A N D R E J B IT E Ž N IK 20 14 Z A K L JU ý N A P R O JE K T N A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
ANDREJ BITEŽNIK
KOPER, 2014
ZAKLJU ý NA PROJEKTNA NALOGA
Koper, 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
POSLOVNI NA ý RT ZA PROIZVODNJO ý OKOLADNIH TABLIC
Andrej Bitežnik Zaklju þ na projektna naloga
Mentor: doc. dr. Jasna Auer Anton þ i þ
POVZETEK
Zakljuþna projektna naloga z naslovom Poslovni naþrt za proizvodnjo þokoladnih tablic preuþuje možnosti za ustanovitev podjetja. V teoretiþnem delu naloge so predstavljena mnenja razliþnih avtorjev o pomenu podjetništva in þokolade kot hrane in zdravila. V osrednjem delu naloge je predstavljen poslovni naþrt, s katerim so opredeljeni cilji, vizija in naþrt ustanovitve podjetja. SPIN analiza opredeljuje prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za podjetje, ki se ustanavlja. V tržni analizi so bili doloþeni tržni segmenti, trženjske strategije, opravljena anketa pa je opredelila ciljne skupine kupcev. V zakljuþnem delu naloge je opredeljen management in finanþni naþrt podjetja.
Kljuþne besede: podjetništvo, družinsko podjetništvo, þokolada, þokoladna tablica, poslovni naþrt
SUMMARY
The final project work entitled The business plan for production of chocolate bars examines the options for setting up a business. In the theoretical part of the project are presented the opinion of different authors about the importance of entrepreneurship and the chocolate as a food and a medicine. In the central part of the project is presented a business plan with which are definite goals, vision and the plan for establishment of the company. SWOT analysis indentifies strengths, weakness, threats and opportunities for the company which will be set up. In the market analysis have been identified market segments, marketing strategies, the survey carried out defined the target group of costumers. In the final part of the project are defined management and financial plan of the company.
Keywords: entrepreneurship, family entrepreneurship, chocolate, chocolate bar, business plan UDK: 663.916(043.2)
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Jasni Auer Antonþiþ za vso pomoþ, svetovanje in potrpežljivost pri pisanju zakljuþne projektne naloge.
Iskreno se zahvaljujem družini za spodbudo in podporo pri študiju.
Zahvala gre tudi vsem sošolcem za nepozabne trenutke v þasu študija.
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1Opredelitev obravnavanega problema in teoretiþnih izhodišþ ... 1
1.2Namen in cilji ... 2
1.3Predvidene metode za doseganje cilja ... 2
1.4Predpostavke in omejitve ... 3
2 Podjetništvo ... 4
2.1Pojem podjetništva ... 4
2.2Opredelitev podjetnika ... 6
2.3Družinsko podjetništvo ... 8
2.4Možnost ustanovitve novega podjetja ... 10
2.5Razvojni proces izdelka ... 11
3 Od kakavovca do þokolade ... 13
3.1Zgodovina þokolade ... 13
3.2Lastnosti þokolade ... 15
3.3Proces predelave kakavovca ... 18
3.4Svetovni þokoladni posel ... 21
4 Poslovni naþrt za proizvodnjo þokoladnih tablic... 23
4.1Poslanstvo in vizija ... 23
4.2Cilji podjetja ... 24
4.3Tržna priložnost in kljuþni dejavniki uspeha... 24
4.4Povzetek finanþnega naþrta ... 25
4.5Opis podjetja ... 25
4.5.1Lastništvo podjetja ... 25
4.5.2Naþrt ustanovitve podjetja ... 25
4.5.3Lokacija in prostori podjetja ... 26
4.6Izdelek ... 27
4.6.1Opis izdelka ... 28
4.6.2Konkurenþna primerjava ... 29
4.6.3Poslovni proces ... 29
4.6.4Tehnologija ... 30
4.6.5Prihodnji izdelki ... 31
4.7Tržna analiza ... 31
4.7.1Tržni segmenti ... 32
4.7.2Analiza panoge in konkurence ... 33
4.7.3Rezultati anketiranja ... 34
4.7.4SPIN analiza ... 37
4.8Strategija in izvedba ... 38
4.8.1Konkurenþna prednost ... 38
4.8.2Strategija ... 38
4.8.3Trženjska strategija ... 39
4.8.4Pozicioniranje ... 39
4.8.5Cenovna strategija ... 39
4.8.6Promocijska strategija ... 40
4.8.7Programi trženja ... 40
4.8.8Strateške povezave ... 41
4.8.9Terminski naþrt ... 41
4.9Management ... 42
4.9.1Organizacijska struktura ... 42
4.9.2Managerska ekipa ... 43
4.9.3Vrzeli v managerski ekipi in svetovalci ... 44
4.9.4Naþrt osebja ... 44
4.10Finanþni naþrt ... 45
4.10.1Pomembne predpostavke ... 45
4.10.2Kljuþni finanþni in poslovni kazalci ... 46
4.10.3Naþrt izkaza uspeha ... 46
4.10.4Naþrt izkaza denarnega toka ... 46
4.10.5Naþrt bilance stanja ... 46
4.10.6Analiza toþke preloma ... 47
4.10.7Analiza tveganja ... 47
4.10.8Strategija žetve ... 47
5 Sklep ... 48
Literatura ... 49
Priloge ... 53
SLIKE
Slika 1: Razvojni proces izdelka ... 12
Slika 2: Maji in þokolada ... 14
Slika 3: Kakavovec ... 19
Slika 4: Potek proizvodnje þokolade ... 21
Slika 5: Geografski prikaz lokacije ... 26
Slika 6: Shema prostorov podjetja ... 27
Slika 7: Primer pakiranja ... 28
Slika 8: 50 gramske þokoladne tablice ... 28
Slika 9: Poslovni proces ... 30
Slika 10: Poraba þokolade na osebo ... 33
Slika 11: Starost anketirancev ... 34
Slika 12: Razlog uživanja þokolade ... 35
Slika 13: Vrsta þokolade ... 35
Slika 14: Pogostost uživanja þokolade ... 36
Slika 15: Odloþitev nakupa ... 36
Slika 16: Organizacijska shema podjetja ... 43
PREGLEDNICE Preglednica 1: Miti in zmote o podjetnikih ... 7
Preglednica 2: Sestavine 100 gramske þokolade ... 16
Preglednica 3: SPIN analiza ... 37
Preglednica 4: Cenik proizvodov ... 40
Preglednica 5: Program trženja ... 41
Preglednica 6: Naþrtovanje stroškov osebja ... 45
Preglednica 7: Naþrtovanje stroškov osebja po letih... 45
KRAJŠAVE HACCP Hazard Analysis Critical Point SPIN Slabosti Prednosti Izzivi Nevarnosti
ZDA Združene države Amerike
LDL-holesterol Low-density lipoprotein e-VEM elektronsko Vse na enem mestu KT kritiþna toþka
KKT kritiþna kontrolna toþka
ISM the International Sweets and Biscuits Fair SIAL Salon International de l'Agroalimentaire
ANUGA The Allgemeine Nahrungs und Genussmittel-Ausstellung OMV Österreichische Mineralölverwaltung
EU Evropska unija
1 UVOD
V uvodu bomo opredelili obravnavan problem in teoretiþna izhodišþa, namen in cilj poslovnega naþrta, predvidene metode za doseganje cilja ter predpostavke in omejitve pri ustanavljanju podjetja.
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretiþnih izhodišþ
ýokolada je kraljica med sladkarijami. Klic þokolade je skoraj splošen, vendar so pogosto užitki pri hranjenju z njo spremljani z obþutki krivde. Mnogim ljudem je þokolada užitek in se ga ne morejo in ne želijo odreþi. Ljudje jo poznajo kot afrodiziak, povezujejo jo tudi z obþutki blagostanja in lagodnosti, povezujejo jo z delovanjem proti depresiji, krvnim strdkom oziroma proti srþni in možganski kapi ter tudi enostavno pri reševanju dolgoþasja (Kapš 2005, 7).
Raziskava kaže (Ariefdjohan in Savaiano 2005, 428), da þokolada z veliko vsebnostjo kakava deluje kot antioksidant. Z ustrezno obdelavo kakava in þokolade se ohrani razmeroma velika vsebnost flavonoidov, ki dobrodejno vplivajo na zdravje srca in ožilja.
Ne uživa se je veþ zgolj kot slašþice, ampak kot dopolnilo k hrani oziroma zdravilo. Poraba þokolade v zadnjih letih vztrajno narašþa. Na podlagi izkušenj, ki smo si jih pridobili v veþletnem družinskem delovanju na trgu uvoza in distribucije þokoladnih izdelkov, smo se odloþili za izdelavo poslovnega naþrta za proizvodnjo þokoladnih tablic. V istem pakiranju bodo mleþna þokolada z lešniki, temna þokolada in bela þokolada s krispijem, mleþna þokolada polnjena z mleþno kremo in krispijem.
V nadaljevanju Ruzzier et al. (2008, 283) navajajo, da je poslovni naþrt dokument, ki ga zapiše podjetnik ali podjetniška skupina pred priþetkom nekega novega posla in/ali pred ustanovitvijo novega podjetja, oziroma pri nadaljevanju ali razvoju posla v obstojeþem podjetju. Seveda se ogromno poslov priþne in nadaljuje brez priprave poslovnega naþrta, vendar je priprava poslovnega naþrta modra odloþitev, in to ne le v primeru, ko ga zahtevajo kreditodajalci ali investitorji. S poslovnim naþrtom namreþ podjetnik naredi popis prednosti in slabosti, vpletenih v posel znotraj podjetja ter predvidi možne priložnosti in nevarnosti na trgu, na katerega se podaja.
