko imenovali tudi ˝obdobje t.i. razcveta, inovacij in raznolikosti˝ (Blažič, b.d.). Pomembni ustvarjalci tega obdobja so Kajetan Kovič, Dane Zajc, Lojze Kovačič, Kristina Brenk, Niko Grafenauer, Saša Vegri, Svetlana Makarovič idr. Takrat se je mladinska književnost začela tudi institucionalizirati, najprej v knjižnicah, kasneje pa tudi na univerzi, ko je mladinska književnost postala eden izmed predmetov poučevanja.

Razvoj mladinske književnosti so spodbujale tudi razne ustanove in revije, npr. Ciciban, Bralna značka Slovenije, Pionirska knjižnica Ljubljana, Mladinska knjiga ipd. Od leta 1949 podeljujejo Levstikovo nagrado založbe Mladinska knjiga za dosežke na področju mladinske književnosti (Blažić, 2009).

Za četrto obdobje, ki se je začelo leta 1980 in še traja, so pomembni ustvarjalci Andrej Rozman Roza, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan, Barbara Gregorič Gorenc idr. Za aktualno obdobje je značilna posebna usmeritev na problemsko tematiko in internacionalizacijo ter pluralizem interesov. V tem obdobju se je mladinska književnost dokončno uveljavila na treh univerzah in v širšem kulturnem prostoru. Razširile so se tudi nagrade na področju mladinske književnosti (Blažić, 2011).

2.4 VSTOP ŽENSK V LITERARNI SVET

V drugi polovici 18. stoletja so se pojavile prve posvetne poučne knjige. Slovenska literatura se je razvila že prej, vendar so bila takrat literarna dela le verske, cerkvene vsebine (Erjavec in Flere, 1926).

6 S posvetno literaturo se je načrtno začel ukvarjati Zoisov pisateljski krog, člani le-tega so prvi začeli svoje tekste namenjati tudi ženskam. Zois je v slovenščino prevajal italijanske popevke, Linhart je upodobil ženske like v drami Županova Micka, Vodnik pa je ženske opeval in zanje napisal Kuharske bukve in druge gospodinjske spise (Žnidaršič-Žagar, 2009).

˝V času 'rojevanja' slovenske literature pa se Slovenke same še niso pojavljale v javnosti, predvsem zaradi svoje izobraževalne prikrajšanosti (kar je veljalo po večini tudi za moške;

vse do druge polovice 19. stoletja in resnične uveljavitve osnovnošolske obveznosti za vse otroke). Slej ko prej ostaja vprašanje, v koliki meri so jih teksti, domnevno namenjeni prav njim, lahko dosegli.˝ (Žnidaršič-Žagar, 2009, str. 108–109).

Posvetna slovenska literatura je bila po propadu Ilirskih provinc v zatišju vse do tridesetih let 19. stoletja, ko so se okoli Kasteličevega pesniškega almanaha Kranjska Čbelica zbirali France Prešeren, Matija Čop, Jernej Kopitar, Fran Metelko, sam Miha Kastelic in drugi (Žnidaršič-Žagar, 2009).

Največjo pozornost ženskam je v svojih pesmih namenjal France Prešeren, vendar ženske v tem času na izobrazbenem področju še zmeraj niso napredovale. V tistih časih Prešeren še ni bil tako priznan in cenjen, kot je danes, zato je večjo vlogo na poti do izobrazbe žensk odigrala nedeljska šola Antona Martina Slomška, v kateri so skrbeli za vzgojo dečkov in deklic (Erjavec in Flere, 1926).

V času ilirskega gibanja, ki se je začelo na Hrvaškem v tridesetih letih 19. stoletja, so se pojavile prve hrvaške pesnice in pisateljice. Le-te so povabile slovenske ženske, da skupaj z njimi ustanovijo žensko društvo. K temu jih je nagovarjal tudi glavni slovenski predstavnik ilirizma Stanko Vraz. Slovenke so bile tako prvič poklicane v javnost, vendar do ustanovitve društva ni prišlo. Meščanske ženske so takrat govorile večinoma nemško, slovenščina pa je živela le v cerkvi in nedeljski šoli (Erjavec in Flere, 1926).

Leta 1843 so začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, v katerih je Bleiweis zastopal idejo, da je mesto žensk v družini, da tam gospodinjijo in so pokorne svojemu možu.

Te novice so nagovarjale ženske le z gospodinjskimi nasveti, kdaj pa kdaj so bile deležne tudi kakšne pesmice (Žnidaršič-Žagar, 2009).

Leta 1848 so se po Evropi začeli uveljavljati nazori francoske revolucije. V tem času so se Slovenci angažirali in zahtevali politične pravice ter začeli priznavati slovenstvo. Pomemben akter v boju za nacionalne pravice je bil Matija Majer, ki je zasnoval politični program

7 Zedinjena Slovenija in mu dodal zahtevo po slovenski univerzi. S tem gibanjem so se začela oblikovati prva slovenska društva in začeli so izhajati novi časopisi (Vedež, Celjske slovenske novine, Slovenija, Slovenska Čbela, Slovenska bčela, Šolski prijatelj, Društvo sv. Mohorja, Glasnik slovenskega slovstva, Glasnik za literaturo in umetnost, Učiteljski tovarš) (Žnidaršič- Žagar, 2009).

V omenjenih časopisih so se začeli množiti članki o ženskah in za ženske, poleg tega pa so v njih začele objavljati tudi ženske same. V tej dobi so se Slovenke prvič pojavile tudi v javnosti – začele so obiskovati različne društvene prireditve, zabave, se udeleževale javnih shodov (Erjavec in Flere, 1926).

Prve ženske objave zasledimo že pred letom 1848, a teh ni veliko. Leta 1848 se je pojavila Fany Hausman, za njo pa še Josipina Urbančič Turnograjska, Luiza Pesjakova in Pavlina Pajkova. Le-te veljajo za najpomembnejše slovenske avtorice tega obdobja. Vzporedno z njimi je ustvarjalo veliko pesnic in pisateljic, a se njihovim skromnim in po večini nezrelim objavam ne pripisuje velike slovstvene vrednosti (Erjavec in Flere, 1926).

