I
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
DIPLOMSKA NALOGA
BOJAN PERMOZER
KOPER, 2013
20 13 D IP L O M SK A N A L O G A B O JA N P E R M O Z E R
II
III
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Diplomska naloga
POSLOVNI NA ý RT ZA ŠIRITEV DEJAVNOSTI
Bojan Permozer
Koper, 2013 Mentor: prof. dr. Štefan Bojnec
II
III POVZETEK
Diplomska naloga analizira Društvo za rehabilitacijo invalidov »Top power studio Maribor«, ki ima že precej dolgo zgodovino in je pripravljeno za korak naprej. Svojo dejavnost želi razširiti v aktivnostih, ki jih na podlagi ankete pogrešajo obstojeþi þlani društva in ostali uporabniki fitnes centra. V diplomski nalogi so opredeljeni kljuþni dejavniki, ki so potrebni za uspešno poslovanje in poslovni naþrt za razširitev dejavnosti, ki obsega raziskavo in analizo konkurence, kupcev, SWOT analizo, naþrt trženja, analizo delavcev/strokovnjakov in organizacije dela, razvoj storitev, analizo kritiþnih tveganj in predlog protiukrepov ter finanþni naþrt. Skozi poslovni naþrt vidimo, da ima po opravljenih raziskavah in analizah društvo dobre možnosti za širitev dejavnosti, ki mu bo omogoþala pozitivno poslovanje in tudi nadaljnjo rast.
Kljuþne besede: poslovni naþrt, fitnes, rehabilitacija, raziskava trga, analiza trga, naþrt prodaje, strategija trženja, socialno podjetništvo.
SUMMARY
Thesis analyzes Društvo za rehabilitacijo invalidov »Top power studio«, with its long and rich history and its readiness to make a step forward. It wishes to expand its business in activities, based on a survey, which are being missed by existing members of club and other users of fitness studio. Thesis includes key factors that are needed for successful business and business plan for extension of activities, which includes research and analysis competition, customers, SWOT analysis, personnel and organization of work, service development, critical analysis of risks, suggestions of countermeasures and business plan. Through business plan we see that after the research and analysis, the “society” has good options for expansion of its activities, which will enable its positive results, and further growth.
Keywords: business plan, fitness, rehabilitation, market research, market analysis, sales plan, marketing strategy, social entrepreneurship.
UDK: 005.511(83.92)(043.2)
IV
V ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Štefanu Bojnecu za strokovno svetovanje.
Zahvaljujem se sestri in strokovni sodelavki Janji Permozer.
Zahvaljujem se mami in oþetu, za vse, kar sem dosegel in ustvaril v svojem življenju.
Zahvaljujem se þlanom Društva za rehabilitacijo invalidov »Top power studio Maribor«, ki so sodelovali v anketi.
VII VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretiþnih izhodišþ... 1
1.2 Namen in cilji diplomske naloge ... 2
1.3 Predvidene metode za doseganje ciljev diplomske naloge ... 2
1.4 Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema ... 2
2 Poslovni naþrt ... 3
2.1 Kaj je poslovni naþrt? ... 3
2.2 Zakaj je treba pripraviti poslovni naþrt? ... 3
2.3 Kako napisati poslovni naþrt? ... 3
2.4 Sestavine poslovnega naþrta ... 4
2.4.1 Povzetek poslovnega naþrta ... 5
2.4.2 Predstavitev izdelka/storitve, podjetja, podroþja ... 5
2.4.3 Raziskava in analiza trga ... 5
2.4.4 Naþrt trženja ... 5
2.4.5 Delavci, strokovnjaki in organizacija ... 6
2.4.6 Razvoj izdelka oziroma storitve ... 6
2.4.7 Terminski naþrt ... 6
2.4.8 Kritiþna tveganja ... 6
2.4.9 Finanþni naþrt za naslednjih pet let ... 6
2.4.10 Pridobitev finanþnih sredstev ... 7
3 Poslovni naþrt za širitev dejavnosti ... 8
3.1 Povzetek poslovnega naþrta ... 8
3.1.1 Vizija društva ... 8
3.1.2 Poslanstvo društva ... 8
3.1.3 Tržna priložnost ... 8
3.2 Predstavitev dejavnosti, društva, storitev ... 9
3.2.1 Predstavitev dejavnosti ... 9
3.2.2 Predstavitev društva ... 10
VIII
3.2.3 Predstavitev storitev društva ... 13
3.3 Raziskava in analiza trga ... 16
3.3.1 Tržno podroþje ... 16
3.3.2 Analiza kupcev ... 16
3.3.3 Analiza konkurence ... 25
3.3.4 SWOT analiza Društva za rehabilitacijo invalidov Top Power studio ... 27
3.4 Naþrt trženja ... 28
3.4.1 Trženjski splet ... 30
3.4.2 Marketinška orodja ... 31
3.5 Delavci, strokovnjaki in organizacijska struktura ... 32
3.6 Razvoj storitev ... 34
3.7 Terminski naþrt ... 37
3.8 Kritiþna tveganja ... 37
3.9 Finanþni naþrt za pet let ... 38
3.9.1 Pregled poslovanja za leto 2012 ... 38
3.9.2 Napoved letnega poslovanja po razširitvi dejavnosti za leto 2014 ... 39
3.9.3 Finanþni naþrt za pet let ... 42
3.10 Pridobitev finanþnih sredstev ... 42
4 Sklep ... 43
Literatura ... 45
Priloge ... 46
IX PONAZORILA
Slika 1: Logotip društva ... 13
Slika 2: Spol ... 17
Slika 3: Starost ... 18
Slika 4: Trajanje obiskovanja fitnes centra ... 18
Slika 5: S kom obiþajno obiskujete fitnes? ... 19
Slika 6: Vzroki za obisk fitnes centra ... 19
Slika 7: Zadovoljstvo z delovnim þasom ... 20
Slika 8: Zadovoljstvo s ceno storitev ... 20
Slika 9: Zadovoljstvo s þistoþo ... 21
Slika 10: Ocena osebja ... 21
Slika 11: Zadovoljstvo s spletno stranjo ... 22
Slika 12: Dodatna ponudba ... 22
Slika 13: Opremljenost fitnes centra ... 23
Slika 14: Kaj od naprav pogrešate? ... 23
Slika 15: Zadovoljstvo s skupinsko vadbo ... 24
Slika 16: Katero vrsto skupinske vadbe pogrešate? ... 24
Slika 17: Ocena fitnes centra kot celote ... 25
Slika 18: Prikaz organizacijske strukture društva ... 33
Preglednica 1: Podatki o društvu ... 12
Preglednica 2: Analiza konkurence ... 26
Preglednica 3: SWOT analiza društva ... 27
Preglednica 4: Pregled poslovanja 2012 ... 38
Preglednica 5: Napoved poslovanja za leto 2014 ... 40
Preglednica 6: Finanþni naþrt za pet let ... 42
X
1
1 UVOD
Vzroke za vse, kar se nam dogaja, moramo iskati v sebi. Sami smo svoj zaklad, zato so življenjski dosežki odvisni od nas samih. Država pa bi lahko poskrbela za pogoje, v katerih bi lahko ljudje skrbeli za zdrav naþin življenja. S pomoþjo analize smo ugotovili, da ne najdemo podroþja družabnega življenja, na katerega zdravje ne bi vplivalo. V državi, ki velja za najbolj kruti kapitalizem današnjega þasa (ZDA), zamenjajo þloveka na delovnem mestu v þasu, ko mu zdravje peša, kot rezervni del v avtomobilu. Zdrav naþin življenja postaja vedno veþja vrednota današnjega þasa, saj živimo v okolju, kjer je za nas s socialnega stališþa vedno slabše poskrbljeno. Potreba po zdravem naþinu življenja je v ozadju nekaterih hitro razvijajoþih se dejavnosti, ki so neposredno povezane s þlovekovim zdravjem in dobrim poþutjem. Ena teh dejavnosti je vadba v fitnes centrih, ki je predmet raziskave diplomske naloge, katere temeljne znaþilnosti bom razložil in vkljuþil v poslovni naþrt društva.
1.1 Opredelitev obravnavanega problema in teoretiþnih izhodišþ
Fitnes centri in vadba v njih zaradi prilagodljivosti obiskovalcem postajajo vedno bolj priljubljeni. Poveþano zanimanje za tovrstno obliko vadbe pa lahko pripišemo tudi vedno veþji ozavešþenosti o pomenu gibanja, zdrave prehrane in pomenu aktivnega življenjskega stila. Posameznikovo zdravje in dobro poþutje postaja vse dragocenejša vrednota. Fitnes centri so zato dobrodošla pridobitev športne vadbe in so v svetu spremljevalna dejavnost velikih športnih središþ, pogosto pa jih sreþujemo ob kozmetiþnih salonih, savnah, masažah v tako imenovanih welness centrih.
Vadba v fitnes centrih je med najbolj razširjenimi športnimi aktivnostmi tudi pri nas. V njih lahko vadijo prav vsi, ne glede na razlike v kondicijski pripravljenosti, ciljih, izkušnjah ali zdravstvenem stanju. Aktivnost ni omejena z uro, ne z vremenskimi razmerami, še najmanj pa z letnim þasom.
Fitnes centri postajajo vse pomembnejši tudi s stališþa kardio-respiratorne vadbe, za rehabilitacijo invalidov, starejših ljudi in za ljudi po operativnih posegih, saj vzpostavijo stanje pred posegi, poškodbami in jim vrnejo motoriþne sposobnosti.