Glas in Pšeniþny (2000, 3) navajajo, da je za podjetništvo znaþilno, da je zelo dinamiþno. Na eni strani nastaja veliko novih podjetij, na drugi pa jih veliko propade. Velike korporacije zaradi dumpinga in globalizacije selijo svojo proizvodnjo v manj razvite dežele in prav nastanek malih podjetij je edina rešitev za odpiranje novih delovnih mest in oživljanje gospodarstva. Za mala podjetja je znaþilno, da so vanje vkljuþene tudi družine, ki v svojih
podjetjih ustvarjajo možnosti zaposlitve naslednjih generacij. Te se najveþkrat odloþajo za nadaljevanje družinske tradicije.
Za uspešno podjetje je potrebna oseba in dober team, ki zna podjetje pripeljati do uspeha.
Pšeniþny (2000, 33−34) poudarja, da je podjetnik v prvi vrsti þlovek, ki dela, ustvarja in spreminja v vsakršnih pogojih in s kombiniranjem, inoviranjem, ustvarjalnostjo, s prevzemanjem tveganja, predvsem pa z zmožnostjo aktiviranja drugih ljudi in sredstev, ustvarja novo vrednost. Veþina uspešnih podjetnikov je po navadi pomagala in sodelovala pri uspehu nekoga drugega preden so sami uspeli. Tako si je nabrala izkušnje, ki jih je uporabila na poti k uspehu.
S teoretiþnim znanjem, izkušnjami in dobrim poslovnim naþrtom bomo poskušali uspešno poslovati in proizvajati kakovostne izdelke namenjene konþnim potrošnikom.
1.2 Namen in cilji
Namen zakljuþne projektne naloge je raziskati podroþje prodaje þokoladnih tablic in možnost plasiranja novih izdelkov na slovenski trg. Pridobljeni podatki zakljuþne projektne naloge bi lahko bili v pomoþ podjetjem, ki se ukvarjajo s þokolado in za tiste, ki bi radi pripravili poslovni naþrt.
Cilj je ustanovitev novega podjetja za proizvodnjo þokoladnih tablic. Uporabiti želimo znanje, ki smo si ga v preteklosti pridobili o þokoladi in samem tehnološkem procesu. Tako bi združili znanje in inovativnost, hkrati pa bi ustvarili nova delovna mesta. S þokoladnimi tablicami, s polnili novih okusov, bi popestrili ponudbo na slovenskem, kasneje pa še na širšem tržišþu. Med drugim bi izdelovali þokoladne tablice z višjo vsebnostjo kakava, ki so kakovostnejše in predstavljajo visok srednji cenovni razred. Po statistiþnih podatkih International Cocoa Organization te predstavljajo v zadnjem þasu velik trend prodaje.
1.3 Predvidene metode za doseganje cilja
V teoretiþnem delu bomo predstavili zgodovino þokolade, njene lastnosti in uþinke ter sam tehnološki proces proizvodnje þokolade. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili pomen podjetništva in podjetniški proces. Ta del naloge bo sestavljen z uporabo domaþe in tuje literature.
V empiriþnem delu bomo predstavili poslovni naþrt, ki bo zajemal analizo podatkov o proizvodnji in prodaji þokoladnih tablic statistiþnega urada, anketo o þokoladnih tablicah in SPIN analizo. S SPIN analizo bomo skušali ugotoviti prednosti, slabosti, izzive in priložnosti podjetja, ki nam bodo pomagali pri ustanovitvi podjetja.
Vprašalnike, ki bodo v papirnati in elektronski obliki, naj bi izpolnjevale osebe starejše od deset let. Poslali smo 150 vprašalnikov; priþakujemo, da jih bo izpolnjenih nekaj þez 100.
Podatke bomo sortirali po razliþnih starostnih skupinah in po vrstah þokoladnih tablic. Ti naj bi pokazali, na katero starostno skupino naj bi se najbolj osredotoþili in kateri izdelki bi bili najbolj priljubljeni za nadaljnjo prodajo. Za sortiranje podatkov bomo uporabili programsko orodje Excel. Podatke bomo prikazali v grafih in razpredelnicah.
1.4 Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da bomo z novimi izdelki obogatili ponudbo na slovenskem tržišþu.
Novo ustanovljeno podjetje naþrtuje uspešno plasiranje izdelka na trg; opravili bomo tržne raziskave glede prodaje þokoladnih izdelkov na slovenskem tržišþu ter izvedli anketo, s katero bomo pridobili mnenja o našem izdelku. Izdelki bodo cenovno sprejemljivi in privlaþnejši zaradi inovativne embalaže, ki bo vsebovala tri vrste þokolade. Prizadevali si bomo zagotoviti finanþna sredstva iz evropskega sklada. Anketiranci naj bi bili natanþni in realni pri izpolnjevanju vprašalnikov, saj bomo tako lahko prišli do verodostojnih odgovorov na postavljena vprašanja.
Omejitve so lahko pri financiranju, saj je za proizvodno linijo potrebno veliko finanþnih sredstev. Težko je na trgu dobiti primerno proizvodno linijo, ki bi bila cenovno sprejemljiva, zato bomo v nadaljevanju naredili tudi cenovno strategijo. Omejitev je lahko velik porast cene kakava na svetovnem trgu; od tega je namreþ v veliki meri odvisna cena našega konþnega izdelka. Neprepoznavnost našega izdelka je v primerjavi z dolgoletno prisotnostjo drugih izdelkov na trgu lahko omejitev. Omejitev je tudi pomanjkanje izkušenj na podroþju proizvodnje þokoladnih tablic. Omejitev je lahko tudi nezadostno število vrnjenih vprašalnikov.
2 PODJETNIŠTVO
V nadaljevanju bomo opredelili pojem podjetništva ter poslovni naþrt. Preuþili bomo vidike raznih avtorjev glede opredelitve pojma podjetnik in mite ter zmote o njem. Na kratko bomo predstavili dva primera najuspešnejših družinskih podjetij v þokoladni industriji. Za konec pa bomo opredelili možnost ustanovitve podjetja ter prikazali razvojni proces izdelka.
2.1 Pojem podjetništva
Pšeniþny (2000, 10) ugotavlja, da besedi podjetništvo v slovenskem jeziku lahko ob rob postavimo sinonim gospodarjenja z vizijo. Beseda ima podoben pomen v razliþnih jezikih in jo lahko razumemo s kombiniranjem opredelitev in znanj v veþ razliþnih znanostih in disciplinah, kot so vodenje poslov, ekonomika, sociologija, psihologija itd. V sedanjosti se govori o razliþnih oblikah podjetništva: od dinamiþnega, družinskega, ženskega do podjetništva na podeželju. Podjetništvo lahko razdelimo tudi glede na razliþno raven: od lokalnega, regionalnega, državnega do globalnega.
Antonþiþ et al. (2002, 38) pa opredeljujejo podjetništvo kot trenutno najuspešnejšo metodo za zapolnjevanje vrzeli med znanostjo in trgom. Pri tem imajo mnogi podjetniki veliko težav.
Primanjkuje jim managersko znanje, nimajo sposobnosti za trženje ali finanþnih sredstev.
Pogosto ne vedo, kako navezati stike z bankami, dobavitelji, strankami, distributerji idr.
subjekti, ki so nujni za podjetniške dejavnosti. Te dejavnosti pa pomembno vplivajo na gospodarstvo doloþenega obmoþja in postavljajo temelje ekonomije ter zagotavljajo delovna mesta.
Gomezelj Omerzel (2010, 23) poudarja, da so za podjetništvo v zadnjih desetletjih pomembna mala podjetja, ki so ustvarila najveþ delovnih mest, medtem ko so v istem þasu velika podjetja skrþila število zaposlenih. Znaþilnosti malih podjetij so prilagodljivost, dinamiþnost in hitro zadovoljevanje potreb kupcev. Nastajajo pogosto ob izumih in inovacijah posameznikov, ki razvijajo nove proizvode in postopke. Mala podjetja spreminjajo strukturo gospodarstva s tem, da razvijajo nove dejavnosti predvsem na podroþju storitev, dopolnjujejo ponudbe veþjih podjetij in delajo za veþja podjetja. Mnoga mala podjetja se ne širijo, ampak ostajajo v okviru družinskih poslov. Nekaj pa je uspešnih in dinamiþnih, uspešno rastejo ter tako dajejo nove spodbude gospodarstvu. Za sabo potegnejo tudi druge, da jih posnemajo in tako pripomorejo k razvoju regij.
V praktiþnem delu bomo predstavili poslovni naþrt za proizvodnjo þokoladnih tablic. V njem bomo opisali poslanstvo in vizijo novo ustanovljenega podjetja. Biloslavo (2006, 114) razlaga, da poslanstvo opredeljuje, zakaj neko podjetje obstaja, komu je namenjeno, kako deluje in opredeljuje dva vidika. En vidik je tržni, ki pove, kaj podjetje poþne in kaj ne. Drugi
vidik pa je širši interesni vidik, s katerim opredelimo smoter podjetja. V nadaljevanju Biloslavo (2006, 104) razlaga, da z vizijo opredelimo, kako vidimo naše podjetje v prihodnosti, kakšni bodo naši dosežki in kakšen položaj bomo dosegli z drugimi udeleženci v procesu.
V drugi toþki bomo predstavili cilje podjetja. Med drugim je tudi ustvariti kakovostnejše in cenovno dostopnejše izdelke ter tako zadovoljiti kupce. Musek Lešnik (2008, 26) pravi, da je zadovoljstvo, posledica ocene, kako izdelek – tisto, kar prinaša potrošniku: njegova kakovost, cena, zunanji videz – ustreza priþakovanjem ali jih presega.