2.5 PRVE SLOVENSKE PESNICE IN PISATELJICE

Prve slovenske pesnice in pisateljice so se pojavile šele v 19. stoletju. To so bile Fany Hausmann, Josipina Turnograjska, Luiza Pesjak in Pavlina Pajk. Res da so njihova dela skromna in da jim ne moremo pripisati velike literarne vrednosti, ne gre pa spregledati dejstva, da za moškimi niso veliko zaostajale. Prvi roman ženske avtorice Beatin dnevnik, ki ga je napisala Luiza Pesjak, je izšel le 21 let pozneje kot prvi slovenski roman, tj. roman Josipa Jurčiča Deseti brat. Sicer je bil pod vplivom nemškega ženskega romana, toda napisan v slovenščini. Prve slovenske pisateljice in pesnice niso bile deležne nikakršne pohvale, ampak le kritik in slabšalnih ocen (Borovnik, 1996).

2.6 Č ASOPIS SLOVENKA IN PRVE SLOVENSKE INTELEKTUALKE

Časopis Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis, ki je močno pripomogel k razvoju ženske literature. Kot nekakšno glasilo slovenskega ženstva je začel vsako drugo soboto izhajati leta 1897 v Trstu, kot priloga k časopisu Edinost, od leta 1900 pa je izhajal kot

8 samostojni mesečnik. Prva njegova urednica je bila Marica Nadlišek Bartol, za njo pa Ivanka Anžič Klemenčič. Izhajal je do leta 1902 (Borovnik, 1996).

Slika 2: Naslovnica prvega ženskega časopisa Slovenka

Sprva je bil časopis namenjen le nižjim slojem, kasneje pa je postal čtivo tudi za izobražene.

Namen časopisa je bil narodno prebuditi slovenske ženske in jim vzbuditi veselje do branja.

Časopis je vseboval leposlovje, praktične nasvete za življenje, razvedrilo in tudi reklame. V drugem letniku Slovenke se začnejo tudi prvič pojavljati ženska vprašanja. Na njih začne opozarjati Zofka Kveder s svojimi črticami, pred tem pa tudi Marica Nadlišek Bartol, ki v svojem prvem uredniškem pismu izrazi željo o emancipaciji žensk. Začnejo se razprave o boju za žensko enakopravnost na področju izobrazbe in kulture ter o pravni in socialni osvoboditvi. Na tem področju se je s svojimi objavami najbolj udejstvovala Elvira Dolinar, ki velja tudi za prvo slovensko feministko. Še posebej feministične razprave so se začele pojavljati pod uredništvom Ivanke Anžič Klemenčič, ki pa doma niso naletela na odobravanje, zato je časopis tudi prenehal izhajati (Borovnik, 1996).

9

2.7 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Predstavnice prve polovice 20. stoletja so bile Zofka Kveder, Alma Karlin, Milena Mohorič, Marija Kmet, Milica Ostrovška in Ilka Vašte. Ženske so se takrat v primerjavi z moškimi morale bolj potruditi, da so prišle do izobrazbe in literarne uveljavitve. Omenjene avtorice so se borile tudi za ženske pravice in emancipacijo. Močno so nasprotovale stereotipni vlogi žensk v družbi, zato so bile pogosto zasmehovane, nekatere pa tudi izobčene in kaznovane (Borovnik, 2013).

2.8 POLOŽAJ SLOVENSKIH AVTORIC PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Čas pred drugo svetovno vojno in obdobje po njej sta prinesla nov val ustvarjalk, ki niso pisale zgolj kratke proze, temveč tudi poezijo, romane in dramska dela. Bile so javno aktivne že med samo vojno, še bolj pa v novi državi Jugoslaviji, zaradi česar se je družbeni odnos vsaj na deklarativni ravni spreminjal. Tudi pot do izobrazbe je bila dostopnejša, deležne so bile manj kritik družbe, ki so bile značilne za prvo polovico dvajsetega stoletja. Boljši položaj v literarnem svetu so si priborile z angažiranostjo in kakovostjo svojih objav. Med najizrazitejše pisateljice sodijo Mira Mihelič, Branka Jurca, Gitica Jakopin idr. Avtorice so postajale vedno bolj izobražene in na koncu dvajsetega stoletja jih je vse več z magisteriji in doktorati. O čemer so avtorice na začetku dvajsetega stoletja samo sanjale, je postalo realnost. Od takrat se je razširila tudi tematika krajše proze. Avtorice niso več pisale le o ženskih problemih, temveč so svoj pogled razširile in začele pisati o raznih konfliktih in stanjih, med drugim tudi družbeno-političnih (Borovnik, 2013).

''Jezikovno-slogovno najdemo v tej krajši prozi vse od psihološkega realizma, modernizma, postmodernizma in t.i. novega realizma ob koncu stoletja do najnovejših slogov in možnosti, ki jim literarna zgodovina še ni našla enotnega imena. Ob tem lahko opozorimo na paleto žanrskih značilnosti v najnovejših literarnih besedilih – nastale so zgodovinske, ljubezenske, erotične, kriminalne, potopisne in druge zgodbe.˝ (Borovnik, 2013, str. 347).

10

2.9 PREGLED SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH MLADINSKIH AVTORIC PO OBDOBJIH MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI

Od vseh mladinskih avtoric, ki jih obravnavam v empiričnem delu pri 2. raziskovalnem vprašanju, sem izbrala nekaj reprezentativnih in jih razvrstila v štiri obdobja mladinske književnosti. Pri izboru reprezentativnih avtoric mi je pomagala mentorica dr. Milena Mileva Blažić. Za kriterij razvrščanja avtoric v obdobja sem izbrala letnice objav. Avtorice, ki so ustvarjale skozi več obdobij, sem uvrstila v obdobje, v katerem imajo več objav.

V prvem obdobju so avtorice komaj začele vstopati v literarni svet, zato sem za kriterij tega obdobja izbrala vse revijalne in knjižne objave, saj mladinskih objav skorajda ni zaslediti. Za ostala obdobja sem upoštevala le knjižne objave mladinskih del.

2.5.1 PRVO OBDOBJE (1850−1900)

2.5.1.1 Hausmann, Fany (1808−1853)

Slika 3: Fany Hausmann

Fany Hausmann je bila prva slovenska pesnica. Objavljati je začela leta 1848, in sicer v Celjskih/Slovenskih novinah in v Sloveniji. Objavljala je le eno leto, saj so leta 1849 prenehale izhajati tako Slovenske novine kot časopis Slovenija (Žnidaršič-Žagar, 2009).