Zaradi preobremenjenosti, stresnega naþina življenja, pomanjkanja þasa in v skrbi za svoje zdravje, se vedno veþ ljudi odloþi za koncentrirane vadbe v fitnes centrih, kar je povzroþilo, da vsebina ne zadostuje veþþedalje zahtevnejšim obiskovalcem. Razmišljati moramo o novih, dodatnih napravah in predvsem o dodatnih dejavnostih. Preuþiti moramo vire financiranja za dodatno opremo in naprave, ugotoviti, na kakšen naþin privabiti nove þlane, in raziskati, katere vsebine so za potencialne þlane najzanimivejše.
2 1.2 Namen in cilji diplomske naloge
Namen diplomske naloge je uporabiti pridobljena teoretiþna znanja v þasu študija, raziskati in analizirati trg in preuþiti vse možnosti za optimalno izvedbo projekta.
Cilj diplomske naloge je, potrditi vsa osvojena znanja med študijem managementa, dokazati raziskovalno in analitiþno usposobljenost ter na podlagi razpoložljive literature in dolgoletnih izkušenj na podroþju vodenja fitnes centra s poslovnim naþrtom zasnovati projekt, s pomoþjo katerega bomo lahko potrdili smiselnost in ekonomsko upraviþenost naložbe za širitev dejavnosti.
1.3 Predvidene metode za doseganje ciljev diplomske naloge
Diplomska naloga bo sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretiþnem, delu bomo predstavili teoretiþne osnove poslovnega naþrta in povzeli stališþa razliþnih avtorjev. V drugem delu pa bomo teorijo uporabili kot osnovo za raziskovalni del, kjer se bomo osredotoþili na obdelavo statistiþnih podatkov Statistiþnega urada RS za raziskavo športne panoge, konkurence, obdelavo statistiþnih podatkov obstojeþe dejavnosti društva za analizo obstojeþih strank, njihovih potreb, želja ter SWOT-analizo, kot podlago za oblikovanje tržne in poslovne strategije.
1.4 Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema
Na trgu je vedno veþ fitnes centrov, vendar predpostavljamo, da so prepoznavnost našega društva, fleksibilnost, domaþnost in socialna nota naša konkurenþna prednost, s katero bomo dosegli priþakovano poslovno uspešnost. Predvidene omejitve so lahko še plaþilna tveganja, ki so vidne pri nerednem plaþevanju meseþne þlanarine þlanov.
Pri najemu kratkoroþnega kredita, ki ga bomo pridobili za nakup novih naprav, so lahko predvidena tudi teþajna tveganja.
3
2 POSLOVNI NAýRT
2.1 Kaj je poslovni naþrt?
V razliþnih literaturah obstaja kar nekaj razliþnih teoretiþnih definicij poslovnega naþrta. »Naj izpostavimo«:
• Poslovni naþrt je dokument, ki opredeljuje poslovno priložnost. Vsebuje informacije za potencialne investitorje, daje napotke za vodenje podjetja in pomaga pri oblikovanju podjetniškega teama (Možina idr. 2002, 837).
• Poslovni naþrt je eden izmed prvih dokumentov, ki bi se mu moral posvetiti vsak, ki razmišlja o vstopu v podjetništvo. Gre za neke vrste zemljevid, ki nas usmerja pri poslovanju podjetja ter nam pomaga, da pravoþasno odkrijemo morebitne pomanjkljivosti pri naši podjetniški ideji (Kos 2011b).
• Poslovni naþrt je najpomembnejši dokument, ki ga podjetnik pripravi za preverjanje vseh elementov bodoþega podjetja, opredeli njegovo vizijo, poslanstvo in cilje ter podrobno opiše strategijo za njihovo uresniþenje (Kos 2011a).
Naša prednost pri poslovnem naþrtu je, da je naša dejavnost uteþena, da smo v Mariboru prepoznavni, poznamo konkurenco in se lahko zelo dobro pozicioniramo na našem trgu.
Menim, da so bistvo poslovnega naþrta rezultati, zato se mora vsebina poslovnega naþrta zliti z našim namenom. Poslovni naþrt naj bi bil naþrt podjetja za vnaprej, ki zna pravilno porazdeliti sredstva, se osredotoþiti na kljuþne toþke in se pripraviti na težave in priložnosti.
2.2 Zakaj je treba pripraviti poslovni naþrt?
Poslovni naþrt veþinoma pripravljamo za tri skupine uporabnikov: zase kot podjetnika, da preverimo poslovne zamisli, za dejanske kupce ter za investitorje, kot osnovni dokument za pridobivanje kapitala. Poslovni naþrt uporabimo kot vodiþ za naþrtovanje poslovanja in za nadzor naþrtovanega in realiziranega.
Poslovni naþrt nam, kot podjetniku, pomaga pri spremljanju rezultatov pri analizi med dejanskim in naþrtovanim stanjem. Pomaga nam ugotoviti, ali je naþrtovano delo tehnološko izvedljivo in poslovno privlaþno.
2.3 Kako napisati poslovni naþrt?
Izdelava poslovnega naþrta je pomembnejša, þe se v podjetništvo podajamo prviþ in njegove teme šele spoznavamo.
Izdelamo ga za realizacijo izbrane dejavnosti, ki lahko obsega aktivnosti ene osebe, celotnega podjetja ali cele multinacionalke. Lahko ga uporabimo za zagon podjetja in uresniþitev poslovne ideje, lahko pa le za doloþene projekte in investicije. Napisan mora biti jedrnato in
4
hkrati obsegati vse bistvene informacije. Zelo pomembno je, da vanj vkljuþimo konkretne podatke s tabelami in grafiþnimi prikazi.
Stopnje poslovnega naþrta (Zdolšek, Stres in Trobec 2004):
• definiranje kreativne ideje,
• zbiranje informacij,
• analiziranje informacij,
• interpretacija,
• pisanje besedila poslovnega naþrta.
Poslovni naþrt mora biti usmerjen v prihodnost za 3 do 5 let, z natanþnejšim naþrtovanjem predvsem za prvo leto. Naþrtovanje za daljši þas se skrajšuje, saj so danes razmere v domaþem in tudi svetovnem gospodarstvu zelo nepredvidljive. Ne moremo predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, saj bodo lahko pogoji povsem drugaþni, kot jih predvidevamo danes. Paziti moramo, da smo pri poslovnem naþrtovanju realistiþni, pretiranega optimizma se izogibamo. Zgledujemo se lahko po zakonitostih podroþja in po najboljših konkurentih.
Formula za realne rezultate je, da prihodke prepolovimo, stroške podvojimo, terminski naþrt realizacije pa prav tako vsaj podvojimo.
2.4 Sestavine poslovnega naþrta
Sodobna literatura priporoþa razliþne vrste struktur poslovnega naþrta. Vse so si bolj ali manj podobne, sledijo doloþenemu zaporedju in vsebujejo vse kljuþne sestavine poslovnega naþrta, pri þemer je vsako poglavje podlaga za naslednji korak. ýe sledimo standardni strukturi poslovnega naþrta, ki so dostopne tudi na razliþnih spletnih straneh, nas ta sistematiþno vodi skozi najpomembnejša podroþja podjetništva. Na ta naþin lahko dobimo veliko kljuþnih informacij, se dodatno izobražujemo, ter pridobivamo podjetniške izkušnje.
Struktura, ki se danes pogosto uporablja, je naslednja (Lapanje 2009):
• povzetek poslovnega naþrta,
• predstavitev izdelka/storitve, podjetja, podroþja,
• raziskava in analiza trga,
• naþrt trženja,
• delavci/strokovnjaki in organizacija,
• razvoj izdelka/storitve,
• terminski naþrt,
• kritiþna tveganja,
• finanþni naþrt za naslednjih pet let,
• pridobitev finanþnih sredstev.
5 2.4.1 Povzetek poslovnega naþrta
Povzetek je najpomembnejši del poslovnega naþrta. Pritegniti mora bralca oziroma potencialnega vlagatelja, njegov glavni namen je, da utemelji poslovno priložnost kot rentabilno. V povzetku naj bodo zapisani: vizija, poslanstvo, cilji podjetja, tržna priložnost in kljuþni dejavniki (Vidic idr. 2008).
Mnenja o tem, ali naj se povzetek poslovnega naþrta piše na zaþetku ali na koncu, ko imamo zapisana že vsa stališþa, so razliþna. Nekateri zagovarjajo stališþe, da ga je treba napisati na zaþetku, saj le tako vsi udeleženci sledijo enakim ciljem. Seveda ga je treba na koncu še enkrat prebrati in urediti morebitne popravke (Stutely 2003, 8). Veþina avtorjev pa vseeno zagovarja, da se povzetek piše na koncu, ko imamo pripravljene vse ostale sestavine poslovnega naþrta. Povzetek poslovnega naþrta mora biti konkreten, jedrnat in mora vkljuþevati kljuþne podatke celotnega dokumenta.
2.4.2 Predstavitev izdelka/storitve, podjetja, podroþja
V tem poglavju poslovnega naþrta v prvi vrsti predstavimo podroþje, na katerem bo novo nastalo podjetje delovalo, predstavimo podjetje, kakšne izdelke oziroma storitve bo podjetje ponujalo, kateri so ciljni kupci, kakšne so priložnosti in mogoþe nevšeþnosti, ki nas þakajo pri trženju ter kakšne so poslovne priložnosti in na kakšen naþin jih lahko uresniþimo.