V tretji toþki bomo opredelili tržno priložnost in kljuþne dejavnike uspeha. V þetrti toþki bomo opisali podjetje. V peti toþki bomo predstavili izdelek.
Neposredni rezultat dela proizvodnega sistema je izdelek. Predstavlja blago doloþene vrednosti, ki je namenjeno tržišþu (Polajnar, Buchmeister in Leber 2002, 38).
V šesti toþki bomo naredili tržno analizo. V naslednji toþki bomo govorili o strategiji in izvedbi.
V osmi toþki bomo opredelili management podjetja.
Management pomeni proces vodenja podjetja, ki se nanaša na pridobivanje sredstev (finanþnih, materialnih, energijskih, storitev drugih) ter njihovim ravnanjem na uporabo sredstev, na angažiranje ljudi v procesih (pridobivanja, proizvodnje, pridelovanja storite ipd.) ter pridobivanje in trženje uþinkov za pozitiven izid (Kralj 2003, 14).
Sims in Lorenzi (1992, 5) v Merkaþ Skok (2005, 53) poudarjata, da je pri:
novem konceptu managementa poudarek predvsem na sodelovanju, vlogi managerja, pri mobiliziranju dela podrejenih, pri iniciiranju dela in dajanju smeri. Da bi organizacije preživele v globalni ekonomiji, morajo menedžerji osvojiti spretnosti in sposobnosti, da z novimi pristopi ohranijo eno svojih temeljnih potreb, to je potrebo po obvladovanju vedenja zaposlenih, potrebo po merjenju in po doseganju rezultatov, vendar z veþ notranje kooperacije kot tekmovanja, veþ poslušanja kot govorjenja, veþ podpiranja kot obvladovanja.
Dejavniki, ki najbolj vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih so nagrajevanje, ugodnosti in organizacijska kultura. Zadovoljstvo zaposlenih pa vpliva na notranje podjetništvo in rast podjetja. Podjetja naj poskrbijo, da bodo zaposleni zadovoljni s plaþo, izobraževanje delavcev naj razumejo kot investicijo, skrbijo naj za razvoj in omogoþijo zaposlenim osebno rast.
Pomembno je tudi, da nadrejeni delijo pomembne informacije s podrejenimi (Auer 2009, 108).
V deveti toþki bomo predstavili finanþni naþrt podjetja in razliþne finanþne kazalnike, med katerimi je tudi izkaz uspeha.
Izkaz uspeha je raþunovodski izkaz, v katerem se prikazuje razliþne vrste prihodkov in odhodkov v doloþenem þasovnem obdobju (koledarsko leto). Rezultat poslovanja v doloþenem obdobju pa je razlika med prihodki in odhodki (Bojnec et al. 2007, 220).
2.2 Opredelitev podjetnika
Ruzzier et al. (2008, 22) ugotavljajo, da je podjetnik velikokrat hkrati inovator, ki je sposoben prepoznati in izkoristiti podjetniško priložnost in jo razviti v zanimivo ter tržno podjetniško idejo. Za uresniþitev poslovne priložnosti kombinira in izbira sredstva ter vire po svoji presoji.
Zelo pomembna vloga podjetnika je upravljanje in vodenje.
Ruzzier et al. (2008, 23) po Dodd (2002) delijo podjetnike po njihovih znaþilnostih na sedem skupin:
− popotnik; raziskovalec, ki postopno razvija novosti, je tekmovalen, napreden in uspešen,
− tekmovalec; tekmuje za dosego lastnih ciljev,
− borec; poleg tega, da je tekmovalen, je še pridobiten, agresiven in gospodovalen,
− norec; zaradi svoje pridobitnosti je že razdražljiv in destruktiven,
− strastnež; ljubi svojo vlogo podjetnika in ji je globoko vdan,
− vzgojitelj; do svojega podjetja je odgovoren in zašþitniški ter ga razvija po korakih,
− graditelj; zaradi izogibanja problemom se razvija postopoma.
Na štiri tipe podjetnikov delijo Ruzzier et al. (2008, 23) po Timmons (1989) glede na ustvarjalnost in inovativnost ter glede na managerske spretnosti in podjetniško znanje. Te znaþilnosti so:
− inovator; kreativni genij. Iz njegove kreativnosti se rodijo ideje in inovacije. Veþina teh idej se ne realizira, saj jim primanjkuje menedžerskih spretnosti in podjetniškega znanja,
− birokrat; je zmerno kreativen, nima pa dobrih menedžerskih spretnosti,
− manager; ima dobro razvite menedžerske spretnosti in podjetniško znanje, vendar pa je manj znan po kreativnih in inovativnih rešitvah, njegov cilj je uþinkovitost in uspešnost,
− podjetnik; je ustvarjalen in sposoben menedžer. Ima bogate izkušnje, ko podjetje ustanovi, ga tudi uspešno vodi.
Za rastoþe podjetnike je znaþilno, da imajo visoko raven teh lastnosti.
Ruzzier et al. (2008, 23) po Ronstadt (1984) v nadaljevanju navajajo, da je namen podjetništva ustvarjati in poveþevati bogastvo, ki pa ga lahko ustvarjajo le tisti posamezniki, ki prevzamejo veliko tveganja. Tvegajo namreþ svoj kapital, þas, kariero in drugo. Ustvarijo novo vrednost izdelku ali storitvi, pri tem pa ni nujno, da je izdelek ali storitev nova.
Zadostuje le to, da podjetnik s prijemanjem in najdbo novih vešþin prinese izdelku ali storitvi novo vrednost.
Na koncu Ruzzier et al. (2008, 24) ugotavljajo, da oseba, ki ustanovi svoje podjetje gre skozi razliþna obdobja: obdobja polna navdušenja, obdobja polna razoþaranj, strahu in trdega dela.
Tako je v veliki meri za neuspeh podjetnika kriva moþna konkurenca in poslediþno slaba prodaja, pomanjkanje kapitala ali menedžerskih sposobnosti. Tveganja so pri tem zelo velika, tako þustvena kot tudi finanþna.
Antonþiþ et al. (2002, 31−32) razlagajo, zakaj se posameznik odloþi ustanoviti svoje podjetje.
Kljub recesiji, inflaciji, visokim obrestnim meram, pomanjkanju infrastrukture, ekonomski negotovosti, veliki verjetnosti neuspeha, v svetu nastane milijon novih podjetij. Najpogosteje se ustanavljajo podjetja na podroþjih, ki so posamezniku znana. ýe posameznik dela na raziskavah in razvoju in recimo delodajalec ne sprejme in upošteva njegove ideje, se velikokrat zgodi, da zapusti svoje delovno mesto ter ustanovi svoje podjetje. Podobno se zgodi tudi ko posameznik dela v trženju in se podrobno seznani s trgom ter neizpolnjenimi željami strank. Precej podjetij so ustanovili tudi ljudje, ki so izgubili službo, se upokojili ali se preselili zaradi selitve þlana družine. Razlog je lahko tudi konec izobraževanja. Študent, ki ni napredoval po koncu študija, je lahko razoþaran in se odloþi za ustanovitev podjetja. Vsem tem razlogom pa je edino to, da se odloþitev ustanoviti podjetje pojavi takrat, ko vsak posameznik dojame, da je ustanovitev možna in zaželena.
Preglednica 1: Miti in zmote o podjetnikih
Domneva Realnost
Podjetnik se rodiš. Že res, da imajo nekateri gene za podjetnika, toda veliko faktorjev je potrebnih, da se oblikuje v pravega podjetnika.
Za ustanovitev podjetja je potrebna samo dobra ideja, sreþa in pogum.
Za dobro in rastoþe podjetje moraš delovati kot pravi podjetnik . Za to pa je potrebno imeti vse faktorje v svojo korist.
Podjetniki so igralci na sreþo. Sprijaznijo se z vsakim rezultatom .
Uspešni podjetniki se znajo izogniti tveganjem ali jih zmanjšati in se osebno manj izpostavijo.
Zasebni podjetniki lažje uspejo. Uspešna podjetja imajo obiþajno veþ kot enega ustanovitelja, saj je samostojno zelo težko upravljati podjetje z veþ kot milijon prometa.
Podjetnik je sam svoj in popolnoma neodvisen gospodar.
Podjetniki imajo nasprotno veliko odgovornost do partnerjev, investitorjev, kupcev, dobaviteljev, bank, delavcev, družin in ostalih socialnih ter drugih obveznosti.
Domneva Realnost Podjetniki vlagajo veþ truda in þasa kot managerji v
velikih firmah.
Nedavne raziskave na Harvard Business School, ZDA, so pokazale, da podjetniki vlagajo manj truda in manj þasa kot managerji v veþjem podjetju.
Podjetniki so bolj podvrženi stresu in pritiskom kot drugi managerji.
Tudi pri drugem zahtevnem vodilnem poslu so managerji podvrženi prav tako stresu in pritiskom kot podjetniki.
Pogosto se konþa z neuspehom , þe nekomu predlagamo, da ustanovi svoje lastno podjetje.
Veþje število podjetij uspe, saj jih vodijo nadarjeni in izkušeni podjetniki, ki znajo pritegniti prave ljudi in poiskati zanimive priložnosti in potreben kapital za dobro delovanje svojega podjetja.
Uspeh je odvisen od denarja in pravega kapitala. Ob prisotnosti znanja in ostalih dejavnikov se bo našel tudi potreben denar, saj je le ta najmanjši dejavnik za ustanovitev novega podjetja.
Le mladi in energiþni ljudje lahko zaþnejo novo podjetje.
Starost podjetnika ni nobena prepreka za ustanovitev lastnega podjetja. Nasprotno je lahko prednost, saj imajo starejši lahko veþje število vpeljanih kontaktov.