Objave:

• 1848, Vojaka izhod

• 1848/49, Popotnik

• 1848/49, Venec osušen

• 1848/49, Moje drago

• 1848/49, Golobici

• 1848/49, Umirjajoči pesnik,

• 1848/49, Slavnice bežani,

• 1848/49, Hervatov zvezda

11 2.5.1.2 Pajk, Pavlina (1854−1902)

Pavlina Pajk je bila ena prvih slovenskih pisateljic, ki se je s pisanjem tudi preživljala. Pisala je osebnoizpovedne pesmi, romane, novele in povesti, članke različne tematike.

Skupaj je napisala 6 romanov, 8 novel in 7 povesti. Poleg teh obsežnejših del je pisala tudi razne podlistke, polemične razprave in kritike. Objavljala je v Zori, Kresu, Domu in svetu, kasneje v Ljubljanskem Zvonu, pri Družbi sv. Mohorja, Narodnem koledarju v Celju in Slovanski knjižici. Izdala je tudi veliko samostojnih knjižnih objav (Žnidaršič-Žagar, 2009).

Objave:

• 1873, Prva ljubezen

• 1873, Ženska v družini

• 1876, Odlomki iz ženskega dnevnika

• 1877, Ženska pisma prijatelju

• 1878, Pesnij

• 1881, Gazele

• 1881, Studenčku

• 1881, V spomin 10. Maja 1887

• 1882, Mačeha

• 1883, Povestnik v sili

• 1889, Zavod za slepce/Slepčevski zavod

• 1884, Nekoliko besed o ženskem vprašanju

• 1884, Očetov tovariš

• 1885, Arabela

• 1885, Dora

• 1885, Al' dneva ne pove nobena prat'ka

• 1892, Aforizmi o ljubezni

• 1892, Najgotovejša dota

• 1892, Igra s srečo

• 1893, Zbrani spisi

• 1894, Prijateljev sin

• 1894, Aforizmi o ženstvu

• 1894, Obljuba

• 1894, Aforizmi o prijateljstvu

• 1894, Najdenec

• 1895, Zbrani spisi (drugi del)

• 1895, Spomini tete Klare

• 1895, Kako pridemo do sreče/O sreči življenja

• 1895, Roman starega samca

• 1895, Planinska idila

• 1896, Judita

• 1896, Dušne borbe

• 1897, Slučaji usode

• 1900, Uslišana

• 1903, Življenja križ

• 1903, Predsmrtni aforizmi Slika 4: Pavlina Pajk

12 2.5.1.3 Pesjak, Luiza (1828−1898)

Luiza Pesjak je s svojim literarnim življenjem na Slovenskem začela šele pri svojih skoraj štiridesetih letih.

Ustvarjala je približno 30 let. Pisala je pesmi (priložnostne in po naročilu), novele, črtice, gledališke igre, romane, prevajala je leposlovne tekste iz nemščine v slovenščino in obratno … Je avtorica prvega slovenskega ženskega romana Beatin dnevnik. Bila je prva pisateljica na Slovenskem, ki se je preživljala s svojim pisanjem in po moževem bankrotu tudi vzdrževala celo družino.

Objavljala je v Ljubljanskem zvonu, Novicah, Slovenskem glasniku, Triglavu, Zvonu in nemških časopisih. Izdala je tudi knjižne izdaje (Žnidaršič-Žagar, 2009).

Objave:

• 1864, Moja prva pesmica slovenska

• 1864, Očetova ljubezen

• 1864, Strup (dodelana igra)

• 1864, Roža

• 1864, Dragotin

• 1865, Aforizmi

• 1865, Nezvesto listje

• 1865, Cvetna nedelja

• 1865, Prilike

• 1865, Marnja brez imena

• 1865, Materni jezik

• 1865, Žensko življenje in ženska ljubezen

• 1865, Smrt Pravičnega

• 1865, Spomlad je tukaj

• 1865, Beg v Egipt

• 1865, Svitoslav Zajček

• 1866, Perutnice srca

• 1866/67, Slovenija Vodniku

• 1866/67, Neizmernemu bitju

• 1866/67, Cvetlice

• 1866/67, Detinska ljubezen

• 1866/67, Mlademu domorodcu

• 1866/67, Z biseri se rada kinčaš

• 1866/67, Roža jerihonska

• 1866/67, Sobotno solnce

• 1866/67, Slovenija Vodniku

• 1870, Rahela

• 1884, Proti severju

• 1884, Tri sestre

• 1884, Vijole

• 1884, Popotni spomini

• 1885, Ins kinderherz

• 1886, Iz mojega detinstva

• 1887, Beatin dnevnik

• 1889, Vijolice: pesmi za mladost

• 1891, Pulj

• 1892, Mati Slika 5: Luiza Pesjak

13 2.5.1.4 Turnograjska, Josipina (1833−1854)

Josipina Turnograjska je začela pisati že pri svojih sedemnajstih letih. Pisala je kratke povesti in skladala ter uglasbila nekaj pesmi. Ustvarjala je le štiri leta, saj je zaradi bolezni po porodu že pri svojih enaindvajsetih letih umrla. V svojem kratkem življenju je napisala sedemintrideset povesti, eno pesem, razne spise in pisma. Objavljala je v Slovenski Bčeli in Zori (Žnidaršič-Žagar, 2009). Josipina Turnograjska je z objavo pravljice Rožmarinova Lenčica³ postala prva slovenska pravljičarka (Blažić, 2013).

Slika 6: Josipina Turnograjska

Slika 7: Odlomek iz pravljice Rožmarinova Lenčica

3Rožmarinova Lenčica je bila objavljena leta 1852 v Zori.