2.4.3 Raziskava in analiza trga
V poglavju raziskave in analize trga pripravimo analizo kupcev, analizo konkurentov in ostalih subjektov, ki so povezani s trgom, na katerem bo podjetje poslovalo. Prikazati moramo, da je trg dovolj velik oziroma, da je dovolj potencialnih kupcev naših izdelkov oziroma storitev. Tako ocenimo trg in možnost za potencialno rast. Pri analizi kupcev je treba ugotoviti, kdo bodo naši kupci, kaj in kdaj bodo kupovali, kateri dejavniki bodo vplivali na njihove odloþitve, kaj sploh potrebujejo in kupujejo.
Pri analizi konkurentov pa je zelo pomembno doloþiti realno stanje dejavnosti na trgu.
Zanima nas, kdo so naši posredni in neposredni konkurenti, kakšne so njihove prednosti in slabosti, kolikšni so tržni deleži, v þem smo lahko boljši od njih.
2.4.4 Naþrt trženja
V naþrtu trženja opišemo, kako bo podjetje doseglo predvideno prodajo. Prikazati moramo tržne naþine, politiko prodaje in ponujanje storitev, cenovno politiko, naþin distribucije in naþine oglaševanja, ki jih bo podjetje uporabljalo za dosego predvidenega tržnega deleža.
6
Da podjetje lahko doseže doloþen položaj na trgu, se mora prilagajati potrebam kupcev in upoštevati vse potrebne elemente: izdelek oziroma storitev, ceno, prodajne poti in tržno komuniciranje. Ob tem moramo paziti, da so vsi elementi skupaj, pa tudi vsak posebej, konkurenþni.
2.4.5 Delavci, strokovnjaki in organizacija
Za uspešno izvedbo poslovne ideje, potrebujemo ustrezne strokovnjake in dobro organizacijo.
V tem poglavju predstavimo þlane vodstvene ekipe, njihove naloge, odgovornosti in plaþo.
Predstavimo organizacijsko strukturo podjetja in njegovega upravljanja.
2.4.6 Razvoj izdelka oziroma storitve
V tem delu poslovnega naþrta opišemo, v kakšni proizvodni stopnji je izdelek oziroma storitev ter koliko þasa in sredstev potrebujemo, da dosežemo naþrtovani razvoj izdelka oziroma storitve. Posebej moramo pojasniti stroške razvoja, vprašanja intelektualne lastnine, izboljšave in razvoj novih izdelkov, storitev in priþakovanih tveganj.
2.4.7 Terminski naþrt
V terminskem naþrtu prikažemo þasovni okvir in naþrt aktivnosti, ki so potrebne za uresniþitev ciljev poslovnega naþrta. V njem navedemo, kaj je potrebno storiti, kdo mora to storiti in kdaj. Najbolje je v obliki tabele pripraviti pregleden seznam vseh potrebnih opravil.
2.4.8 Kritiþna tveganja
Ocena tveganj razkriva, kje se pri izvedbi skrivajo tveganja, ki lahko ogrozijo naþrtovano izvedbo projekta, poslabšajo poslovne rezultate ali celo ogrozijo obstoj podjetja. S tem delom pokažemo, da se morebitnih tveganj zavedamo in da jih bomo znali tudi odpraviti. Med možna tveganja lahko vkljuþimo tudi pojav negativnih trendov na podroþju , nižanje cene konkurence ter slabšo prodajo od naþrtovane.
2.4.9 Finanþni naþrt za naslednjih pet let
V finanþnem naþrtu predstavimo oceno delovanja podjetja v prihodnosti. Cilj finanþnega naþrta je, da ugotovimo finanþni potencial poslovnega naþrta in terminologijo doseganja rezultatov. Lahko vsebuje napoved ocenjenega poslovanja za doloþen þas v prihodnosti in je podlaga za oceno investicijske priložnosti. Predstavlja najboljšo oceno rezultatov, za katera podjetnik verjame, da so uresniþljiva.
7 2.4.10 Pridobitev finanþnih sredstev
V tem poglavju opredelimo potencialne vlagatelje kapitala, morebitne vire financiranja in morebitna nepovratna sredstva, s katerimi bomo financirali investicijo.
8
3 POSLOVNI NAýRT ZA ŠIRITEV DEJAVNOSTI
3.1 Povzetek poslovnega naþrta
Novi poklici in sodobna tehnologija sta zmanjšala obseg fiziþnega dela, obseg umskega dela se je poveþal, prav tako tudi obseg stresnih situacij. Poslediþno ljudje vedno bolj povprašujejo po vsebinah in dejavnostih, ki so povezane z rekreacijo, zdravo prehrano in zdravim naþinom življenja sploh.
»Ljudje se zavedamo« (Slana 1993, 93):
Dobra telesna priprava je veliko veþ, kot le zmožnost opravljanja vsakodnevnega dela brez pretirane izþrpanosti, preživetje jutranjega odmetavanja snega ali košnja trave. Je stanje dobrega poþutja, ki vpliva na samozavest, daje telesno in duševno moþ, ter oživlja obþutek notranjega zadovoljstva.
Ker je postal fitnes danes podlaga že za vsako športno zvrst omenimo športnike razliþnih športnih podroþij, ki namenijo veliko pozornost tovrstni vadbi, ki je prirejena posebej športnemu podroþju, katerega trenira posameznik, glede na starost, spol in športno prehrano, ki pripomore k potrebnemu ravnotežju v življenju.
3.1.1 Vizija društva
Naša vizija je, postati najbolj družbeno odgovoren fitnes center v Sloveniji. Svojim uporabnikom in predvsem stigmatiziranim posameznikom želimo zagotoviti najboljše prostore za vadbo, najbolj usposobljene strokovnjake, sodobno opremo, prilagojene programe, jim omogoþiti uresniþitev zdravstvenih, psihofiziþnih in prehrambnih ciljev, ter jim na ta naþin izboljšati kakovost življenja.
3.1.2 Poslanstvo društva
Naše poslanstvo je ljudem, s spodbujanjem aktivnega naþina življenja, ozavešþanjem o pomenu zdrave prehrane, izobraževanjem o fizioloških in psihosocialnih uþinkih telesne aktivnosti, izboljšati zdravje, samopodobo in psihofiziþno kakovost življenja.
3.1.3 Tržna priložnost
Glavna tržna priložnost, ki jo vidimo, je v programu rehabilitacije. Ta obsega tako rehabilitacijo trajno stigmatiziranih posameznikov, kot tudi rehabilitacijo po raznih poškodbah, operativnih posegih in podobno.
9
3.2 Predstavitev dejavnosti, društva, storitev
3.2.1 Predstavitev dejavnosti
Razvoj fitnes centrov se je pri nas zaþel razmeroma pozno, nekoliko dlje poznamo trimske kabinete. Fitnes centri ali studii so dobrodošla pridobitev in popestritev športne vadbe. Danes spremljevalna dejavnost velikih športnih središþ, saj jih pogosto sreþujemo ob wellnes in spa centrih, kjer se vadeþim po vadbi z utežmi prileže še kopanje v bazenih s termalno vodo, savne in masaže.
Fitnes centri, ki so na trgu ob najrazliþnejših storitvah na podroþju skrbi za dobro poþutje, zdravje in psihofiziþno kondicijo, postajajo pomemben element družbe.
Podjetniki v današnjem þasu uporabljajo razliþne tehnike, kreacije in spoznanja o þloveku na športnem podroþju. Fitnes vadba ni izjema – prej nasprotno: þe bi poskusili natanþno doloþiti, kaj vse fitnes je (angleška beseda za sposobnost, pripravljenost, zdravje), bi se izgubili v neštetih možnostih, ki jih pojem vsebuje, saj ni gibalne oziroma športne dejavnosti, ki je ne bi mogli »pritakniti« fitnesu. V našem primeru ponujamo gibalne in športne možnosti v omejenem prostoru – fitnes centru, ki potekajo na tako imenovanih trenažerjih.
Na spletni strani Društva za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor« je zapisano (Top power studio 2013):
Vþasih so dejali, da je bolj zdravo teþi v velemestnem vrvežu, kot pa se zanikrno plaziti po ulicah in nabirati odveþne kilograme. Današnji ideologi so bolj previdni. Odsvetujejo gibanje po prometnih ulicah zaradi ogljikovega monoksida, ki se z lahkoto veže na hemoglobin eritrocitih. Trdijo, da je pozimi v zaprtih prostorih kar za 50 % manj žveplovega dioksida, kot v onesnaženi atmosferi, poletna vroþina in ogljikovodiki v mestni atmosferi proizvajajo škodljivi ozon, ki se pojavlja v urbanem okolju in povzroþa ljudem težave pri dihanju. ýisti zrak postaja vedno bolj pomembna vrednota in kot vidimo, je odloþitev za fitnes v zaprtih prostorih lahko tudi dokaj dobra izbira. Zato se veliko ljudi odloþa tudi za fitnes in razliþne kombinacije, kot so aerobika, savne, masaže in še kaj. Fitnes industrija se prilagaja potrebam, saj je tržišþe »instant« gibanja izredno veliko. Tehnološki razvoj v tej smeri najbrž ne bo nikoli konþan. V igro vstopajo najrazliþnejše gibalne možnosti: od razgibavanja razliþnih oblik (smuþarska gimnastika, aerobika razliþnih zvrsti) do cikliþnega gibanja kot osnove za izboljšanje funkcionalnih sposobnosti srþno-žilnega sistema ter vadbe za mišiþno moþ. Za bolj privlaþno vadbo so trenažerji v fitnes centrih opremljeni z raþunalniki, ki nudijo nadziranje srþnega utripa, prevoženo, preteþeno, preveslano razdaljo, doseženo hitrost, trenutno in povpreþno obremenitev, porabljene kalorije, skupini vadeþih je omogoþeno navidezno tekmovanje, … Skratka, sposoben raþunalnik popelje vadeþega v prijetno ogreti sobi med eksotiþnimi cvetovi v svet nove razsežnosti, ki ji daje navdih tehnika. Tekmovanje s samim seboj ali z nasprotnikom vodi k pestrosti vadbe in odvraþanju od bistvenega − da medvadbo s trenažerjem, vožnjo s kolesom, þolnom, tekom na tekoþem traku pozabimo, da ni vetra v laseh, dežja, splašenih živali ob bregu, komarjev, da pri obremenitvah v zaprtih prostorih
10
nastajajo težave z odvajanjem telesne temperature, da pogled na lepo in manj lepo okolje nadomešþa pogled v ekran raþunalnika.