Najveþji motiv podjetnika je velik dobiþek. Denar je pomemben, vendar podjetnika, ki želi uspeti bolj motivira ideja o dolgotrajnem uspehu in
postopnem zaslužku kot pa takojšen velik dobiþek.
Bolj so mu pomembni lastni uspeh in vpliv na lastno usodo.
Podjetniki imajo radi moþ nad drugimi. Veliko podjetnikov je res takšnih. Dobri podjetniki pa so odgovorni in si želijo uspešno poslovati in dosegati dobre rezultate ter jih ne zanima prevlada nad
drugimi.
Vir: Pšeniþny 2000, 41−42.
2.3 Družinsko podjetništvo
Oblika podjetništva, kjer se kljuþne stvari pri vodenju podjetja dogajajo v družinskem krogu, je družinsko podjetje. Pri tem gre za kombinacijo dveh nezdružljivih sistemov. Prvi je racionalni poslovni sistem, za katerega je znaþilno, da je neþustven, zahteva in nagrajuje rezultate, temelji na nalogah. Drugi je družinski sistem, ki temelji na þustvih, poudarja lojalnost in skrbi za dobrobit družinskih þlanov. ýe je zagotovljena optimalna mešanica obeh sistemov, je zagotovljena premoþ družinskih podjetij nad navadnimi podjetji. Po drugi strani pa je prekrivanje obeh sistemov lahko usodno za družinsko podjetje. Prednosti družinskega podjetja so predanost poslu in družini, prenašanje znanja, fleksibilnost v þasu, delu in denarju,
dolgoroþno razmišljanje, hitro sprejemanje odloþitev in zanesljivost ter ponos. Ranljivosti družinskega podjetja pa se kažejo v rigidnosti, zastarelim upravljanjem poslovnih izzivov, nasledstvu, þustvenem vplivu na poslovanje ter problemu vodenja in legitimnosti (Vadnjal 2000, 162). Ustanovitelji družinskega podjetja so lahko moški ali ženske, sinovi, hþere, bratje ali sestre, ki pa se jim kasneje lahko pridružijo priženjeni ali ne družinski uslužbenci. Veliko družinskih podjetij je tudi takih, kjer igrata kljuþno vlogo zakonca. V razvitih gospodarstvih imajo družinska podjetja velik pomen, ker prispevajo k zaposlovanju ljudi in poveþanju bruto domaþega produkta. Dejstvo, da je propad družinskih podjetij veþje od navadnih, je zaskrbljujoþ. Najveþji razlog za to so vsakodnevni konflikti zaradi vodenja podjetja, nato pa medgeneracijski konflikti ali celo konflikti v isti generaciji. Lahko pa je vzrok tudi trenje znotraj družine zaradi razliþnih interesov posameznikov. Veliko družinskih podjetij se sooþa tudi s težavami prehoda iz ene generacije v drugo. Rešitev teh problemov je profesionalizacija poslovanja. Ljudje naj bi se zasebno obnašali kot družinski þlani, v službi pa kot profesionalci. Teoretiki celo predlagajo, da družinski þlani sklenejo soglasni dogovor o prihodnosti podjetja – družinsko ustavo (Vadnjal 2000, 162).
Ustanovitelja družinskega podjetja sta v prvi fazi pogosto zakonca. Pravi prehod v družinsko podjetje se zgodi, ko sinovi in hþere vstopijo v podjetje kot zaposleni. Družinski posel lahko še vedno ostane profesionalen, kljub temu, da se družinskim podjetjem veþkrat pripisuje nepotizem do družinskih þlanov in pomanjkanje strokovnosti (Hisrich 2010, 372).
Splošno uveljavljeno mnenje, da so družinska podjetja mala podjetja, je zmotno. Poznamo veþ primerov svetovno znanih družinskih podjetij, kjer družine nadzorujejo velike koncerne z mednarodno uveljavljenimi blagovnimi znamkami. V nadaljevanju bosta predstavljeni dve veliki družinski podjetji v þokoladnem poslu.
Primer podjetja Ferrero (2014).
Kdo ne pozna Nutelle, Kinder jajþka, Kinder þokolade, Ferrero Rocher, Raffaelo ipd.?
ýe želimo spoznati uspeh teh proizvodov, se moramo vrniti v štirideseta leta prejšnjega stoletja, ko sta Michelova starša uspela slašþiþarno spremeniti v podjetje za proizvodnjo þokolade. Za prve proizvode sta zaslužena Michele in njegov oþe, za uspešno mrežo trženja pa Michelov brat Giovanni.
Glavno zaslugo za razvoj Ferrero skupine ima Michele Ferrero. Z voljo po ustvarjanju novih izdelkov in tedaj naprednimi idejami, je naredil revolucijo v dotedanji prehrani mnogih potrošnikov. Z vztrajno pomoþjo žene Marie France je bil prvi Italijan po vojni, ki je odprl podjetje in nato enote v tujini v panogi slašþic ter tako naredil podjetje internacionalno.
Skupino Ferrero vodi že tretja generacija. Michelova sinova Pietro in Giovanni Ferrero sta bila vodja podjetja do leta 2011, ko je Pietro Ferrero tragiþno umrl v humanitarni misiji v Južni Afriki, kjer je želel ustanoviti socialno podružnico podjetja. Za krmilom podjetja je
danes še vedno Giovanni, ki uspešno vodi podjetje v želji po doseganju novih dobrih rezultatov. Za znamko, uspešnim poslovanjem in širitvijo v mednarodne vode, je zgodba o genialni in tankoþutni družini. Njihov življenjski moto: »Delati, ustvarjati, darovati.« þrpa nenavadno moþ za rast, razvoj in obstoj.
Primer podjetja Mars (2014).
Podjetje Mars je ustanovil leta 1911 Frank C. Mars s svojo drugo ženo Ethel. Podjetje je poznano po sladkih proizvodih, kot so bomboni M&M, þokoladne tablice Milky Way, Twix, Snickers in Mars. Proizvajajo tudi druge prehrambne izdelke: hrano za pse in maþke. Najbolj popularen produkt je žveþilni gumi Wrigley, ki se je med drugo svetovno vojno prodajal le ameriškim vojakom, medtem ko je bil Orbit narejen za ostalo populacijo.
Marsova zaþneta z izdelavo in prodajo sladke maslene kreme, ki jo izdelujeta v lastni kuhinji.
Kasneje se preselita in razširita ponudbo. Po dveh letih razvijeta Milky Way, ki takoj postane uspešno prodajan izdelek. Frank razširi proizvodnjo svojih izdelkov v veþ drugih ameriških držav. Leta 1932 v Veliki Britaniji ustanovi podjetje, ki temelji na medsebojni koristi za vse vlagatelje. Na tem temelji tudi današnja Mars korporacija. Leta 1982 v Braziliji odprejo center za kakav, s ciljem razvijati bolj vzdržljive sorte kakava in boljše kmetijske tehnike, ki bi izboljšale življenje pridelovalcev kakava in zagotovile prihodnost pridelka kakava. Leta 1986 razširijo proizvodnjo na zamrznjene sladke prigrizke. Leta 1992 je Mars edini prehrambni sponzor olimpijskih iger. Korporacija Mars je zelo dejavna tudi na podroþju ustvarjanja þiste energije. Podjetje je še danes v rokah družine Mars, ki je znana po svoji diskretnosti.
2.4 Možnost ustanovitve novega podjetja
Na ustanovitev novega podjetja vpliva veþ dejavnikov: vlada, izobrazba in izkušnje, trženje, vzorniki in finanþne zmožnosti. Vlada z zagotavljanjem infrastrukture pomaga in podpira nova podjetja. Tako lahko vidimo, da je v ZDA, kjer imajo bolj razvite komunikacijske in transportne sisteme, javne službe in gospodarsko stabilnost, veþ novo ustanovljenih podjetij kot v drugih državah. Pomembna je tudi davþna stopnja. Represivna davþna stopnja lahko zatira nastanek novih podjetij, ker ta ne bodo imela denarja za zaþetek in rast ter bodo ostala brez zaslužka. Brez dvoma so izobraževalni sistemi pomembni za zagotavljanje potrebnega poslovnega znanja in izkušenj, vendar so posamezniki uspešnejši pri ustanavljanju novih podjetjih na podroþjih, kjer so bili prej zaposleni. Kljuþno vlogo pri ustanavljanju novega podjetja ima tudi trženjsko znanje, saj bo tako podjetnik lahko doloþil, katera je najboljša kombinacija izdelka, cene, distribucije in promocije za uspešno predstavitev izdelka na trgu.
Ena najmoþnejših spodbud za ustanovitev podjetja je vzornik. Ko vidimo uspeti druge, si lažje predstavljamo sebe kot uspešnega podjetnika. Za zagon podjetja veþina podjetnikov zbere denar iz lastnih prihrankov, posojil, od prijateljev in sorodnikov. Ta pa ne zadošþa, zato je
potreben dodaten ustanovitveni kapital. Tvegani kapital ima kljuþno vlogo pri razvoju in rasti podjetij (Antonþiþ et al. 2002, 33−34).
Na možnosti ustanovitve našega podjetja najbolj vpliva finanþni faktor. Zavedamo se, da je vložek za proizvodnjo þokoladnih tablic velik, zaradi zahtevne strojne tehnologije. Stremeli bomo k temu, da bomo najeli posojilo pri bankah, ter iskali poslovnega partnerja, ki bi za manjšinski delež v podjetju, doprinesel potreben vložek za zagon.