14 Objave:

• 1850, Cesar v Ljubljani

• 1850, Domoljubje

• 1850, Hoja iz Preddvora na Turn

• 1850, Jelen

• 1850, Jesen

• 1850, Kakor bo božja volja, tako pa bo

• 1850, Lep izgled ljubezni do sovražnikov

• 1850, Nesrečen prepir

• 1850, Očetova kletev

• 1850, Petelin

• 1850, Poljski rodoljub

• 1850, Popotnik

• 1850, Povračilo

• 1850, Razvaline Pustiga grada

• 1850, Sodba Bretislavova

• 1850, Sprava

• 1850, Svoboda

• 1850, Svobodoljubna Slavjanka

• 1850, Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francozki v vojski vjeti oficirji

• 1850, Slavjanka

• 1851, Carigrajski Patriarh

• 1851, Izdajstvo in sprava

• 1851, Moč vesti

• 1851, Na grobu Prešerna

• 1851, Nedolžnost in sila

• 1851, Nepoznani dvobojnik

• 1851, Nikola Zrinji, največji slavjanski vojak

• 1851, Slavljanski mučenik

• 1851, Spitignejev in udova

• 1851, Svatoboj puščavnik

• 1851, Vilica

• 1851, Marula

• 1851, Zvestoba do smrti

• 1852, Boris

• 1852, Rožmanova Lenčica

• 1852, Trdoslav

• 1854, Donava

• Katarina, ruska carica

• 1858, Donava

• 1876, Zmiraj krasna je narava

2.5.2 DRUGO OBDOBJE (1900−1950)

2.5.2.1 Černej, Anica (1900−1944)

Slika 8: Anica Černej

Anica Černej je bila pesnica in učiteljica. Pisala je pesmi, članke in razne pedagoške razprave. Svoja dela je objavljala v Zvončku, Našem rodu, Popotniku in Ženskem svetu. Izdala je tudi nekaj del za otroke v knjižni obliki.

Večina njenih del je bila izdana posthumno (Vidmar, 2012).

15 Objave:

• 1933, Za vesele in žalostne čase

• 1934, Kapljice

• 1935, Sredi domovine

• 1939, Dedek Miha

• 1957, Vesele pesmice

• 1957, Bratci, zima bo

• 1975, Moje poti

• 1975, Orjemo, orjemo

• 1990, Hi, konjiček

• 1996, Metuljčki

2.5.2.2 Fatur, Lea (1865−1943)

Lea Fatur je bila pisateljica, znana predvsem kot pravljičarka.

Svoja dela je objavljala v različnih revijah in zbornikih. Pisala je povesti, črtice, novele in pripovedke. Veliko njenih del ni bilo objavljenih, nekaj se jih je celo pripisalo drugim avtorjem. V knjižni obliki je izdala le dve deli (Križnič, 2011).

Objave:

• 1941, Pravljice in pripovedke Ι–ΙΙ

2.5.2.3 Grošelj, Marija (1881−1960)

Marija Grošelj je bila učiteljica in pisateljica. Pisala je za časopise Zvonček, Jutro in Vesna. Izdala je tudi nekaj knjižnih mladinskih del, med njimi so predvsem mladinske igre (Slovenska biografija, 2013).

Objave:

• 1926, Čebelica brenčelica

• 1928, Mladi rod za god

• Dve Marički

• Povodni mož

• Pravljica bodočnosti

• Kraljične Vidke kresna noč Slika 10: Marija Grošelj

Slika 9: Lea Fatur

16 2.5.2.4 Jeraj, Vida (1875−1932)

Vida Jeraj je bila slovenska pesnica in učiteljica. Delo učiteljice jo je spodbudilo k pisanju otroške poezije. Svoje pesmi je objavljala v časopisih Slovenka, Zvonček, Vrtec, Angelček in Domači prijatelj. Po vojni je izdala nekaj knjig in se pridružila skupini pravljičark ter z njimi po šolah prirejala ure pravljic. Pisala je tudi za odrasle. Njeno pravo ime je bilo Frančiška Volk (Drev, 2012).

Objave:

• 1921, Zbirka pesmi za otroke: Iz Ljubljane čez poljane

2.5.2.5 Jezernik, Marija (1879−1974)

Slika 12: Marija Jezernik Objave:

• 1927, Tri pravljice

• 1927, O kresničku, ki je izgubil lučko

• 1929, Triologija medvedov Godrnjavček

• 1930, Princesa Izza

• 1937, Zajček Bežek, zajček Skok

• 1938, Beli bratec

• 1939, Vesele uganke Slika 11: Vida Jeraj

Marija Jezernik je prva Slovenka z univerzitetno diplomo. Bila je inovativna pedagoginja in mladinska pisateljica. Delala je kot učiteljica in v poučevanje vpeljala svoje metode pouka.

Kljub izobraženosti ni dobila naziva profesor, ker naj bi bil ta naziv le za moške. V letih 1927−1939 je izdala sedem mladinskih knjig. Iz njih je razvidno, da je imela rada otroke in tudi živali, saj slednje nastopajo v večini knjig. Njeno pravo ime je bilo Marija Wirgler (Šuklje, 2012).

17 2.5.2.6 Koman, Manica (1880−1961)

Manica Koman je bila slovenska pesnica in pisateljica.

Pisala je pesmi, črtice, kasneje tudi igre in jih objavljala v raznih časopisih in revijah. Začela je s pisanjem za odrasle, kasneje pa je pisala predvsem za otroke. Za otroke je napisala več del, med katerimi so pesmi, pravljice, igre, šale in uganke. Znana je bila tudi kot pripovedovalka pravljic (Slovenska biografija, 2013).

Objave:

• 1923, Narodne pravljice in legende

• 1931, Sestrin varuh

• 1931, Čarobna košara

• 1932, Slike, zgodbe, šale - vse za moje male

• 1937, Stric s košem

• 1938, Teta s cekarjem

• 1961, Hop čez planke na uganke

2.5.2.7 Sever, Sonja (1900−1995)

Sonja Sever je bila mladinska pisateljica in prevajalka. Pisala je le za otroke, in sicer pravljice, pripovedke in basni ter jih objavljala v različnih časopisih. Njene pravljice so kritiki že v tistem času, praviloma nenaklonjenem avtoricam, pozitivno ocenili. Izdala je nekaj del v knjižni obliki, med njimi tudi mladinski roman (Wikipedija, 2002).