Poslovnež razmišlja, da mora 20 ur fitnesa, ki jih je plaþal vnaprej, þim boljše izrabiti, saj pozna vrednost denarja in zdravja. Najpomembnejše sodobno razmišljanje zdrave gibalne aktivnosti je usmerjeno v rekreacijo srednje intenzivnosti, ki je razporejena na vse telo, veþ let – tako rekoþ na vse življenje. Tako kot vesoljska tehnologija sþasoma prehaja v vsakdanjost, se zapletene medicinske aparature, ki so bile prvotno namenjene merjenju funkcionalnih sposobnosti vrhunskih športnikov v poenostavljeni obliki, selijo v fitnes studie. Športna medicina tako pod nadzorom ustreznih fitnes inštruktorjev postaja dostopna širši populaciji.
Šport in rekreacija sta zelo pomembna dejavnika za kakovostno življenje posameznikov.
Redna telesna dejavnost je eden najlažjih naþinov varovanja in krepitve þlovekovega organizma in prav tu ima vadba v fitnes centrih s svojo prilagodljivostjo posamezniku prednost pred drugimi športi. Iz leta v leto pridobiva na popularnosti, saj je primerna tako za rekreativce, kot dopolnilni trening za vrhunske športnike, vse pomembnejšo vlogo pa ima tudi za rehabilitacijski namen.
3.2.2 Predstavitev društva
Zaþetki društva segajo v leto 1986, ko sem še kot najstnik na doma narejenih orodjih zaþel trenirati v kleti pri babici. Nadaljeval sem na Braniku Pod tribuno, kjer sem pozneje tudi vodil treninge. Želel sem veþ. Moje sanje so bile, da bi vodil svoj fitnes center. V zaþetni stopnji sem najel kletne prostore na Trgu Dušana Kvedra, jih v celoti saniral, napeljal elektriko in zaþel s treningi na napravah, ki sem jih izdelal sam. Spomini na to obdobje, na vadbo v kleti ob simboliþni þlanarini, so še danes izjemno moþni. ýlani so se poþutili domaþe, prirejali smo piknike, zabave, praznovanja. Bili smo prijatelji.
Prvo društvo smo 6. 7. 1993 registrirali pod imenom Društvo za fitnes, aerobiko in bodybuilding Top Power studio Maribor. Iz kletnih prostorov smo se preselili na drugo mesto v Razvanje. Doma narejena orodja smo zamenjali s profesionalnimi napravami. Novi prostori v urbanem naselju, nakup nove opreme, poveþani stroški, lastni treningi, ... Vse to nam je predstavljalo velik izziv. Vse je potekalo zelo hitro in niti za trenutek nismo pomislili, da se vse ne bi dobro izšlo. V teh letih sem bil tudi na osebnem podroþju, glede lastnih treningov najbolj uspešen. Osvojil sem veliko razliþnih naslovov, tri leta zaporedoma, leta 1993, 1994 in 1995 sem bil tudi državni prvak v bodybuildingu. S sestro Janjo Pemozer sva na Fakulteti za telesno kulturo in šport opravila šolo za inštruktorja fitnesa, sestra tudi za inštruktorico aerobike. Imeli smo presenetljivo število þlanov, uspel nam je velik preskok in þas je bil za korak naprej.
V sredini leta 1996 smo se preselili na drugo mesto, Nova vas 1, Staneta Severja 7b, kjer smo še danes. Svojo dejavnost izvajamo na 250 m2, v dveh etažah, na sodobnih napravah, poleg fitnesa, aerobike, osebnih treningov nudimo tudi veliko dodatnih storitev.
11
V zavesti po družbeni odgovornosti, se leta 2008 preimenujemo v Društvo za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«. Leta 2012 pa so nam na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve podelili status invalidske organizacije. Med svojimi þlani imamo veliko invalidov, ki jim s pomoþjo kardio-respiratorne vadbe omogoþamo rehabilitacijo, veliko starejših ljudi, ki potrebujejo posebno obravnavo in ljudi po operativnih posegih, ki jim pomagamo vzpostaviti stanje pred posegi, poškodbami in jim vrnemo motoriþne sposobnosti, zavzemamo se za enake možnosti vseh.
Še vedno ostajam aktiven, nadaljujem s treningi in sodelujem na nekaterih tekmovanjih. Leta 2009 sem v Las Vegasu zmagal v benchpressu na ekshibicijskem tekmovanju MisterOlimpia in leta 2013 sem na odprtem državnem prvenstvu v Mariboru zmagal v benchpressu v absolutni kategoriji.
Tako jaz, kot tudi ostali inštruktorji svoje znanje nenehno izpopolnjujemo in nadgrajujemo na delavnicah, seminarjih, predavanjih, trudimo se, da svojim þlanom vedno znova nudimo novo ponudbo, dodatne storitve, na podlagi anket ugotavljamo njihove želje, potrebe in se trudimo skrbeti za njihovo dobro poþutje.
Upam, da nam bo v bližnji prihodnosti uspelo društvo preoblikovati v socialno podjetje, saj bomo tako lahko še bolj spodbujali družbeno solidarnost, sodelovanje ljudi in prostovoljno delo.
12 Preglednica 1: Podatki o društvu
Osnovni podatki
Popolno ime: Društvo za rehabilitacijo invalidov
Slovenije-Top power studio Maribor
Ulica: Ulica Staneta Severja 7
Naselje: Maribor
Pošta: 2000 Maribor
Obþina: Maribor
Regija: PODRAVSKA
Izpostava AJPES: Maribor
Telefon: 041/820-460 (GSM)
Identifikacijski podatki
Matiþna številka: 4000684000
Davþna številka: 73496421
Transakcijski raþun: IBAN SI56 0417 3000 1476 437 Nova KBM
Podatki o ustanovitvi
Datum vpisa pri registrskem organu: 12. 6. 2008
Registrski organ: Upravna enota Maribor
Zaporedna številka vpisa: 215-347/2012-2 (9129)
Zastopnik: Bojan Permozer
Drugi podatki
Pravnoorganizacijska oblika: Društvo, zveza društev
Sektorska pripadnost (SKIS): S. 15000 Neprofitni izv. storitev gospodinjstvom
Glavna dejavnost: 94.991 Dejavnost invalidskih organizacij Registrirane dejavnosti: 94.991 Dejavnost invalidskih organizacij
13
Slika 1: Logotip društva
3.2.3 Predstavitev storitev društva
Predstavitev storitev povzemamo kar po spletni strani Društva za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«.
Fitnes
Fitnes ponudbo izvajamo na veþ kot 200 m2 in ponujamo široko izbiro naprav za vzdržljivost in moþ. ýlani lahko izbirajo med tekalnimi stezami, steperji, klasiþnimi in ležalnimi kolesi, veslaþi. Na voljo imamo tudi razliþne roþke, klopi za poševni in ravni potisk s prsi in veliko dodatnih rekvizitov, kot so letvenik, terapevtske žoge, blazine, naprave za raztezanje, ravnotežne klopce, kolebnice in elastiþni trakovi. ýlani lahko koristijo velik prostor za raztezanje, kjer imajo dovolj prostora za nemoteno vadbo in loþene prostore za osebne treninge z najsodobnejšimi trenažerji.
Aerobika
Ponujamo veliko vrst aerobike. ýlani pa lahko izbirajo med:
• ABSEXPRESS
30 min za vitek pas. To je program, ki skupaj s pravilno prehrano vsem zagnanim udeležencem zagotavlja uspeh.
• BODY ATTACK
Ta visok intenziven atletski trening vzdržljivosti srþno-žilnega sistema je namenjen izkljuþno že treniranim posameznikom, ki želijo odkriti meje svojih telesnih zmogljivosti in jim hudi telesni napori predstavljajo izziv. Ta program ni nikakor namenjen povratnikom oziroma posameznikom z zdravstvenimi težavami.
• BODY STYLING
Nedvoumno najhitrejši, a zabaven, preprost in uþinkovit naþin oblikovanja celega telesa.
Treniramo vzdržljivost v moþi in oblikujemo telo. Treniramo s pomoþjo gumic (razliþne barve gumic doloþajo želeno intenzivnost vadbe), roþk ali svoje lastne obremenitve.