2.5 Razvojni proces izdelka
Razvojni proces izdelka je proces, v katerem se razvijajo in komercializirajo inovacije. Zaþne se s spoznavanjem osnovnih tehnologij in znanosti, kot so termodinamika, fluidna mehanika ali elektronika ter konþa z razpoložljivostjo izdelka na trgu. Najpomembnejši trenutek v razvojnem procesu izdelka je, ko se združita znanje in ugotovljene družbene potrebe, s þimer se zaþne razvojna stopnja izdelka in jo imenujemo ponavljalna sinteza. V tej toþki se pogosto ne razvije inovacija, ki bi jo bilo mogoþe tržiti in prav sem mora podjetnik usmeriti svoja prizadevanja. Inovacije dosegajo razliþne stopnje izjemnosti. Veþina, ki se jih pojavi na trgu, so vsakdanje, z malo izjemnosti ali tehnologije. Manj je tehnoloških in prodornih inovacij. Ne glede na raven izjemnosti ali tehnologije pa vsaka inovacija nastaja in se razvija prek treh mehanizmov: vlade, notranjega podjetništva in podjetništva (Antonþiþ et al. 2002, 33−34).
Slika 1: Razvojni proces izdelka
Vir: Li, Jansson in Carvalho 1980 v Antonþiþ et al. 2002, 34.
3 OD KAKAVOVCA DO ýOKOLADE
V nadaljevanju bomo predstavili zgodovino þokolade od prve civilizacije, ki jo je zaþela uporabljati, do prve prisotnosti na slovenskem trgu. Predstavili bomo lastnosti þokolade in njene zdravilne uþinke. V zakljuþnem delu tega poglavja pa bomo predstavili postopek predelave kakavovca, od obiranja do pridelave þokoladne mase. Na koncu bomo spregovorili o svetovnem þokoladnem poslu.
3.1 Zgodovina þokolade
Leto odkritja kakavovca, iz katerega delajo þokolado, sega 2000 do 4000 pr. n. št. in sicer v Amazonijo. Civilizacija Majev ima kakavov plod kot simbol življenja in plodnosti. Zidovi njihovih palaþ so poslikani s kakavovimi plodovi. Od okrog leta 1000 dalje ljudje v centralni Ameriki uporabljajo kakavovo zrno kot sredstvo za plaþevanje. Azteki so kakor Maji iz kakava izdelovali hladno grenko pijaþo, ki so jo imeli kot eliksir zdravja. Zaþinili so jo z razliþnimi dišavami, þilijem in moko. Verjeli so, da je ta pijaþa afrodiziak. Azteški poglavar Montezuma je menda vsak dan popil okoli 50 skodelic. Šele konec 15. stoletja, ko se je Kolumb vrnil iz Amerike, je na španski dvor med drugim prinesel rjava zrna, vendar vladar tega ni sprejel z navdušenjem (Kapš 2005, 20). V tridesetih letih 16. stoletja je Fernando Cortez, ki je osvojil Mehiko, ob povratku domov, španskemu kralju predstavil zrnje in pribor za pripravo þokoladnega napitka. Napitek so zaþinili s sladkorjem, vaniljo, dišeþim oreškom, klinþki, poprom in cimetom. Plemstvo je sprejelo ta napitek z navdušenjem, pili so ga zlasti kot afrodiziak. Španci so tajnost tega napitka þuvali skoraj 100 let. V sredini 16. stoletja so dominikanski menihi, ki jim je bil zaupan proces predelave kakavovih zrn v þokoladne napitke, izdali tajnost. Kmalu za tem se je þokolada razširila po vsej Evropi. Še vedno pa se kakavova zrna uporabljajo kot plaþilno sredstvo. Za 200 zrn si dobil purana, 100 zrn pa je bila dnevnica stražarja. Prva ladja s kakavom je bila leta 1585 prodana na španskem tržišþu (Kapš 2005, 20).
Slika 2: Maji in þokolada Vir: Wikipedia 2013a.
Ko so Angleži zasegli špansko ladjo, so kakavovec sežgali, ker so mislili, da je to ladijski odpadek. Prva knjiga, ki je bila v celoti posveþena þokoladi, je izšla leta 1609 v Mehiki. Ana Avstrijska, hþerka španskega kralja Filipa II., ki se je poroþila s francoskim kraljem Ludvikom III, je prva seznanila francoski dvor s þokoladnim napitkom. Plemstvo je oboževalo þokolado. Zavladala je þokoladna mrzlica, kralj Ludvik XIV., sonþni kralj, je þokolado uporabljal ne le kot hrano, ampak tudi kot erotiþno sredstvo. Tudi Casanova je s þokolado in šampanjcem osvajal dame. Šele v drugi polovici 17. stoletja Francoz v Londonu odpre prvo trgovino þokolade (Kapš 2005, 21). Rimska cerkev nekaj let kasneje proglasi þokolado za magiþni napitek in ga prepove, vendar potrošnike to ni ustavilo in kmalu tudi v Italiji postane þokolada modni artikel. Konec 17. stoletja se Helmsman Pedro Bravo do los Camrinost odloþi, da prekine plovbo in svoje raziskovanje. Za stalno se naseli na Filipinih, kjer zaþne vzgajati kakavovce na tedaj prvi plantaži. Nekaj let kasneje zaþne s plantažami tudi Brazilija. Iznajdba praline leta 1671 naj bi se zgodila po nesreþi. Nerodni fant je v þokolado vrgel polno polomljenih mandljev. Jezni šef je nato v to mešanico vrgel še polno skledo taljenega sladkorja. V tem þasu je priznani gurman vojvoda Plesslis Praslin þakal na svoj desert. Jezni šef mu je serviral to ponesreþeno sladico. Vojvoda je bil tako navdušen, da mu je dal svoje ime »praline« (Kapš 2005, 21).
V tem þasu se s þokolado seznanijo tudi Švicarji in Nemci, ki uvedejo davek na þokolado kot restrikcijo uvoza. V zgodnjih letih 18. stoletja s španskega dvora prinesejo þokolado na Dunaj. Z iznajdbo mehanizma na parno energijo se zaþne masovna proizvodnja v predelovanju kakava. Amerika odkriva þokolado šele leta 1755. Deset let kasneje postavijo prvo tovarno. Danes so najveþji proizvajalci. Konec 18. stoletja postavijo prvi stroj za proizvodnjo þokolade v Barceloni. Leta 1800 je Anton Brutus Menier zgradil prvi industrijski stroj za proizvodnjo þokolade. V tem þasu Venezuela preskrbuje polovico svetovne trgovine s kakavom, tretjina potrošnje pa je v Španiji. Z izdelovanjem kakavovega masla so znatno
znižali ceno konþnega izdelka. Britanski mojster þokolade J. S. Fry leta 1830 prvi izdela trdno þokolado. V naslednjih letih nova, blaga in žametna þokolada zamenja hrapavo in zrnato (Kapš 2005, 22). Sredi 19. stoletja bratje Cadbury v Angliji organizirajo prvo razstavo þokolade. Angleška carina proglasi þokolado za prestiž, zato je dovoljeno le nekaterim, da se ukvarjajo s tem poslom. Portugalski baron of Agua prinese kakav z otokov v Afriko. V Gani þlani misijona pomagajo k razvoju te kulture in tako Gana postane najveþji proizvajalec ter izvoznik kakava. Leta 1875 Švicar Daniel Peter ponudi tržišþu prvo mleþno þokolado. Istega leta Henry Nestle izboljša mleþno þokolado s kondenziranim mlekom. Štiri leta kasneje je Švicar Rodolphe Lindt izumil »conching«, kar pomeni segrevanje in valjanje þokolade med þišþenjem. Po 72 urah, z dodajanjem kakavovega masla, postane þokolada »fondant«, ker se stopi v ustih. Švicar Jules Sechaud leta 1913 izumi polnjenje þokolade (Kapš 2005, 22).
V Slovenji je prva tovarna þokolade nastala v samostanu trapistov v Rajhenburgu (danes Brestanica) leta 1896, kjer sta patra pognala stroje, ki sta jih pripeljala iz Francije. Leta 1922 pa so v Lescah nastali prvi temelji današnje tovarne Gorenjka. Ustanovil jo je Adolf Zavrtanik, po izobrazbi trgovec, rojen v Solkanu (Kapš 2005, 23).
3.2 Lastnosti þokolade
V þokoladi se skriva okoli 400 razliþnih kemijskih spojin. Med njimi so ogljikovi hidrati, beljakovine, proste aminokisline, mašþobe, številni minerali, voda, vitamini, vlaknine, barvila, encimi, aromatiþne in druge snovi, pa tudi psihoaktivne snovi kot npr. kofein, teofilin, serotonin, triptofan in anandamid. Velika antioksidativna moþ je verjetno tudi posledica sinergistiþnega delovanja vseh teh sestavin. V 100 gramih þokolade je 565 kilokalorij oziroma 2362 kilojoulov energije. Priporoþena dnevna poraba je okoli 50 gramov temne þokolade. 100 gramov þokolade vsebuje okrog 2 grama mineralnih snovi kot npr. natrij, kalij, fosfor, železo, cink, fluor, selen, magnezij, baker in druge (Kapš 2005, 24).
Preglednica 2: Sestavine 100 gramske þokolade
Sestavina Koliþina
Voda 2 g
Beljakovine 8,4 g
Mašþobe 31,2 g
Ogljikovi hidrati 60,2 g
Kalcij 156 mg
Fosfor 207 mg
Železo 1,3 mg
Natrij 80 mg
Kalij 420 mg
Vitamin B1 0,12 mg
Vitamin B2 0,34 mg
Kilokalorija (kilojoul) 565 (2362)
Vir: Kapš 2005, 26.