Slika 13: Manica Koman

Objave:

• 1938, Čevljarček Palček in druge pravljice

• 1940, Pravljice

• 1949, Zvesti tovariši

• 1952, Kamenček sreče: zgodbe o živalih Slika 14: Sonja Sever

18 2.5.3. TRETJE OBDOBJE (1950−1980)

2.5.3.1 Albreht, Vera (1895−1971)

Slika 15: Vera Albreht

2.5.3.2 Brenk, Kristina (1911−2009)

Kristino Brenk poznamo kot pisateljico, prevajalko in urednico mladinskih knjig. Bila je ena redkih Slovenk, ki je doktorirala pred drugo svetovno vojno. Po vojni se je posvetila delu na področju mladinske književnosti. Uredila in prevedla je več svetovnih zbirk pravljic ter zbrala in uredila več slovenskih ljudskih pripovedi in pesmi. Pisala je sodobne pravljice, fantastične pripovedi in gledališka dela za otroke in mladino, v manjši meri tudi za odrasle. Bila je prva urednica mladinske literature pri založbi Mladinska knjiga (Kepic Mohar, 2007).

Slika 16: Kristina Brenk

Vera Albreht je bila pisateljica, pesnica in prevajalka. Pisala je članke, prozo in pesmi ter jih objavljala v različnih časopisih in revijah. Izdala je več knjig. Pisala je predvsem za mladino (Wikipedija, 2002).

Objave:

• 1950, Mi gradimo

• 1950, Orehi

• 1955, Vesela abeceda

• 1957, Lupinica

• 1958, Živali pri delu in jelu

• 1960, Nekoč pod Gorjanci

• 1964, Babica in trije vnučki

• 1965, Pustov god

• 1967, Jutro

• 1967, Pri igri

19 Objave:

• 1951, Mačeha in Pastorka

• 1958, Čarobna paličica

• 1963, Modra vrtnica za princesko

• 1972, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka

• 1975, Srebrna račka, zlata račka

• 1976, Čenča Marenča

• 1976, Kako šteje Čenča Marenča

• 1980, Dobri sovaržnikov pes

• 1982, Babica v cirkusu

• 1984, Prigode koze Kunigunde

• 2008, Prišel je velikanski lev

2.5.3.3 Jurca, Branka (1914−1999)

Branka Jurca je bila pisateljica in pedagoginja. Napisala je več kot sto samostojnih del. Pisala je predvsem mladinska dela (mladinske povesti, romane in zbirke krajše proze), med njenimi deli pa najdemo tudi avtorsko prozo za odrasle. Po vojni je bila nekaj časa urednica revije Ciciban ter revije Otrok in družina (Borovnik, 2013).

Slika 17: Branka Jurca

Objave:

• 1955, V pasti

• 1956, Bratec in sestrica

• 1958,Poredni zajček

• 1962, Lizike za vse

• 1963, Uhač in njegova druščina

• 1965,Gregec Kobilica

• 1965, Miško Poleno in njegov ognjeni krst

• 1966, Vohljači in prepovedane skrivnosti

• 1967, Beli konjič

• 1967, Do zvezd

• 1967, Okoli in okoli

• 1969, Žrebiček brez potnega lista

• 1970, Rdeči škorenjčki

• 1972, Katka, stoj!

• 1972, Rodiš se samo enkrat

• 1974, Čuj in Katka

• 1974,Ko zorijo jagode

• 1976, Hišnikov dan

• 1976, Špelin dnevnik

• 1977, Babičina pravljica

• 1977, Javka v starem čevlju

• 1977, Pionirka sem! Pionir sem

• 1978, Moj oče partizan

• 1978, S helikopterjem k stricu Tintinu

• 1980, Ko Nina spi

• 1980, Prgišče zvezd

• 1980, Marjanka vseznalka

• 1981, Čudovita stenska ura

• 1983, Anča Pomaranča

• 1983,Snežaki v vrtcu

• 1884, Miško Poleno

• 1985, Pot okoli sveta

• 1986,Modra kapica in začarani volk

• 1986, Kdaj so bili partizani veseli

• 1987,Dobra volja je najbolja

• 1990,1:0 za zajce

• 1993, Vesele novice z Zelenice

• 1994, V dedovi grapi

20 2.5.3.4 Mihelič, Mira (1912−1985)

Mira Mihelič je bila pisateljica in prevajalka. Prevedla je več del znanih svetovnih avtorjev. Znana je predvsem kot pisateljica za odrasle. Napisala je tudi nekaj del za otroke in mladino, v katerih je med prvimi začela obujati pravljično fantastično mladinsko prozo. Bila je ena redkih žensk, ki si je služila kruh s svojim pisanjem in bila cenjena že v času svojega življenja (Borovnik, 2013).

Objave:

• 1956, Štirje letni časi

• 1963, Peter iz telefona

• 1965, Puhek v Benetkah

• 1965, Pridi, mili moj Ariel

2.5.3.5 Novy, Lili (1885−1958)

Lili Novy je bila pesnica in prevajalka. Svojo prvo pesniško zbirko je objavila šele pri svojih šestinpetdesetih letih.

Najprej je pesmi pisala le v nemškem jeziku, nato pa tudi v slovenskem. Pisala je za odrasle, nekaj del pa je posvetila tudi otrokom. Njeno pravo ime je bilo Elizabeta Haumeder (Knop, 2012).

Slika 18: Mira Mihelič

Slika 19: Lili Novy

Objave:

• 1950, Mojca in živali (v sodelovanju z Vido Taufer)

• 1950–1953, Slikanica I.–III.

• 1968, Pika-poka

• 1973, Majhni ste na tem velikem svetu

21 2.5.3.6 Peroci, Ela (1922−2001)

Ela Peroci je bila mladinska pisateljica. Delala je v uredništvu Cicibana, Pionirja, Mladinskega sveta.

Do upokojitve pa na uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija. Kot mladinska pisateljica se je uveljavila že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon. K pisanju mladinske literature jo je spodbudilo materinstvo. Iz njenih del je razvidno, da so zgodnje pravljice rezultat materinskega čutenja, kasneje pa zavestno zasnovane. Za otroke je ustvarjala 40 let. Napisala je tudi dve deli za odrasle (Mušič, 2004).