• FATTY
14
Nizko intenzivna vadba na stepu, primerna za vse, ki želijo nadzorovano izgubiti odveþno mašþobo, za zaþetnike, starejše kot tudi za tiste, ki bi se radi seznanili z osnovnimi koraki stepa. Vadbo povezujemo z vajami krepitve v gibanju, konþamo pa z raztezanjem ter sprostitvijo. Na urah se izvaja nadzor srþnega utripa, saj le utrip v meji 55–65 % maksimalnega srþnega utripa zagotavlja uþinkovito izgorevanje mogoþe boljše zgorevanju/razkrajanju mašþob.
• FIT 40
Nizka do srednje intenzivna vodena vadba za srednjo generacijo ob posebej izbrani glasbi.
Aerobnemu delu (step, klasiþna aerobika in žoge) sledi krepilni del, pri katerem uporabljamo razliþne pripomoþke (gumice, roþke, lastno obremenitev). Vadba se konþa z razteznimi vajami.
• FIT & TOP
Ura klasiþne nizko in visoko odbojne (HI – LO) aerobike, v kombinaciji s kalisteniþnimi vajami krepitve (vaje z lastno težo).
• LATINO
Energije polna povezanost ameriških plesnih korakov (cha-cha-cha, mambo, salsa), klasiþne ali step aerobike, podkrepljene z ustrezno dinamiþno glasbo.
• FLYING
Je inovativen program, ki povezuje tradicionalne tehnike stretchinga, joge, moþi, vzdržljivosti, plesa, pilatesa ter taichi. Telesu daje gibljivost in eleganco in pomaga odkriti moþ lastne notranje energije telesa.
• POWER STEP
Zahtevnejša vadba na stepu ob intenzivnejših gibih (poskoki, poveþan tempo, gibanje v prostoru), težjih kombinacijah, višjih podstavkih – skratka, pravi izziv za ljubitelje step aerobike.
• STEP INTERVAL
Intervalna vadba na stepu, kjer se izmenjujeta visoko intenzivna (anaerobna) stopnja in stopnja aerobne regeneracije, kar vpliva na poveþano porabo kalorij in vzdržljivost srþno- žilnega sistema.
• TNZ −trebuh, noge, zadnjica
Fenomen skupinske vadbe in pravi magnet za vse naše þlanice. Specialna vadba za trebuh – noge – zadnjico, ki jo sestavljajo specifiþni TNZ aerobni del na stepu in skrbno izbrane vaje krepitve s pomoþjo elastik, uteži ali lastne teže.
• TURBO BURNER
Visoka intenzivna vadba na stepu ali brez (visok tempo). Ni za zaþetnike.
15 Osebni trening
Osebni trening je zasebna vadba pod strokovnim nadzorom inštruktorja fitnesa in ni omejen s starostjo, spolom ali moþjo, saj je namenjen in sestavljen izkljuþno za posameznika. Osebni trener vam lahko pomaga pri hitrejšem in uþinkovitejšem doseganju zastavljenih ciljev.
Osebni trener:
• vas motivira,
• poskrbi, da je vaša vadba uþinkovita,
• vas seznani z vadbo na napravah ter vam pokaže nove vaje,
• vam svetuje pri prehrani in sestavi jedilnika,
• prilagodi vaš trening posebej za vas, v skladu z vašo zmogljivostjo in upoštevanjem vaših želja, ciljev ter glede na vašo konstitucijo in gensko zasnovo.
V sklopu osebnih treningov tako ponujamo naslednje programe:
• program za zaþetnike,
• shujševalni program,
• program za pridobitev mišiþne mase,
• program za poveþanje moþi in vzdržljivosti,
• rehabilitacijski program in
• program za starejše.
Masaže
Športna masaža:
• Je moþnejša masaža, namenjena sprošþanju po telesnem naporu in okrepitvi pretoka skozi poškodovane dele mišic, s þimer znatno poveþamo hitrost regeneracije in zdravljenja.
Klasiþna masaža:
• S klasiþno masažo ublažimo stres in napetost. Mišiþne skupine postanejo ponovno gibþne, prožne in voljne. Masaža vzbuja dobro poþutje, nas razveseljuje, povrne pa tudi precejšnji del energije, ki jo potrošimo. Klasiþna masaža uþinkuje na þlovekovo zdravje, in sicer spodbuja prebavo, izboljšuje krvni obtok, sprošþa mišice in s stimulacijo limfnega sistema pospešuje izloþanje odpadnih snovi.
Rehabilitacija
Rehabilitacija obsega razliþne postopke in metode, ki temeljijo na zmanjševanju vnetja, boleþine ter na ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, varovanju in zašþiti sklepov, prepreþevanju deformacij, vzdrževanju psihofiziþne stabilnosti, zdravstveno-vzgojnem izobraževanju in svetovanju bolniku.
16
Ohranjanje telesne kondicije pripomore k vzdrževanju psihofiziþne stabilnosti in h krepitvi organizma za premagovanje težav, ki jih povzroþi bolezen in vkljuþuje razliþne ukrepe in postopke, ki jih izvajamo za zmanjšanje in odpravljanje okvar, prizadetosti in ovir. Pomaga ohranjati þim boljšo telesno, duševno in družbeno usposobljenost za þim bolj normalno in ustvarjalno življenje.
Uspešnost rehabilitacije revmatika je odvisna tudi od skupinskega dela, ki naj bi združevalo dejavnosti razliþnih strokovnjakov: družinskega zdravnika, revmatologa, fizioterapevta, delovnega terapevta in socialnega delavca.
3.3 Raziskava in analiza trga
3.3.1 Tržno podroþje
Društvo se ukvarja z rehabilitacijo invalidov in ponuja fitnes storitve na obmoþju Maribora.
Maribor ima po podatkih Statistiþnega urada republike Slovenije (SURS) za leto 2013 94.809 prebivalcev. Je drugo najveþje mesto v Sloveniji. Naša ocena trendov življenjskega stila je usmerjena k misli, da postaja zdravje vse pomembnejša dobrina, skrb zanj pa nuja. Naš tržni delež bo poleg ostalih makroekonomskih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, odvisen tudi od tega, kako dobro bomo predstavili naše storitve na trgu, koliko se bomo potrudili za kakovost in izvedbo storitev (SURS 2013).
3.3.2 Analiza kupcev
V našem fitnes centru sreþujemo ljudi vseh starosti, od 15 do 65 let. Vedno veþ pa je tudi ljudi poznejšega starostnega obdobja. 80−90 % vadeþih prihaja iz okolice 5−8 km, kar pa ni pravilo.
Glede na razloge za obisk našega fitnes centra jih lahko razvrstimo v tri skupine:
• del þlanov je rekreativcev, ki zagovarjajo stališþe, da je rekreacija protiutež stresu. Zanje je rekreacija hobi, teh je tudi najveþ,
• drugemu delu þlanov pa šport predstavlja naþin življenja, oziroma se s športom ukvarjajo profesionalno,
• da smo za invalide, kot tretjo skupino, zagotovili ustrezne možnosti za polno in enakovredno življenje, smo v društvu poskrbeli za strokovni team fitnes inštruktorjev terapevtov. Opaziti je trend ljudi, ki imajo najrazliþnejše okvare, kajti šport gre danes v vedno veþje ekstreme, zato je tudi poškodb vedno veþ. Prav tu v našem društvu vidimo tržno nišo – ponuditi poleg vadbe tudi rehabilitacijo.
Naše þlane oziroma kupce smo analizirali na podlagi ankete. Na podlagi te analize smo ugotovili, kaj si naši þlani v fitnes centru želijo, kaj jim je všeþ in kaj pogrešajo. Za
17
pridobivanje teh dragocenih informacij smo se odloþili, da bomo lažje razširili našo dejavnost v pravo smer in jo ponudili na trgu pred konkurenco.
Z metodo anketiranja smo dobili odgovore þlanov našega društva in tako izvedli tržno raziskavo. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega tipa, kjer anketiranec sam oblikuje odgovore in zaprtega tipa, kjer je mogoþih veþ odgovorov.
Z anketiranjem smo želeli zagotoviti:
• strokovnost osebja,
• stopnjo zadovoljstva nad storitvami, ki jih ponujamo,
• primernost delovnega þasa,
• zadovoljstvo þlanov s ponudbo,
• zadovoljstvo z opremljenostjo fitnes centra.
Analiza ankete
V anketi je sodelovalo 75 þlanov Društva za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power Studio Maribor«. To so þlani, ki plaþujejo meseþno þlanarino.
Slika 2: Spol
V anketi je sodelovalo 59 % moških in 41 % žensk, kar pomeni, da tudi v našem fitnes centru med þlani opažamo porast števila žensk. Vzrok je velika koliþina kardio naprav.
DŽƓŬŝ ϱϵй
ĞŶƐŬĞ ϰϭй
^ƉŽů
DŽƓŬŝ
ĞŶƐŬĞ
18 Slika 3: Starost
V anketi je sodelovalo 13 % starih med 16 in 20 let, 36 % starih med 20 in 29 let, 15 % starih med 30 in 39 let, 16 % starih med 40 in 49 let 12 % starih med 50 in 59 let in 8 % starih 60 let in veþ. V našem Društvu za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«, se lahko pohvalimo, da imamo najveþ starejših obþanov v Mariboru.