Kapš (2005, 27) razlaga, da þokolada ne more nadomestiti uživanja sadja in zelenjave, lahko pa znatno prispeva k poveþanju koliþine zaužitih flavonoidov. To je posebno pomembno v državah, kjer je sadja in zelenjave malo. Posledica procesa, ki nastaja med stikom snovi z zrakom, se imenuje oksidacija. Poškodbam celic s kisikovimi prostimi radikali pripisujejo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju številnih kroniþnih bolezni sodobnega þloveka, celo pri nastanku in širjenju rakastih bolezni.
Prosti radikali:
− napadajo celiþno genetsko snov, povzroþajo spremembe v genski strukturi, ki lahko pripeljejo do raka, avtoimunskih bolezni, revmatiþnih bolezni,
− dobri holesterol spreminjajo v škodljivega,
− uniþujejo celice v oþesni mrežnici in leþi, kar povzroþi, da se leþa zamotni in naredi nepopravljivo škodo – rumene pege v mrežnici,
− motijo normalne procese v stenah žil in veþajo krvni tlak,
− uniþujejo živþne celice, kar vodi do nevrološkega propadanja,
− povzroþajo vnetja (npr. sklepov), astmo,
− motijo tvorbo moških spolnih celic, kar lahko povzroþi neplodnost in napake pri plodu.
Antioksidanti so nekakšne protisnovi, ki proste radikale »ukrotijo«, spreminjajo v nenevarne molekule ali pa prekinjajo nevarno verižno reakcijo oksidacij celiþnih sestavin. Med najbolj znane »lovilce« prostih radikalov v þokoladi sodijo karoteneoidi, flavonoidi, vitamina C in E ter koencim Q 10 (Kapš 2005, 28).
Uþinkovitost antioksidantov – flavonoidov þokolade je odvisna od tega, kakšno þokolado jemo (koliko je kakava v njej) in kako jih telo vsrka, presnavlja in razporedi po telesnih tkivih. Vse veþ je dokazov, da flavonoidi v þokoladi zmanjšujejo tveganje za obolenja srca in ožilja. To se pokaže že pri rednem uživanju majhne tablice temne þokolade, kjer je kakava veþ kot 50 %. Flavonoidi prepreþujejo oksidacijo škodljivega LDL-holesterola, zmanjšujejo zlepljanje krvnih plošþic in ishemiþne poškodbe srca (ishemija = pomanjkanje kisika) (Kapš 2005, 33).
Poveþujejo tudi raven antioksidativne aktivnosti kar ima pozitiven uþinek na imunski sistem.
Najveþ antioksidantov je v temni þokoladi. Raziskave na Harvardu so pokazale, da so ljudje, ki so uživali þokolado redno, vsak dan po 50 gramov, povpreþno živeli leto dni veþ kot tisti, ki þokolade niso jedli. Izsledki raziskave pri 8000 moških, povpreþne starosti 65 let, so pokazali, da redni uživalci þokolade živijo v povpreþju dlje, ker þokolada vsebuje antioksidante, ki prepreþujejo tvorbo strdkov in poslediþno je bilo manj srþnih ter možganskih kapi. Zašþitne lastnosti temne þokolade, ki vsebujejo veliko koliþino antioksidantov, so poznane že dalj þasa. Pri novejših raziskavah so odkrili, da te snovi, ki so v þokoladi, tudi šþitijo endotelij, tenko plast, ki prekriva notranjost krvnih žil. Italijanski in britanski znanstveniki so leta 2003 odkrili, da temna þokolada poveþa raven antioksidantov v krvi za skoraj 20 %, medtem ko mleþna þokolada nima tega delovanja, morebiti zato, ker mleko moti proces absorbcije (Kapš 2005, 33).
V nadaljevanju Kapš (2005, 33−34) po Mursu et al. (2004) razlaga, da so finski raziskovalci preuþevali, kako uživanje temne þokolade poveþuje koncentracijo dobrega, zašþitnega, HDL- holesterola in ali morda zavira žaltavost mašþob pri zdravih ljudeh. Ugotovili so, da je kakavov prah bogat s polifenoli in tako lahko prispeva k zmanjšanju mašþobne peroksidacije.
Kapš (2005, 34) po Engler et al. (2004) navaja, da v ZDA poudarjajo, da lahko s flavonoidi bogata temna þokolada izboljša endotelijsko (notranja plast žil, srca in mren) funkcijo ter poveþa plazemsko koncentracijo flavonoida pri zdravih odraslih.
Za zdravje je varnejša temna þokolada, ki vsebuje od 70 do 95 % kakavovega masla. Številni raziskovalci Kapš (2005, 35) po Davis (2003), Hetherington in MacDiarmid (1993), Sabelli in Javaid (1995) trdijo:
− kakav, v temni þokoladi naj ga bo vsaj 70 %, vsebuje veliko flavonoidov, ki zagotavljajo nizko raven tveganja za bolezni žil, zlasti srca in možganov,
− glavna sestavina v þokoladi in kakavu ter kakavovem maslu vsebuje veliko nasiþenih mašþob, ki pa jih jetra pretvorijo v druge nenevarne, nenasiþene mašþobe,
− nenasiþene mašþobne kisline, ki so v kakavovem maslu, vsebujejo veliko flavonoidov, kizmanjšujejo raven škodljivega LDL-holesterola in s tem tudi tveganje za nastanek koronarne srþne bolezni,
− kakav vsebuje minerale in druge antioksidante, ki varujejo srce,
− v proizvodnji þokolade dodajo ob nasiþenih kislinah tudi tretjino oleinske kisline, ki je mononenasiþena, torej varna za srce,
− že v 17. stoletju so v Evropi dodajali k hrani þokolado, þeš, da le-ta poveþa moþ, pomaga jetrom, ledvicam, slabokrvnosti, pri zdravljenju tuberkuloze, protina, pri srþnih boleþinah in poveþa spolno moþ,
− þokolada je psihoaktivna hrana, v njej so endorfini, ki povzroþajo obþutek prijetnosti in zadovoljstva. Poveþano izloþanje endorfinov zmanjšuje obþutljivost za boleþino, s þimer lahko pojasnimo blagodejno delovanje þokolade na boleþino,
− na 8000 ljudeh, ki so diplomirali na univerzi Harvard, so dokazali, da so tisti, ki so pojedli veliko þokolade, živeli dlje kot abstinenti; dolgost življenja so pripisovali koncentracijam polifenolov v þokoladi,
− þokolada pospešuje spolno moþ,
− kakavovi delci v þokoladi vsebujejo protibakterijsko snov, ki prepreþuje gnilobo zob,
− uživanje þokolade med noseþnostjo ugodno vpliva na noseþnico in otroka,
− þokolada vsebuje številne vitamine in minerale, ki jih organizem potrebuje (Kapš 2005, 35).
3.3 Proces predelave kakavovca
Kakavovec, s strokovnim imenom Theobroma cacao, je tropska kulturna rastlina iz družine kakavovk. Njegova domovina je ob reki Amazonki in okoli Gvinejskega zaliva v tropskih in deževnih gozdovih. Kasneje so ga Španci razselili po Srednji in Južni Ameriki. Danes pa je bolj razširjen v Afriki kot Ameriki. Drevo je visoko do 20 m. Gojijo ga na plantažah, kjer so drevesa visoka do 10 m. Razlikujemo dve osnovni vrsti kakavovca: Criolo − domaþi, ki daje plemenita zrna, in Forastero − tuji, ki daje porabniška zrna. Criolo drevesa so obþutljiva, dajejo manj plodov in imajo boljšo aromo. Forastero drevesa pa so odpornejša in dajejo plodove slabše kakovosti, so pa bogati z alkaloidi. ýeprav sta vrsti, ki ju vzgajajo le dve, igrata pomembno vlogo razliþna prst in mikroklima, ki ustvarjata raznolikost plodov.
Neposredno iz stebla ali starejših poganjkov poženejo majhne skupine drobnih belih cvetov.
V enem letu na drevesu zacveti kakih 6000 cvetov, a le okoli 30 jih obrodi sad. Plodovi so rumene ali rdeþe barve, podobni melonam in dolgi do 30 cm. V njih je od 30 do 40 semen – kakavovih zrn, ki so obdana s sladko sluzasto belo snovjo (Kapš 2005, 11).
Slika 3: Kakavovec Vir: Wikipedia 2013b.
Pridelava in pridobivanje kakavovih zrn je po deželah razliþna, od najprimitivnejše do intenzivne. V vzhodni Afriki mokre plodove kakava, še polne zrn, naložijo na liste banane ali druge širokolistne rastline, vse pokrijejo z listi in pustijo fermentirati 5 do 16 dni. V tem þasu se v zrnih tvori alkohol in sladkorna tekoþina izteþe, razvijati pa se zaþne þokoladni okus. Ko je kvašenje − fermentacija konþano, zrna sušijo in kuhajo. Od trajanja kuhanja je odvisno, ali bo proizvod kakav ali þokolada. Med kuhanjem dobijo zrna znaþilen vonj in dišavo. Nato zrna drobijo in meljejo v gosto tekoþino þokoladne barve, poznano kot kakavova masa, ki vsebuje velik del, okoli 53 % kakavovega masla. S hlajenjem se strdi in tvori osnovo vseh þokoladnih in kakavovih proizvodov (Kapš 2005, 14).
V nadaljevanju Kapš (2005, 14) razlaga, da pri modernejšem postopku zrnje kakava sušijo na soncu ali z umetno toploto. Na soncu sušena zrna imajo ugodnejšo sestavo in veþjo prehransko in zdravilno vrednost. Kvašenje kakavovih zrn obiþajno poteka v pokritih košarah ali bazenih brez kovinskih delov. V bazen dodajo še kulture glivic Sacharimyces Theobrome, ki pospešijo proces. Kvašena zrna moþno izgubijo stopnjo vlage iz 37 % na 6 %, mašþobe se zgostijo iz 29 % na 49 % in prav tako beljakovine iz 7 % na11 %. Pri kvašenju nastanejo tudi spremembe na samem zrnu; spremeni se vonj, okus, barva in velikost. Kakovost kvašenega zrna je odvisna tudi od vrste kakava, zrelosti plodov in vodenja samega postopka.