Objave:

• 1955, Moj dežnik je lahko balon

• 1956, Tisočkratlepa

• 1957, Majhno kot mezinec1957, Muca Copatarica

• 1959, Breskve

• 1959, Tacek

• 1960, Kje so stezice

• 1963, Zato, ker je na nebu oblak

• 1964, Hišica iz kock

• 1964, Kozliček Goliček

• 1965,Bomo šli s sanmi po snegu in spustili se po bregu

• 1965, Vozimo, vozimo vlak

• 1966, Po šoli me počakaj

• 1966, Čebelice

• 1966, Rišem dan

• 1968, Klobuček, petelin in roža

• 1969, Pravljice žive v velikem starem mestu

• 1969, Očala tete Bajavaje

• 1973, Stara hiša št. 3

• 1975, Lalala

• 1975, Ko živim

• 1975, Modri zajec

• 1977, Stolp iz voščilnic

• 1979, Reci sonce, reci luna

• 1983, Siva miš, ti loviš

• 1985, Nina v čudežni deželi

• 1987, Telefon

• 1989, Mož z dežnikom

• 1990, Prisedite k moji mizici

• 1996, Fantek in punčka

• 1998, Povestice Tik-Tak

• 2001,Za lahko noč

• 1998, Amalija in Amalija Slika 20: Ela Peroci

22 2.5.3.7 Vegri, Saša (1934−2010)

Saša Vegri je bila pesnica, ki je ustvarjala za odrasle in otroke.

Študirala je umetnostno zgodovino, nato pa postala samostojna književnica. Za otroke je najprej objavljala revijah, kot so Ciciban, Kurirček, Najdihojca, Kekec, Pionirski list, šele pri svojih štiridesetih letih je začela tudi s samostojnimi knjigami za otroke in mladino. Njeno pravo ime je bilo Albinca Vodopivec (Mušič, 2004).

Objave:

• 1975, Jure Kvak-Kvak

• 1978, Mama pravi, da v očkovi glavi

• 1983, To niso pesmi za otroke ali kako se dela otroke

• 1991, Kaj se zgodi, če kdo ne spi

• 2009, Naročje kamenčkov

• 2011, Danes Nina riše

2.5.4. ČETRTO OBDOBJE (1980−2013)

2.5.4.1 Bauer, Jana (1975)

Jana Bauer je slovenska mladinska pisateljica, prevajalka in dramaturginja. Piše za otroke in mladino. Nekaj njenih del najdemo tudi v angleškem jeziku (Portal slovenskih pisateljev, 2014).

Slika 21: Saša Vegri

Slika 22: Jana Bauer

Objave:

• 2002, Izginjevalec čarovnic

• 2004, Čarobna beseda

• 2006, V deželi medenjakov

• 2007, Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: Skrivnost izropane grobnic

• 2009, Detektivske prigode Fokusa in Kolumne: V strašljivem hotelu

• 2011, Grozovilnica v hudi hosti

23 2.5.4.2 Gregorič Gorenc, Barbara (1964)

Barbara Gregorič Gorenc je mladinska pesnica. Njene pesmi govorijo večinoma o tem, kaj se ji dogaja. Tako se nebomska deklica skriva tudi v njej. Diplomirala je na biotehnični fakulteti kot živilska tehnologinja (Hanžek Novak, 2004).

2.5.4.3 Koren, Majda (1960)

Majda Koren je mladinska pisateljica in učiteljica razrednega pouka.

Napisala je že več knjižnih del za otroke, poleg tega objavlja tudi v Cicibanu. Na RTV Slovenija sodeluje kot scenaristka pri otroških oddajah. Skupaj z Bojanom Jurcem in Bogdanom Renkom je postavila spletno stran, namenjeno najmlajšim – Župca.net (Portal slovenskih pisateljev, 2014). Pisateljica o sebi pravi, da je kuharica, saj vsak dan kuha pravljice za otroke (Hanžek Novak, 2004).

Objave:

• 1992, Zgodbice za matematiko

• 1993, Zgodbice za matematiko 2

• 1993, Večje-manjše

• 1993, Učimo se igraje

• 1993, A A A abeceda

• 1993, Štejem do 10

• 1994, Besedne zmešnjave 1,2,3,4

• 1994, Mala pošast Mici

• 1996, Mici v mestu

• 1997, Ta knjiga ne grize Slika 23: Barbara

Gregorič Gorenc

Slika 24: Majda Koren

Objave:

• 1994, Nebomske pesmi

• 1997, Zaklenjeni volk

• 1998, Lena luna

• 2001, Mame, očki in otročki

• 2005, Tri pike ...

• 2006, Navodila za randi

• 2007, Odskočnice

• 2008, Iskanke

• 2009, Z roko v roki

• 2010, Razigranke

• 2010, Sladko leto

24

• 1997, Pikapolonica na prašni cesti

• 1998, Pošasti

• 2002, Metulj na dežju

• 2003, Teta kuha

• 2004, Župcin dnevnik

• 2006, Zgodbe zajca Zlatka

• 2006, Eva in kozel

• 2007, Tia

• 2007, zgodbe zajca Z.

• 2008, Lojza iz vesolja

• 2008, Julija je zaljubljena lol

• 2009, Mici iz 2.a

• 2009, Maj za vedno

• 2009, Bert, grad in domača naloga

• 2010, Medved in miška 1

• 2011, Mihec

• 2012, Nace in Rudi/Lipe

• 2012, Že spet ta Mici iz 2.a

2.5.4.4 Kovač, Polonca (1937)

Objave:

• 1975, Zverinice z Večne poti

• 1975, Klepetava želva,

• 1976, Jakec in stric hladilnik

• 1977, Andrejev ni nikoli preveč

• 1978, Stric hladilnik, boben sreče in kanarček

• 1979, Deževen dan je krasen dan

• 1980, Slovarček tujk

• 1980, Urške so brez napake

• 1982, Igrice za kartek čas

• 1982, Pet kužkov išče pravega

• 1982, Zgodbe od A do Ž

• 1983, Kresnica podnevnica

• 1983, Špelce

• 1985, Vesoljsko jajce ali 1+1=5

• 1986, Težave in sporočila psička Pafija

• 1987, Mufijeve sanje

• 1989, Mišek

• 1989, O dveh občutljivkah

• 1989, O krokodilih, putkah in miselnih igrah

• 1990, Kaj se komu sanja

• 1991, V mestu

• 1995, Zelišča male čarovnice

• 1996, Palčki na Smovskem Griču

• 1998, Od kod so se vzele pravljice

• 1999, Kaja in njena družina

• 2000, Mali medo

• 2001, S pravljico na izlet

• 2005, Ptičje leto Slika 25: Polonca Kovač

Polonca Kovač je mladinska pisateljica in prevajalka.