Slika 4: Trajanje obiskovanja fitnes centra
Naša anketa je pokazala, da 25 % þlanov fitnes obiskuje že veþ kot 4 leta, 22 % þlanov 2 leti, 18 % þlanov 1 leto 14 % þlanov manj kot 1 leto,. Ti podatki so nastali na podlagi trajanja delovanja našega Društva za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«.
/D<d'KZ/:
ϭϯй
/D<d'KZ/:
ϯϲй
/D<d'KZ/:
ϭϱй
/D<d'KZ/:
ϭϲй
/D<d'KZ/:
ϭϮй
/D<d'KZ/:
ϴй
^ƚĂƌŽƐƚ
ϭϲʹϭϵůĞƚ ϮϬʹϮϵůĞƚ ϯϬʹϯϵůĞƚ ϰϬʹϰϵůĞƚ ϱϬʹϱϵůĞƚ ϲϬůĞƚŝŶǀĞē
/D<d'KZ/:
ϭϰй
/D<d'KZ/:
ϭϵй
/D<d'KZ/:
Ϯϯй
/D<d'KZ/:
ϭϮй
/D<d'KZ/:
ϲй
/D<d'KZ/:
Ϯϲй
dƌĂũĂŶũĞŽďŝƐŬŽǀĂŶũĂĨŝƚŶĞƐĐĞŶƚƌĂ
DĂŶũŬŽƚϭůĞƚŽ ϭůĞƚŽ
ϮůĞƚŝ ϯůĞƚĂ ϰůĞƚĂ sĞēŬŽƚϰůĞƚĂ
19
Slika 5: S kom obiþajno obiskujete fitnes?
ýlani naš fitnes center v 68 % obiskujejo sami. Vzrok za to je, da se verjetno želijo posvetiti samo treningu. Anketa je pokazala tudi, da 22 % þlanov fitnes obiskuje s prijatelji, 6 % s partnerji, 4 % pa jih je odgovor navedlo ostale stvari (ostali družinski þlani, itd.).
Slika 6: Vzroki za obisk fitnes centra
Zaradi vzdrževanja telesne teže fitnes center obiskuje kar 43 % þlanov, 27 % jih ima za cilj znižanje telesne teže, 12 % trenira zaradi dopolnilnega treninga, v tem primeru gre najveþkrat za športnike, ki jim je fitnes podlaga za športno zvrst, ki jo trenirajo (košarka, rokomet, hokej, borilne vešþine, itd.), 8 % zaradi sprostitve, prav toliko zaradi potrebe po druženju, 2 % þlanov pa potrebuje motivacijsko okolje. Vzroki so razliþni, pomembno pa je samo to, da imamo voljo in na ta naþin skrbimo za svoje zdravje.
/D<d'KZ/:
ϲϴй
/D<d'KZ/:
ϮϮй
/D<d'KZ/:
ϲй
/D<d'KZ/:
ϰй
^ŬŽŵŽďŝēĂũŶŽŽďŝƐŬƵũĞƚĞĨŝƚŶĞƐ͍
^Ăŵ
^ƉƌŝũĂƚĞůũŝ
^ƉĂƌƚŶĞƌũĞŵ KƐƚĂůŽ
/D<d'KZ/:
ϰϯй
/D<d'KZ/:
Ϯϳй
/D<d'KZ/:
ϭϮй
/D<d'KZ/:
ϴй
/D<d'KZ/:
ϴй
/D<d'KZ/:
Ϯй
snjƌŽŬŝnjĂŽďŝƐŬĨŝƚŶĞƐĐĞŶƚƌĂ
snjĚƌǎĞǀĂŶũĞƚĞůĞƐŶĞƚĞǎĞ
ŵĂŶũƓĂŶũĞƚĞůĞƐŶĞƚĞǎĞ ŽƉŽůŶŝůŶŝƚƌĞŶŝŶŐ
^ƉƌŽƐƚŝƚĞǀ
WŽƚƌĞďĂƉŽĚƌƵǎĞŶũƵ DŽƚŝǀĂĐŝũƐŬŽŽŬŽůũĞ
20
Slika 7: Zadovoljstvo z delovnim þasom
Anketa je pokazala, da 89 % vprašanih delovni þas ustreza, 11 % pa bi si želeli spremembe pri delovnem þasu. Ne ustreza jim predvsem deljeni delovni þas in delovni þas med vikendi in prazniki. V našem Društvu za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«.
smo prilagodili delovni þas þlanom društva.
Slika 8: Zadovoljstvo s ceno storitev
Anketiranci so zadovoljstvo s ceno storitev ocenjevali od 1do 5, pri þemer je bila ocena 1, da cena sploh ni primerna kakovosti storitve, ocena 5, da je cena je zelo primerna kakovosti storitve. Graf nam pokaže, da je kar 70 % þlanov zelo zadovoljnih oziroma zadovoljnih s ceno storitev glede na kakovost.
/D<d'KZ/:
ϴϵй
/D<d'KZ/:
ϭϭй
ĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽnjĚĞůŽǀŶŝŵēĂƐŽŵ
Ă EĞ
/D<d'KZ/:
ϭй
/D<d'KZ/:
ϲй
/D<d'KZ/:
Ϯϯй
/D<d'KZ/:
ϰϱй
/D<d'KZ/:
Ϯϱй
ĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽƐĐĞŶŽƐƚŽƌŝƚĞǀ
KĐĞŶĂϭ KĐĞŶĂϮ KĐĞŶĂϯ KĐĞŶĂϰ KĐĞŶĂϱ
21
Slika 9: Zadovoljstvo s þistoþo
Pri tem vprašanju so anketiranci morali oceniti þistoþo z ocenami od 1 do 5. Graf pokaže, da je kar 55 % þlanov þistoþo ocenilo z oceno 3, 25 % z oceno 4, 15 % z oceno 2, 5 % z oceno 1 in nihþe z oceno 5.
Slika 10: Ocena osebja
Naštete dejavnike: Zanesljivost, strokovnost, odgovornost, pomoþ je bilo treba oceniti od 1 do 5, pri þemer je bila ocena 1 – sploh ni primerno in ocena 5 – zelo primerno. Iz grafa je mogoþe razbrati, da so naši þlani najbolj zadovoljni s strokovnostjo osebja, pa tudi s pripravljenostjo, da jim pomagajo pri vadbi. To sta tudi naši bistveni lastnosti.
/D<d'KZ/:
ϱй
/D<d'KZ/:
ϭϱй
/D<d'KZ/:
ϱϱй
/D<d'KZ/:
Ϯϱй
/D<d'KZ/:
Ϭй
ĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽƐēŝƐƚŽēŽ
KĐĞŶĂϭ KĐĞŶĂϮ KĐĞŶĂϯ KĐĞŶĂϰ KĐĞŶĂϱ
ϯ͕ϱ
ϰ͕ϴ
ϯ
ϰ͕ϱ
E^>:/sK^d ^dZK<KsEK^d K'KsKZEK^d WKDK
KĐĞŶĂŽƐĞďũĂ
22
Slika 11: Zadovoljstvo s spletno stranjo
58 % þlanov je s spletno stranjo zadovoljnih, na njej najdejo vse podatke, ki jih potrebujejo, 42 % þlanov pa bi želelo, da jo malo osvežimo, da je bolj dinamiþna in da bolj zaživi.
Slika 12: Dodatna ponudba
V društvu poleg fitnesa nudimo še dodatne storitve, ki jih naši þlani koristijo. Veþ kot polovica þlanov poleg fitnesa koristi še druge naše storitve. 23 % þlanov obiskuje tudi aerobiko, 15 % masaže (na masažnem stolu ali roþne masaže), 10 % solarij in 6 % praznovanje rojstnih dni.
/D<d'KZ/:
ϱϴй
/D<d'KZ/:
ϰϮй
ĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽƐƐƉůĞƚŶŽƐƚƌĂŶũŽ
Ă EĞ
/D<d'KZ/:
Ϯϯй
/D<d'KZ/:
ϭϱй
/D<d'KZ/:
ϭϬй
/D<d'KZ/:
ϲй
/D<d'KZ/:
ϰϲй
ŽĚĂƚŶĂƉŽŶƵĚďĂ
ĞƌŽďŝŬĂ DĂƐĂǎĂ
^ŽůĂƌŝũ
WƌĂnjŶŽǀĂŶũĞƌŽũƐƚŶĞŐĂĚŶĞ EŽďĞŶĞ
23
Slika 13: Opremljenost fitnes centra
Veþina þlanov je z opremljenostjo fitnes centra zadovoljnih, kar pomeni, da imamo ponudbo vseh naprav, ki jih potrebujejo za uþinkovito vadbo in za doseganje želenih ciljev.
Slika 14: Kaj od naprav pogrešate?
Tisti, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili, da niso popolnoma zadovoljni z opremljenostjo fitnes centra, so imeli možnost odgovoriti, kaj pogrešajo. Glede na to, da je med našimi þlani kar nekaj invalidov, jih je tako 58 % odgovorilo, da pogrešajo eliptiþno napravo, ki je hibrid med steperjem in orbitrekom in je prilagojena vadbi invalidov, 28 % pa si želi novi steper.
/D<d'KZ/:
ϳϴй
/D<d'KZ/:
ϮϮй
KƉƌĞŵůũĞŶŽƐƚĨŝƚŶĞƐĐĞŶƚƌĂ
Ă EĞ
/D<d'KZ/:
ϱϴй
/D<d'KZ/:
Ϯϴй
/D<d'KZ/:
ϭϰй
<ĂũŽĚŶĂƉƌĂǀƉŽŐƌĞƓĂƚĞ͍
ůŝƉƚŝēŶŽŶĂƉƌĂǀŽ EŽǀŝƐƚĞƉĞƌ KƐƚĂůŽ
24
Slika 15: Zadovoljstvo s skupinsko vadbo
S ponudbo skupinskih vadb je zadovoljnih 68 % naših þlanov. 32 % pa bi si želelo veþ dodatne ponudbe.