Strokovnjaki v obratih, kjer delajo þokolado, morajo dobro poznati ustrezno kakovost in predelovalne sposobnosti zrn. Skrivnost dobre þokolade se zaþenja pri izbiri kakavovih zrn.
Izbiro seveda narekujejo cena, znanje in tradicija mešanja zrn. Odloþilne lastnosti kakovosti zrn so vonj, okus, vsebnost kakavovega masla in izgled. Preden zaþnejo s predelavo kakava, najprej zrna sortirajo v razliþne mešanice, odvisno od konþnega namena in uporabe. Nato jih
oþistijo in s centrifugo zdrobijo v mešanico strtih lušþin in natrtih jedrc. Lušþino loþijo od zrn.
Zrna spražijo v velikih vrteþih bobnih, kjer potemnijo in njihova aroma postane izrazitejša. Na koncu pražena zrna zmeljejo v židko in rjavo snov, ki jo imenujemo kakavova masa ter je podlaga za vse nadaljnje postopke predelave. ýe kakavovo maso segrejejo, se je izloþi okoli polovica v obliki kakavovega masla, preostanek pa imenujemo kakavova pogaþa. Kakavovo maso dajo v gnetilec, v katerem se ta dobro premeša. Gnetenje traja okoli 30 minut. Med praženjem ali takoj po njem sledi tako imenovana alkalizacija, ki poveþa topnost kakava (Kapš 2005, 15).
Glede na okus dodajo v kakavovo maslo še sladkor, mleko v prahu, aromatiþne snovi, kot so vanilja, cimet in druge dodatke (lešnike, mandlje ipd.) Pri soþasnem segrevanju se vse sestavine, prašne in tekoþe povežejo v maso. Kakavovi delci, sladkor in mleko v prahu so še pregrobi, morajo jih še dodatno obdelati. Zato masa potuje dalje skozi sistem valjev, ki se imenujejo peterovalj. ýokolada dobi znaþilno aromo šele v postopku, ki ga imenujemo oplemenitenje ali »konširanje«. To je mešanje, pri katerem þokolado obdelujejo mehansko in termiþno. Postopek traja od 8 do 48 ur, odvisno od želene kakovosti. Na koncu konširanja dobijo tekoþo þokoladno maso. Tekoþe kakavovo maslo preþistijo in spravijo bodisi kot tekoþino v posode z nadzorovano temperaturo bodisi v obliki trdih kvadrov. Tako je kakavovo maslo pripravljeno na dolgotrajen prevoz. Kakavovo pogaþo pa zdrobijo na kose ali jo zdrobijo v kakavov prah, kar gre za nadaljnjo uporabo. Tekoþo þokolado, ki jo obiþajno skladišþijo v rezervoarjih pri temperaturi med 40 in 45 °C, nato ohlajajo in ponovno segrevajo, da þokolada po ohladitvi dobi lesk, se gladko lomi in topi v ustih. Maso po ogrevanih ceveh pripeljejo do linije za oblikovanje. Po okusu in želji dodajajo še druge sestavine, kot so lešniki, mandlji, rozine, kokos idr., in jo vlivajo v modele. Ko so modeli napolnjeni, jih na posebnem delu linije pretresejo, da se masa v njih enakomerno porazdeli in da se odstranijo zraþni mehurþki. V hladnem tunelu se masa ohladi in nekoliko skrþi. Modele obrnejo in stresejo iz njih sveže narejene tablice. Razmerje med dodatki kakavovi masi je odvisno od receptur za posamezno vrsto þokolade in je obiþajno skrivnost vsakega proizvajalca (Kapš 2005, 16).
mešanje valjanje þokoladne
mase
konširanje (oplemenitenje)
þokolade
temperiranje vlivanje v modele
tresenje modelov
hlajenje modelov in iztresanje oblikovalne
þokolade zavijanje (pakiranje)
Slika 4: Potek proizvodnje þokolade Vir: Kapš 2005, 15.
3.4 Svetovni þokoladni posel
Jedilna þokolada iz poznih let 19. stoletja je bila navadno surova in zrnata. Za þokolado, kot jo poznamo danes, so bili skoraj v veþini zaslužni Švicarji. Kemik Henry Nestle je leta 1867 izumil metodo za pridobivanje mleka v prahu z izhlapevanjem. To je bil kljuþni trenutek, saj je od takrat dalje njegovo podjetje postalo najveþja svetovna prehrambna korporacija. Njegov sodržavljan Daniel Peter je leta 1879 s pomoþjo mleka v prahu izdelal prvo tablico mleþne þokolade na svetu. Z izsuševanjem vlage iz mešanice in dodajanjem kakavovega masla je bilo mogoþe stopljeno maso vliti v kalup. Istega leta je švicarski izdelovalec þokolade Rudolph Lindt poveþal koliþino kakavovega masla v njegovi formuli za izdelavo þokolade. Razvil je postopek, ki ga danes poznamo kot »conching«. ýokoladni liker se nenehno valja in stiska.
Zaradi trenja in toplote, ki se ustvarjata med predelavo, se doseže želeno aromo in gladkost þokolade. Izpopolnjevanje postopka je Švico popeljalo v vrh izdelovanja þokolade. Leta 1899 je tako Jean Tobler þokoladno maso najprej segrel, nato pa pazljivo hladil in tako razgradil kristalno strukturo mašþobe. Tako je dobil þvrsto, sijoþo temno maso. Izdelal je prvo þokoladno trikotno slašþico –Toblerone, ki je bila pripravljena iz mletih mandljev in medenega mandolata v þokoladni lupini. Toblerjevo podjetje se je leta 1970 spojilo s podjetjem Suchard (Singleton 2007, 29−30).
Zato, da je þokolada kot prigrizek hitreje postala naþin življenja, se imamo zahvaliti Združenim državam Amerike. Milton Snavely Hershey iz Pensilvanije se je po obisku Svetovne kolumbijske razstave v Chicagu leta 1893 iz proizvajalca karamela preusmeril v
proizvajalca þokolade. Rezultat te spremembe pa je bil, da je v prihodnjih letih zgradil þokoladno mesto Hershey. Zaposlil je tisoþe ljudi, zanje zgradil šole, knjižnice, cerkve, bolnišnico, gasilsko postajo, park, živalski vrt, igrišþe za golf in drugo udobje. Poleg tega in tovarn za izdelavo mleþno þokolade in kakava je Hershey imel veþ kot 3200 hektarjev zemlje za gojenje goveda in plantažo sladkorja na Kubi. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja je izdelal dnevno 25 milijonov posamezno zavitih þokoladnih bombonov s plošþatim dnom poznanih kot Kisses. Podjetje, ki je danes znano kot Hershey Foods Corporation letno proda za dve milijardi dolarjev izdelkov. Skupaj z njegovim konkurentom M&M/Mars Company pokrivata približno 70 odstotkov ameriškega trga sladkih dobrot (Singleton 2007, 30−31).
Svetovno povpraševanje je povzroþilo tudi intenzivno pridelovanje kakava na tako imenovanem kakavovem pasu, ki obsega podroþja med 10° severno in 10° južno od ekvatorja.
Za ta podroþja je znaþilna vlažnost in toplota. Poleg originalne sorte Criollo so zaþeli vzgajati še bolj rodovitno sorto Forastero in pa razvili hibrid Trinitario. Intenzivnost pridelovanja kakava pa je prinesla težave. Kakavovec je obþutljivo drevo, ki hitro podleže infekcijam z gobami, drugi poguben mikroorganizem za drevo pa je þrna lušþina, ki trenutno uniþuje nasade v Zahodni in Srednji Afriki (Singleton 2007, 31).
4 POSLOVNI NAýRT ZA PROIZVODNJO ýOKOLADNIH TABLIC
Polajnar Buchmeister in Leber (2002, 48) ugotavljajo, da je poslovni naþrt inštrument, ki povezuje in usklajuje naloge, cilje in rezultate proizvodnega sistema z nalogami, cilji in rezultati drugih v poslovnem sistemu delujoþih elementov. Poslovni sistem kot takšen oblikuje os raziskave razvoj−proizvodnja−trg. V nadaljevanju Polajnar, Buchmeister in Leber (2002, 48−50) pravijo, da je smisel poslovnega naþrta predvsem v prepriþljivi predstavitvi poslovanja podjetja in zagotovitvi podjetju potrebnih denarnih sredstev (banþnih, iz skupnih vlaganj). V svoji konþni obliki predstavlja popolno analizo podjetja, njegove cilje, analizo trga, tekmeca, proizvodnje kot tudi problemov, ki jih bo treba preseþi. Poslovni naþrt je torej neka vrsta obsežnega operativnega naþrta, s þigar pomoþjo lahko vodstvo podjetja zasleduje pot od zaþetka do konca postavljenega cilja.
ýokolada je postala najpopularnejša vrsta hrane v svetu. Okus þokolade je postal tako priljubljen, da je pripomogel k temu, da je nastalo veliko novih živil, ki vkljuþujejo þokolado.
ýokolada v razliþnih oblikah je postala tradicionalno darilo ob nekaterih praznikih in popestritev ter užitek v vsakdanjiku.