Diplomirala je iz primerjalne književnosti in italijanščine. Njeno delo je zelo raznoliko – piše pravljično fantastično in realistično pripovedno prozo, igre, scenarije in poučna dela. V njenih delih je opaziti poseben odnos do živali. Znana je tudi kot prevajalka, je avtorica prvega prevoda Grimmovih pravljic v slovenščino (Kovač, 2006).

25 2.5.4.5 Makarovič, Svetlana (1939)

Svetlana Makarovič je ena izmed najbolj uveljavljenih slovenskih pisateljic. Je mladinska pripovednica in pesnica.

Po končanem študiju na Akademiji za gledališče, film in televizijo je nekaj časa igrala v Mestnem gledališču in v Drami, od leta 1970 naprej pa je samostojna književnica.

Piše pesmi, pripovedno prozo, radijske in lutkovne igre za otroke, drame in scenarije. Piše za odrasle in otroke hkrati.

»Po njenem tako odrasli kot otroci potrebujemo pravljice, da v tesnobi sveta, v katerem živimo, laže ohranimo vero v lepo« (Mušič, 2004, str. 266). Za svoje delo je prejela že veliko nagrad (Mušič, 2004).

Objave:

• 1972, Miška spi

• 1973, Take živalske

• 1973, Zajček gre na luno

• 1974, Aladinova čudežna svetilka

• 1974, Pekarna Mišmaš

• 1974, Škrat Kuzma dobi nagrado

• 1974, Kosovirja na leteči žlici

• 1975, Kam pa kam, kosovirja

• 1975, Skozi mesto

• 1975, Vrček se razbije

• 1976, Glavni petelinček

• 1976, Sapramiška

• 1977, Vrtirepov koledar

• 1978, Mačja predilnica

• 1980, Pravljice iz mačje preje

• 1980, Maček Titi

• 1981, Gal v galeriji

• 1982, Dedek mraz že gre

• 1983, Krokodilovo kosilo: pesnitev – grozovitev

• 1986, Čuk na palici

• 1987, "Poprtnjački"

• 1987, Črni muc, kaj delaš?

• 1987, Mačje leto

• 1987, Kaj bi miška rada?

• 1988, Poprtnjački

• 1992, Mačja preja

• 1993, Zajčkovo leto

• 1993, Kaj lepega povej

• 1995, Show strahow: pesnitev grozovitev

• 1995, Medena pravljica

• 1995, Tacamuca

• 1996, Kokijeve pesmice in pobarvanke

• 1997, Maček Mačkursson

• 1997, Sovica Oka

• 1998, Pod medvedovim dežnikom

• 1999, Smetiščni muc in druge zgodbe

• 1999, Strahopetko

• 1999, Smetiščni muc in druge zgodbe

• 2001, Veliki kosovirski koncert

• 2003, Strahec v galeriji

• 2004, Živalska olimpijada

• 2005, Mali parkelj Malič

• 2005, Vila Malina Slika 26: Svetlana Makarovič

26

• 2006, Mačnice

• 2008, Coprniški muc: pesnitev coprnitev

• 2008, Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales

• 2008, Replja

• 2008, Šuško in gozdni dan

• 2009, Mi, kosovirji

• 2009, Kokoška Emilija

• 2012, Balada o Sneguročki

2.5.4.6 Maurer, Neža (1930)

Neža Maurer je slovenska pesnica in pisateljica. Diplomirala je iz slavistike in bila profesorica, kasneje pa novinarka. Piše pesmi in zgodbe za otroke ter liriko za odrasle. Največji del njenega opusa zajema poezija. Pravi, da so njene pesmi takšne, kot je ona: tople, nasmejane in neposredne.

Veliko njenih pesmi je tudi uglasbenih (Hanžek Novak, 2004).

Objave:

• 1970, Sončne statve

• 1972, Kam pa teče voda

• 1975, Kako spi veverica

• 1978, Čukec

• 1980, Kostanjev škratek

• 1981, Beli muc

• 1985, Kadar Vanči riše

• 1986, Televizijski otroci

• 1987, Uh, kakšne laži

• 1989, Iskal sem kukavico

• 1989, Bratec Kratekčas

• 1990, Oče Javor

• 1993, Koruzni punčki

• 1995, Muca frizerka

• 1997, Kdo

• 1997, Od srede do petka

• 1997, Sloni v spačku

• 1997, Kostanjev škratek

• 1999, Zvesti jazbec

• 2000, Velik sončen dan

• 2001, Dica Prstančica

• 2003, Kdo se oglaša

• 2004, Zajčkova telovadba

• 2005, Pišem, berem A,B,C

• 2008, Ti si moje srce Slika 27: Neža Maurer

27 2.5.4.7 Mlakar, Ida (1956)

Ida Mlakar je pravljičarka in mladinska pisateljica. Študirala je slavistiko in primerjalno književnost. V študijskih letih in tudi kasneje je pisala poezijo za odrasle in jo objavljala v različnih revijah. Sedaj je zaposlena v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, kjer vodi ure pravljic. Za otroke je do sedaj objavila trinajst slikanic (Podržaj, 2012).

Objave:

• 2004, Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost

• 2006, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir

• 2007, Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo

• 2008, Ciper coper medenjaki

• 2008, Čarmelada

• 2009, Kodrlajska in Treskbum trobenta

• 2009, Zafuclana prejica

• 2010, Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo

• 2012, Cipercoperček

• 2012, O miški, ki je brala pravljice --- in češnje : pobarvanka za otroke od 4. do 6. leta starosti

• 2013, Miška Špela in lev Hvastja bereta : pobarvanka za otroke od 3. do 4. leta starosti

• 2013, Lev Hvastja na vrtu : pobarvanka za otroke od 2. do 3. leta starosti

• 2013, Miška Špela na vrtu : pobarvanka za otroke od 2. do 3. leta starosti

2.5.4.8 Podgoršek, Mojiceja (1964)

Mojiceja Podgoršek, po poklicu kulturologinja in bibliotekarka ter mladinska pisateljica. Za otroke in najstnike je napisala že veliko pravljic, basni, kratkih zgodb in romanov. Napisala je prvo slovensko slikanico, prilagojeno otrokom z disleksijo. Veliko njenih knjig je tudi na seznamu za bralno značko v osnovnih šolah (Miš založba, 2010).