Slika 16: Katero vrsto skupinske vadbe pogrešate?
32 % þlanov je odgovorilo, da pogrešajo izvajanje joge, 22 % bi jih rado obiskovalo bodypump, 21 % þlanov pogreša bolj sistematiþen pristop za rehabilitacijo, 25 % þlanov pa je navedlo nekaj drugega.
/D<d'KZ/:
ϲϴй
/D<d'KZ/:
ϯϮй
ĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽƐƐŬƵƉŝŶƐŬŽǀĂĚďŽ
Ă EĞ
/D<d'KZ/:
ϯϮй
/D<d'KZ/:
ϮϮй
/D<d'KZ/:
Ϯϭй
/D<d'KZ/:
Ϯϱй
<ĂƚĞƌŽǀƌƐƚŽƐŬƵƉŝŶƐŬĞǀĂĚďĞƉŽŐƌĞƓĂƚĞ͍
:ŽŐĂ ŽĚLJWƵŵƉ ZĞŚĂďŝůŝƚĂĐŝũĂ ƌƵŐŽ
25
Slika 17: Ocena fitnes centra kot celote
Pri tem vprašanju so þlani z ocenami od 1 do 5 ocenjevali naš fitnes center kot celoto. Iz spodnjega grafa je videti, da je 65 % þlanov naš fitnes center ocenilo z oceno 4 oziroma 5, 26 % ga je ocenilo z oceno 3 in samo 9 % z oceno 1 ali 2.
Namen ankete je bil, pridobiti mnenje naših þlanov o našem društvu, opremi, osebju in željah.
Analiza je pokazala, da si želijo dodatne ponudbe Joge, zato smo se odloþili, da ponudbo razširimo v tej smeri. Anketa je pokazala tako pozitivne, kot tudi nekaj negativnih lastnosti našega fitnes centra, kar je vsekakor dobro, saj nam to le kaže pravo usmeritev in povratne informacije, ki man bodo vodilo do pozitivnih sprememb. Ugotovili smo, da so uporabniki manj zadovoljni s spletno stranjo, þistoþo.
Da lahko þlanom ustrežemo, moramo poznati njihove želje in potrebe. S tem se razvija pristen odnos med þlani in društvom, kot izvajalcem storitve, to pa vodi v nakup, zadovoljstvo in poslediþno pripelje do zvestobe þlanov.
3.3.3 Analiza konkurence
Društvo za rehabilitacijo invalidov »Top power studio« ima na podroþju fitnes storitev v Mariboru kar nekaj konkurence. Ko natanþno preuþimo njihove prednosti in slabosti vidimo, da smo jim lahko s pravo promocijo in dobrim delom resen konkurent. Predvsem pa stavimo na tržno nišo – rehabilitacijo invalidov, s þimer smo se ukvarjali že sedaj, vendar se tega nismo lotevali sistematiþno.
Informacije o konkurentih smo pridobili z osebnim obiskom v vsakem fitnes centru v Mariboru. O cenah njihovih storitev pa smo se informirali na njihovih spletnih straneh.
/D<d'KZ/:
ϭй /D<d'KZ/:
ϴй
/D<d'KZ/:
Ϯϲй
/D<d'KZ/:
ϱϮй
/D<d'KZ/:
ϭϯй
KĐĞŶĂĨŝƚŶĞƐĐĞŶƚƌĂŬŽƚĐĞůŽƚĞ
KĐĞŶĂϭ KĐĞŶĂϮ KĐĞŶĂϯ KĐĞŶĂϰ KĐĞŶĂϱ
26 Preglednica 2: Analiza konkurence
Fitnes center Prednosti Slabosti
Betnava
• novejše naprave
• lastna parkirna mesta
• naprave slabšega cenovnega razreda
• visoka cena
• ne certificiran kader
• zaradi strmega vozišþa otežen dostop do parkirišþ
Pristan
• prvi fitnes center v Mariboru
• dobra prepoznavnost
• edinstvena dodatna ponudba (plavanje)
• velik prostor
• prodaja prehranskih dodatkov
• nezadostno število parkirišþ
• neoseben odnos do strank
• preveþ natrpane naprave
Slavia
• dobro mesto
• novi prostori
• nova oprema
• atraktiven razgled
• visoka cena
• plaþljiva parkirna mesta
• dober delovni þas
Bodi fit
• možnost obiska dveh poslovnih enot
• dobro mesto
• ob vezavi na letni obisk možnost meseþnega plaþila za nižjo ceno
• manjši fitnes
Forma
• lastni parkirni prostori
• veliko dodatne ponudbe
• prodaja prehranskih dodatkov
• zelo slabo mesto
• manjši prostor
• natrpana orodja
27
Fitnes center Prednosti Slabosti
Sokol • odroþno mesto
• dober delovni þas
• visoke cene
• starejša oprema
Red Power
• dober delovni þas
• všeþna, aktivna spletna stran
• spletna trgovina
• visoke cene
• naprave nizkega cenovnega razreda
• poudarek ni na fitnesu, ampak na borilnih vešþinah
FitInn
• dober delovni þas 6:00−24:00
• nizka meseþna þlanarina
• doplaþila za tuš, omarico, brisaþo
• vezava za leto ali dve, ne glede na spremenjene razmere (izguba dohodka, bolezen, …)
• ozek prostor, natrpane naprave
3.3.4 SWOT analiza Društva za rehabilitacijo invalidov Top Power studio
S SWOT analizo smo kritiþno ocenili vse parametre. Pomagali smo si tudi z anketo naših þlanov, saj so nam tudi oni na nekatere stvari odkrili nov pogled. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga pripravili v našem društvu, je sodelovalo 75 þlanov društva za rehabilitacijo invalidov Slovenije »Top power studio Maribor«. Na podlagi rezultatov ankete in primerjave med konkurenco smo prišli do ugotovitev, ki jih prikazuje spodnja tabela.
Preglednica 3: SWOT analiza društva
PREDNOSTI
• usposobljeni strokovni delavci
• loþeni prostori za osebni trening
• prilagodljiv delovni þas
• lastni prostori za vadbo
SLABOSTI
• pomanjkanje strokovnjakov
• neurejene sanitarije, garderobe in tuši
• pomanjkanje finanþnih sredstev
• slaba organizacija
28 PRILOŽNOSTI
• iskanje novih storitev in dodatne ponudbe (joga, masaže, pilates, varstvo otrok, rojstno dnevna praznovanja za otroke, tematska predavanja, delavnice,dodatni programi, ...)
• privabljanje in ohranitev strank z razliþnimi akcijami
• medijska podpora lokalnih medijev (Radio City)
• trženje naravnih prehrambnih dodatkov – tržna niša v Sloveniji – vzpostavitev spletne prodajalne
• širitev ponudbe za invalide, za ljudi v tretjem življenjskem obdobju, za ljudi po operativnih posegih – dodatno oglaševanje in trženje – sodelovanje s strokovnjaki medicinske stroke – tržna niša v Mariboru
NEVARNOSTI
• prihod novih konkurentov
• varþevalni ukrepi potencialnih strank
• zasiþenost trga s ponudbo vseh mogoþih kombinacij vadbe
• negativno javno mnenje
• premajhna motivacija ljudi za vadbo
• slaba ozavešþenost ljudi za pozitivne uþinke rekreacije.
3.4 Naþrt trženja
Kupci kupujejo koristi (udobje, þistoþo, zašþito ugleda, potešitev želja, zdravje). Dejstvo je, da ljudje pri nakupih veliko bolj upoštevamo želje, kot pa dejanske potrebe. Kupujemo s þustvi. Edino, kar se najbolj prodaja, je naše navdušenje, ko smo dovolj navdušeni nad tistim kar prodajamo, ko dovolj verjamemo v to, potem prodaja steþe sama od sebe.
Najpomembnejša komponenta vsakega posla je dolgoroþna in zadovoljna stranka. Zadovoljna stranka kupi, priporoþa in se vraþa. ýe želimo, da bo kupec zadovoljen in se bo vraþal, mu moramo dati tisto, kar želi, þe to ni mogoþe, pa da mu damo vsaj veþ, kot mu lahko ponudi konkurenca. Osredotoþiti se moramo na stranke in ne smemo delati razlik med njimi. ýeprav danes ni kupila niþesar, to ne pomeni, da ne bo jutri, þe pa se tistim, ki danes ne kupijo ne posvetimo, jih jutri zagotovo ne bo nazaj. ýeprav je za nas to 30. stranka, smo mi zanjo še vedno 1. trgovec, pokazati ji moramo, kako se zanje trudimo, da nam je mar za to, kaj bodo zase naredili in da nam ni zgolj do njihovega denarja.
To je idealna priložnost, da stopimo korak pred konkurenco, saj se resniþna kakovost storitev kaže predvsem v tem:
• kako izpolnimo obljube,
• kako se izkažemo v nenavadnih situacijah (tudi ob nakupu akcijskih kuponov se do strank obnašamo enako pozorno, kot bi plaþali polno ceno),
29
• veselimo se nenavadnih zahtev, saj, þe se bomo mi odzvali najbolje, nas to, brez vsake posebne reklame, postavi na prvo mesto. Mi smo edini, ki smo jim ustregli in naslednjiþ, bomo imeli prednost pred ostalimi.