Eden najbolj priljubljenih izdelkov iz þokolade je þokoladna tablica, ki nam že od otroških let vzbuja veliko željo po sladkanju. Otrokom je najbolj priljubljena mleþna þokolada z razliþnimi vrstami polnil (npr. karamel, lešnikova krema, mleþna krema ter kombinacija s piškoti). Z leti pa znamo ceniti þokolado z veþjo vsebnostjo kakavovih delcev (npr. jedilne þokolade, ki imajo od 45 % vsebnosti kakava, ter za gurmane, ki znajo ceniti pristnost kakava tako imenovane temne þokolade, ki imajo od 70 % do 95 % kakavovih delcev).
V nadaljevanju bomo predstavili poslanstvo in vizijo, cilje podjetja, tržne priložnosti ter kljuþne dejavnike uspeha. Sledi opis izdelka, tržna analiza, strategija in izvedba za doseganje ciljev, management ter finanþni naþrt.
4.1 Poslanstvo in vizija
Poslanstvo podjetja je doseganje kakovostnih izdelkov, ki bodo zadovoljile priþakovanja konþnih porabnikov. S kakovostnimi þokoladnimi tablicami želimo ustvariti zadovoljstvo kupcev, si z oglaševanjem preko letakov, radijskih in televizijskih oglasov ter s degustacijskimi promocijam zagotoviti nove kupce. S takim ravnanjem želimo širiti obseg novih strank, ki bodo znale uživati tako v sladkosti mleþnih þokolad kot tistih, ki uživajo v polnejših okusih kakava. Z doseganjem dobiþka bomo veþinoma sredstev namenili za izpopolnjevanje izdelkov ter za raziskave novih okusov, ki bi zadovoljili þim veþ strank. V podjetju bomo strmeli k prijaznemu okolju ter spoštljivemu delovanju med sodelavci.
Zavzemali se bomo za izobraževanje in pozitivno vzdušje zaposlenih. Tako bomo ustvarjali
pozitivno organizacijsko kulturo, kjer bo zaposlen zadovoljen in bo s svojim znanjem in delom lahko doprinesel do veþje dodane vrednosti ter boljše kakovosti izdelkov.
Vizija podjetja þokoladnih tablic je postati konkurenþni na slovenskem trgu þokoladnih izdelkov. Po uveljavitvi na slovenskem trgu pa je cilj podjetja prodreti na evropski, dolgoroþno pa tudi na svetovni trg þokoladnih izdelkov. Do leta 2016 se želimo uveljaviti na slovenskem trgu þokoladnih tablic. Dolgoroþno želimo širiti našo ponudbo izdelkov na proizvodnjo þokoladnih pralin in tako diverzificirati naš þokoladni program. Z novimi kombinacijami okusov in oblik ter inovativno embalažo in pakiranjem se želimo vkljuþiti v svetovni trg þokoladnih izdelkov.
4.2 Cilji podjetja
Cilji podjetja so s kakovostnimi in cenovno primernimi izdelki postati prepoznavni na slovenskem tržišþu. Naše podjetje ima toþno doloþene zastavljene cilje oziroma se ti tudi razvijajo in se prilagajajo tržnim trendom. Glavni cilj podjetja je dolgoroþni obstoj na tržišþu in doseganje prihodkov s prodajo izdelkov. V prihodnosti želimo ustvariti kakovostnejše in cenovno dostopnejše izdelke ter tako poveþati tržni delež.
Želimo si, da bi bili naši kupci vedno zadovoljni in da bi se pri potrebi po tovrstnih izdelkih vedno vraþali k nam. V nadaljnjih letih poslovanja želimo širiti proizvodnjo þokoladnih tablic z odprtjem novih proizvodnih prostorov in ustvarjanjem novih delovnih mest.
4.3 Tržna priložnost in kljuþni dejavniki uspeha
Tržno priložnost vidimo v veþ dejavnikih. Najpomembnejši dejavnik je sama þokolada, ki je tako v svetu kot tudi v Sloveniji najbolj priljubljena prehrana v sladkem programu.
Osredotoþili se bomo na izdelavo mleþne þokolade, ki vsebuje manj kakava, veþ mleka in je bolj sladka ter z raznobarvnimi ovitki privlaþnejša za mlajšo populacijo. Zadnja leta so bili promovirani zdravilni uþniki þokolade posebej tako imenovane temne þokolade, ki vsebuje 70
% in veþ kakavovih delcev. Tako lahko opazimo, da so se na trgovinskih policah pojavili v veþjem številu taki izdelki razliþnih ponudnikov. Uspeh podjetja zagotavlja kakovosten proizvod, raznolikih okusov, novih polnil, ki bodo zadovoljne potrošnike pripeljale k ponovni izbiri naših izdelkov.
Tržno priložnost vidimo v porastu porabe þokolade v zadnjih letih v Sloveniji kot tudi drugod po svetu, kar je razvidno iz grafa poraba þokolade na osebo. Iz tržne analize, ki smo jo opravili preko ankete, je razvidno, da se porabi najveþ mleþne þokolade z lešniki, nato mleþne þokolade in enako bele þokolade, nekoliko manj pa temne þokolade. Podjetje bo poskušalo z nabavo cenovno najugodnejše kakavove mase − 3,02 EUR/kg – in z optimizacijo stroškov proizvodnega procesa zagotoviti ugodno ceno izdelka in tako konkurirati na trgu ostalim
izdelkom. Izdelek bomo promovirali z degustacijami in z oglasi v medijih. Kljuþnega pomena je tudi managerski team, ki bo usklajeno deloval pri doseganju zastavljenih ciljev.
4.4 Povzetek finanþnega naþrta
Finanþni kazalniki so nam pokazali, da bo podjetje v prvem letu poslovanja ustvarilo izgubo v višini 9.526,00 EUR, ki pa jo bo že v naslednjem letu pokrilo in v nadaljnjih letih poslovalo z dobiþkom. Prvo leto poslovanja bo podjetje ustvarilo 1.152.628,00 EUR prihodkov in 1.163.907,00 EUR odhodkov. Podjetje bo doseglo toþko preloma pri prodanih 38.038 kosih þokoladnih tablic v vrednosti 36.517,00 EUR.
4.5 Opis podjetja
Ideja je nastala na osnovi veþletnih pridobljenih izkušenj na podroþju uvoza in izvoza þokoladnih izdelkov in povpraševanju na trgu þokoladnih izdelkov, kjer se trend prodaje ter sama kultura porabe þokolade v zadnjih letih vzpenjata. Dejavnost podjetja obsega proizvodnjo þokoladnih tablic, ki bo locirana v primernih prostorih z upoštevanjem vseh higienskih predpisov, zahtevanih za dejavnost.
V nadaljevanju bomo predstavili lastništvo podjetja, kjer bomo opredelili lastnike in njihove vložke. V naþrtu ustanovitve podjetja bomo opredelili klasifikacijo podjetja, HACCP standard, lokacijo in prostore podjetja, kjer bo potekala proizvodnja.
4.5.1 Lastništvo podjetja
Podjetje za proizvodnjo þokoladnih tablic bo ustanovljeno pravno kot družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelji podjetja bodo štirje družinski þlani in sicer vsak bo lastnik do þetrtine. Pobudnik ustanovitve podjetja je Andrej Bitežnik, rojen 15. marca 1985, po poklicu ekonomski tehnik, absolvent Fakultete za management, Koper. Osnovni kapital bo znašal 7500 EUR. Vložke bodo družbeniki nakazali na transakcijski raþun podjetja pred vpisom ustanovitve podjetja v sodni register.
4.5.2 Naþrt ustanovitve podjetja
Podjetje bo ustanovljeno v letu 2015. Registracija bo izvedena preko vstopne toþke e-VEM.
Družbeniki bodo podpisali pogodbo o ustanovitvi pred uslužbencem e-VEM. Podjetje bo vpisano v sodnem registru v Novi Gorici. Po klasifikaciji Statistiþnega urada Republike Slovenije (2013) bo podjetje opravljalo naslednje dejavnosti: proizvodnja kakava, þokolade in sladkornih izdelkov (C10.820) in trgovina na debelo s sladkorjem, þokolado, sladkornimi izdelki (G46.360).
Za dejavnost, ki ga bo podjetje opravljalo so obvezna doloþila standarda HACCP, to je mednarodna metoda zagotavljanja varne prehrane. Kratica pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritiþnih toþk. Standard vkljuþuje sedem osnovnih naþel (Wikipedia 2014):
− vodenje analize tveganja,
− ugotovitev kritiþnih kontrolnih toþk (KKT),
− vzpostavitev kritiþnih toþk (KT) za vsako KKT,
− vzpostavitev sistema nadziranja, testiranja in opazovanja,
− vzpostavitev korektivnih ukrepov,
− vzpostavitev evidence postopkov,
− vzpostavitev postopkov za zagotavljanje delovanja HACCP sistema.
Najeli bomo 400.000,00 EUR kredita za dobo desetih let. Ostali vložek bodo naši prihranki in vložek poslovnega partnerja ter evropskih sredstev v višini 180.000,00 EUR. Redno bomo zaposlovali sedem ljudi od tega štiri družinske þlane. Zasedali bodo funkcije direktorja, komercialista za nabavo, komercialista za prodajo ter vodjo proizvodnje.
4.5.3 Lokacija in prostori podjetja
Podjetje za proizvodnjo þokoladnih tablic se bo nahajalo v mestu Nova Gorica, v trgovsko industrijski coni (bivša tovarna Meblo pohištvo). Lokacija nam bo omogoþala dostopnost raznih prevoznih sredstev, kot so cisterne za þokolado, transportna vozila. Najemodajalec bo Gorica leasing. Lokacija je ugodna zaradi bližine Italije, iz katere bomo pridobivali glavnino surovin.
Slika 5: Geografski prikaz lokacije Vir: Najdi Zemljevidi 2014.