Slika 28: Ida Mlakar

Slika 29: Mojiceja Podgoršek

28 Objave:

• 2003, Maša obišče šolsko knjižnico

• 2003, O levčku, ki ni hotel v šolo

• 2003, Potovanje v pravljično deželo

• 2004, Nenavadno potovanje po svetu

• 2004, Zgodba o neki zgodbi

• 2005, ABCD uganke

• 2005, Nezadovoljna žlica

• 2005, O volku, ki je iskal pravljico

• 2005, Prepir med metlo in sesalcem

• 2006, Kokoške in velikonočna jajca

• 2006, O pametni goski

• 2006, Pajek Feliks in muha Enodnevnica

• 2006, Podgana Pregnana na obisku

• 2006, Polž v solati

• 2006, Volk z rolerji

• 2007, Ko Energija občuduje Veselje, Red potrebuje Optimizem

• 2007, Ko se kokoška zaljubi v petelina

• 2007, Ljubezen v Zajčji dobravi

• 2007, Medo reši vsako zmedo

• 2007, Mimi je drugačna

• 2007, Moja mamica

• 2007, Moja sestra Žana

• 2007, O pastirčku, ki je znal računati

• 2007, O polžu, ki je zajcu rešil življenje

• 2008, Črviva zgodba

• 2008, Kako je nastala mavrica

• 2008, Krava Lizika dobi novo prijateljico

• 2008, Najlepše darilo za rojstni dan

• 2008, O dečku, ki se je bal vode

• 2008, O deklici z najlepšimi sanjami

• 2008, O lisici, ki ni bila dovolj zvita

• 2008, O mlinarju, ki je za knjigo mlin prodal

• 2008, Pokakana zgodbica

• 2008, Zgodba o volku in lisici

• 2008, Žana gre prvič v šolo

• 2009, Do jutri je še daleč

• 2009, Lep je

• 2009, O dečku, ki je pisal pesmi

• 2009, O dečku z rumenim mačkom

• 2009, O dveh račkah

• 2009, O polžu, ki je kupoval novo hiško

• 2009, O prelepi deželi

• 2009, O štirih prijateljih

• 2009, Pet živalskih

• 2009, Zgodba o gmajnicah

• 2010, Čarovnica Uršula

• 2010, Eko zmajček

• 2010, Formula 1 in policaj Mataj

• 2010, Medvedek Maks

• 2010, Rezika ukani drvarja

• 2010, Škratja šola

• 2010, Tina in Tine

• 2011, Kaja zna računati

• 2011, Kmet in trije peki

• 2011, Naj sneži!

• 2011, O lačni lisici

• 2011 ,O petelinu, ki je hotel znesti jajc

2.5.4.9 Praprotnik Zupančič, Lilijana (1955)

Lilijana Praprotnik Zupančič, bolje poznana pod imenom Lila Prap, je slovenska pisateljica in ilustratorka. Dokončala je študij arhitekture, vendar se raje ukvarja s pisanjem in ilustriranjem knjig za otroke. S tem se je začela ukvarjati, ko je dobila sina. Junaki njenih slikanic so živali, saj so po njenem mnenju edina živa bitja poleg otrok, ki niso pokvarjena (Veler, 2005).

29 2.5.4.10 Pregl Kobe, Tatjana (1946)

Tatjana Pregl Kobe je pesnica, pisateljica, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica. Piše za otroke in odrasle. Zanimivo je, da je imela med ustvarjanjem za otroke približno dvajsetletni premor. Otrokom najraje govori v verzih (Hanžek Novak, 2004).

Slika 30: Lilijana Praprotnik Zupančič

Slika 31: Tatjana Pregl Kobe

Objave:

• 1993, Zgodbe in nezgodbe

• 1996, To je …

• 1999, Male živali

• 1999, Resnične pravljice in pripovedke

• 2000, Živalske uspavanke

• 2002, Zakaj?

• 2002, Živalska abeceda

• 2004, Mednarodni živalski slovar

• 2005, 1001 pravljica

• 2007, Moj očka

• 2008, Kam grejo sanje

• 2009, Dinozavri

• 2009, Jezične zgodbe

• 2010, Pasji zakaji

• 2010, Zakaj so zebre progaste?: posebna izdaja v Braillovi pisavi

• 2011, Žuželčji zakaji

• 2013, Mačji zakaji

Objave:

• 1974, Mladost za zidovi

• 1977, Skozi trnje do svobode

• 1978, Abecedna igra

• 1980, Letni časi

• 1981, Če bi srečal krokodila

• 2004, Sinko potepinko

• 2005, Ko bom velik

• 2006, Punčka sanja

• 2007, Mišja abeceda

• 2007, Kdo bo popravil Luno

• 2008, Čisto prava mamica

30

• 2008, Kam pa, kam?

• 2008, Ko bi bilo vedno tako

• 2008, Prstki se lahko zmotijo

• 2008, Najlepši sneženi mož

• 2009, Čajanka za psa, mačka in papagaja

• 2009, Super taborjenje

• 2009, O princeski, ki je ni bilo

• 2009, Joj, kaj takega!

• 2009, Hudomušnice

• 2009, Navihanke

• 2009, Fant od fare

• 2010, Hlačke za oblačke

• 2010, Vila Lila in Gaj, papirnati zmaj

• 2011, Nagajivke

• 2011, S kom gre očka naokrog

2.5.4.11 Sokolov, Cvetka (1963)

Cvetka Sokolov je pisateljica, pesnica in prevajalka. K pisanju pravljic in zgodbic za otroke jo je spodbudilo rojstvo dveh sinov, ki sta pogosto tudi glavna junaka njenih pripovedi. V revijah Ciciban in Cicido redno objavlja svoje zgodbe, pesmi in slikopise (Emka.si, 2000).

Objave:

• 2004, Rdeča hiša

• 2005, Šola ni zame!

• 2006, Ponoči nikoli ne veš

• 2007, Ah, ti zdravniki!

• 2008, Pridi, greva na sprehod

• 2012, Kaj, le kaj je to

• 2012, Moj dojenček

• 2012, Se bomo zmenili in druge zgodbe Slika 32: Cvetka Sokolov