Stranke cenijo našo skrb zanje in nas bodo zaradi tega postavile na vrh svoje izbire. Ni pomembno koliko je stvar vredna, ampak kolikšno vrednost ima v oþeh stranke. ýe se ne bomo sami umestili, nas bodo stranke, ali celo konkurenca.
ýe želimo preveriti svoje mesto, vprašajmo stranke, zakaj so se odloþile za vadbo pri nas. Na takšen naþin lahko preverimo, kakšen sloves se nas drži. Lahko naredimo nagradno anketo med þlani za najbolj pozitivno in najbolj negativno izkušnjo povezano z našo storitvijo. Tudi tako lahko vidimo, kakšno je naše mesto sedaj, kakšno zavzemajo konkurenti, kakšno si želimo, kdo so naši konkurenti na želenem mestu, ali je tržna niša dovolj velika za vse in kaj je treba narediti za uspeh.
Grafiþna predstavitev mesta na primer med tem, kako vsi fitnes centri gradijo ugled na masi ljudi, da zapolnijo prostor s þim veþ napravami, naredijo prostor neprehoden, da bi lahko þim veþ ljudi natrpali v dani prostor, pozabijo na varnost, da o kakšni prilagoditveni vadbi posamezniku s težavami kolen ali hrbtenice niti ne govorimo. Prodajajo kemiþne preparate za zmanjševanje telesne teže oz. za mišiþno maso, kar je seveda proti vsem naþelom zdravega naþina življenja.
V primerjavi s temi centri naše društvo temelji na tem, da je treba vsakemu posamezniku prilagoditi vadbo glede na starost, spol, gensko zasnovo in zdravstvene posebnosti. Poleg tega pa seveda prilagoditi, svetovati, pravilno usmerjati k zdravi prehrani, brez kemiþnih substanc.
Tukaj bi lahko obrnili reklame konkurentov v njihovo slabost. Naša ponudba je boljša in dražja od drugih. Ko vsi reklamirajo še nižjo ceno, nudimo vrhunske osebne treninge v posebej loþenih prostorih, medtem ko drugi reklamirajo industrijski, masovni, poceni, ceneni fitnes.
Delo z ljudmi je kljuþna stopnja uspeha. Zato je pomembno, da iz nakljuþnega obiskovalca pridobimo redno stranko.
Pri prouþevanju dela nam le 4 % nezadovoljnih strank pove, kaj jih moti. Ostalih 96 % jih le odide in 91 % se jih nikoli veþ ne vrne. To predstavlja ogromno izgubo za podjetje, ki ne skrbi dovolj za dobro svojih strank.
Ankete, zakaj stranka prekine sodelovanje z nami je pokazala:
• 3 % ljudi se odseli,
• 5 % ljudi razvije nova spoznanja,
• 9 % nas zapusti zaradi konkurence,
• 14 % je nezadovoljnih z našo storitvijo,
30
• 68 % prekine sodelovanje z nami, ker se je nekdo z naše strani do njih nepravilno obnašal.
Povpreþna nezadovoljna stranka bo o svojih izkušnjah povedala osmim do desetim ljudem, eden od petih bo povedal desetim. Po tem dogodku potrebujemo približno dvajset pozitivnih dogodkov, da se stranki povrne nezaupanje v nas.
70 % razoþaranih strank bo ponovno poslovalo z nami, þe bomo njihovo pritožbo rešili v njihovo korist, þe jo bomo rešili takoj, bo z nami poslovalo še naprej 95 % strank.
Povpreþno delo porabi približno šestkrat veþ denarja, da pridobi nove stranke, kot da zadrži stare.
Delo, kjer slabo skrbijo za stranke, povpreþno prinese le okoli 1 % dobiþka in povpreþno vsako leto izgubi 2 % trga. Delo, kjer je skrb za stranke na prvem mestu, pa zasluži v povpreþju 12 % od prodaje, svoje storitve prodaja po obþutno višji ceni in letno poveþa tržni delež za 6 %.
V preteklosti smo imeli težave z izlitjem vode zaradi ravne strehe. Pri tem so se uniþile kardio naprave, ki so veþje vrednosti, zaradi tega se ne morejo popraviti skozi noþ. Pri tem smo utrpeli veþjo denarno škodo in kar je najpomembnejše, izgubili smo nekaj þlanov, ki se niso vrnili. Veþina þlanov je z našimi uslugami zelo zadovoljna, zato so nam zvesti, kljub pomanjkljivostim, (garderobe in sanitarije, katere smo namenjeni razširiti).
3.4.1 Trženjski splet
Storitev
Za fitnes center je potrebna kakovost in ugled pri izvajanju storitev. Dodatne storitve so zelo pomembne tako za zadovoljstvo obstojeþih kot tudi ciljnih strank.
Cena
Nižje cene med veþino konkurentov lahko dajejo napaþen vtis, da ne ponujamo dovolj kakovostnih storitev, kar pa lahko slabo vpliva na naš ugled. Odloþili smo se, da bomo cene oblikovali glede na našega najveþjega konkurenta, za to ceno, pa bomo þlanom poskusili ponuditi veþ.
Mesto
Mesto društva je strateško zelo dobro, sredi blokovskega naselja, kjer skoncentrirano živi veliko ljudi, potencialnih strank. Nahajamo se v urbanem naselju pod Pohorjem, ampak naše stranke prihajajo iz celega mesta, pa tudi iz okoliških krajev. Res je, da je v bližini konkurenþni fitnes center, ampak glede na kakovostno izvajanje naših storitev, nas to preveþ
31
ne skrbi. Fitnes center je opremljen s sodobnimi napravami, prav tako pa nameravamo na novo opremiti garderobe in recepcijo.
Predstavitev javnosti
Kot orodje tržnega komuniciranja, se poslužujemo oglaševanja prek radijske postaje Radio City, kot najbolj poslušanega radia v Mariboru. Kot vsa ostala podjetja imamo svojo spletno stran, prek katere lahko potencialne stranke dobijo informacije o našem društvu, ceniku, ureditvi dela in vseh dejavnostih našega društva.
ýlani
Naše društvo je znano po kakovostnih storitvah in poslediþno po zadovoljnih strankah.
Zavedamo se, da imajo prav tu poglavitno vlogo inštruktorji.
Izvajanje
V našem društvu so inštruktorji strokovno usposobljeni za izvajanje storitev, glede na to, da imamo loþene in posebej opremljene prostore za osebni trening in respiratorni fitnes.
Prepoznavnost
Naš fitnes center je v Mariboru in v širši okolici prepoznaven in dokaj obiskan.
Ciljno trženje
V društvu smo se odloþili, da se bomo osredotoþili na veþ tržnih segmentov. Skladno z željami razliþnih tržnih segmentov se tudi naša ponudba prilagaja razliþnim željam. Na takšen naþin pridobivamo še veþ kupcev. Osredotoþamo se na demografsko segmentiranje glede na spol, starost in dohodek, saj nas ti dejavniki najbolj zanimajo. Osredotoþeni bomo na razliþne starostne skupine, katerih skupni imenovalec je skrb za zdrav naþin življenja in rekreativno preživljanje prostega þasa. Naša ponudba je primerna tudi za najmlajše, saj ponujamo praznovanja rojstnih dni, za odrasle ponujamo fitnes, aerobiko, za starejšo populacijo pa prilagojene oblike vadbe in rehabilitacijo.
3.4.2 Marketinška orodja
Kot glavna marketinška orodja smo izbrali nekatera, za katere ne potrebujemo finanþnih sredstev, samo nekaj dela, volje, znanja in þasa.
32 Odnosi z javnostmi
To marketinško orodje bomo uporabili predvsem v povezavi z raznimi dogodki (dnevi odprtih vrat in predstavitveni treningi) in akcijami (sodelovanje z društvi Polž in Sonþek), ki jih nameravamo organizirati. Predvidevamo, da bomo s takšnimi aktivnostmi privabili tudi širšo javnost in medije, ter na takšen naþin pripomogli k veþji prepoznavnosti.
Direktna prodaja
S tem orodjem si bomo pomagali pri trženju storitev podjetjem ter invalidskim in športnim društvom. Po telefonu se bomo z odgovornimi dogovorili za sestanek, kjer jih bomo z argumenti poskušali prepriþati, da storijo tudi nekaj za svoje zaposlene oziroma þlane društva in z motiviranjem lahko poskrbijo tudi za manj bolniških odsotnosti.
Neposredna pošta
Uporabili jo bomo kot podporo direktni prodaji pri manjših podjetjih in za ugotavljanje zanimanja za tovrstne usluge v doloþenem podjetju oziroma društvu.
Drugo
Za ostale aktivnosti, kot so obiski konferenc, sejmov in ostalih dogodkov, se bomo odloþali sproti.
3.5 Delavci, strokovnjaki in organizacijska struktura
Organizacijska struktura prikazuje naloge društva, glavne nosilce in odnose med njimi.
Organizacijska struktura Društva za rehabilitacijo invalidov Top Power studio Maribor ni zelo razþlenjena, saj je društvo nepridobitna dejavnost in je delo veþ ali manj organizirano s prostovoljnim delom vodilnih þlanov društva. Prav zaradi tega je število odgovornih oseb v našem društvu stalno.
