UPORABNIŠKE MREŽE: (NE)MOČ UPORABNIKOV V SOCIALNIH S L U Ž B A H
POROČILO Z OKROGLE MIZE
Sodelujoči: Mirjana Majhenič, Marjan Vončina, Srečko Pavlič, Francka Premzel, Sonja Mladenič, Simona Neuvirl, Srečo Dragoš, Marinka Kapelj. Moderatorka:
Darja Zaviršek
Gibanje u p o r a b n i c in uporabnikov, ki je dodobra pretreslo socialno delo po svetu, je v Sloveniji šele v zametkih. Zakaj je tako in kje so ovire, s katerimi se soočajo stro- kovne delavke in delavci, ki podpirajo giba- nja, skupine ali posameznike? Kakšne so i z k u š n j e tistih, ki s o d e l u j e j o z u p o r a b - n i š k i m i s k u p i n a m i , in tistih, ki so bili iniciatorji večje udeleženosti uporabnic in uporabnikov pri nastajanju novih socialnih služb? Ali je res, kot poudarjajo zagovornice in zagovorniki uporabnikov, da človek, ki je v službi uporabnikov, manj izgoreva in dobiva svojo moč prav iz opolnomočenja u p o r a b n i k o v ? Kako lahko na p o d r o č j u izobraževanja in teorije socialnega dela spodbujamo moč in vpliv uporabnikov in kako vključiti uporabnike in uporabnice v štiidijski proces?
Vse to so bila vprašanja, na katera smo poskušali odgovoriti na okrogli mizi.
Pri konceptualizaciji moči in n e m o č i u p o r a b n i c in u p o r a b n i k o v v socialnih s l u ž b a h s m o izhajali iz h u m a n i s t i č n e koncepcije moči, ki definira moč kot nekaj negativnega, kot obliko zatiranja in hkrati kot n e k a j p o z i t i v n e g a , kot o s e b n o ali kolektivno obliko opolnomočenja.
Diskusijski prispevki na okrogli mizi so iz razhčnih perspektiv osvetlih ta vprašanja in vanje vnesli konkretne izkušnje pri delu s starimi, z ljudmi z duševnimi stiskami, ljudmi s prizadetostmi, ženskami, ki doživ- ljajo nasilje, in etnično skupino Romov in Romkinj.
Mirjana Majhenič (Center za socialno
delo Maribor) se je osredotočila na položaj starih ljudi in primerjala njihovo partici- pacijo v domovih za stare in v skupinah za samopomoč.
V prispevku je opozorila na tri pomem- bna vprašanja, ki se zastavljajo vedno, ko razmišljamo o odnosih med uporabniki in strokovnjaki v socialnem delu: 1) kako zagotoviti vpliv u p o r a b n i k o v ; 2) kako zmanjšati zlorabe nad uporabniki; 3) kako zmanjšati odvisnost uporabnikov od social- nih služb. Poudarila je, da imajo stari ljudje najmanj moči v domu za stare, največ pa v skupinah za samopomoč. V samopomoči vidi p o m e m b n o inovacijo, ki spodbuja k temu, da postanejo ljudje manj odvisni od ustanov, in morda v perspektivi privede do tega, da jih b o d o stari ljudje uporabljali kot skupine pritiska.
Marjan Vončina (Center za socialno delo M o s t e ) je v p o n o v n o p o u d a r i l p o m e n uporabniškega gibanja, ki bi moralo vphvati na delovanje socialnih služb. Poudaril je k o n c e p t uporabniških mrež, ki bi imele vlogo servisov, na katere bi se lahko obra- čali strokovnjaki in uporabniki. Koncept premika moči in o p o l n o m o č e n j e je zanj mobilizacijsko geslo, svetovni nazor, ki vodi tiste strokovnjake in strokovnjakinje, ki so se v Sloveniji posvetili delu na preventivnih in inovativnih projektih. Pri tem pa pomeni u p o r a b n i š k o gibanje tudi n u j n o sodelo- vanje javnega in nevladnega sektorja, saj se uporabniki najpogosteje združujejo v ne- vladne skupine, ki iščejo dialog z državnimi službami, da bi izboljšali svoj položaj.
Srečko Pavlič (Zavod za živčno in dušev- no bolne Hrastovec-Trate) se je osredotočil na anahzo položaja ljudi z duševnimi pri- zadetostmi, ki živijo v institucijah. Poudaril je, da v velikih institucijah u p o r a b n i k i nimajo moči odločanja o svojem življenju
in so povsem pod dominacijo medicinske- ga in azilarnega modela duševne prizadeto- sti. Poudaril je p o m e n delovanja nevladne organizacije Odbora za družbeno zaščito norosti konec 80. let, ki je prinesel številne inovacije in premike na področju deinstitu- cionalizacijske teorije in neposrednega dela z u p o r a b n i k i t u d i v Zavod Hrastovec.
Vendar je tudi danes, p o desetih letih, moč odločanja izrazito neenakomerno porazde- ljena in ostaja v rokah vodstvenih struktur brez soudeležbe uporabnikov.
Francka Premzelj in Sonja Mladič (Varna hiša Maribor) sta v s k u p n e m prispevku podali svoje izkušnje pri delu z ženskami in otroki, ki pobegnejo pred nasiljem. Po- udarili sta inovativno naravo tega projekta in opozorili na očitna razhajanja s tradi- cionalno prakso socialnega dela. N j u n o delo temelji na p o d p o r i in opolnomočanju uporabnic, m e d t e m ko je za tradicionalno p r a k s o socialnega dela vse p r e p o g o s t o značilno pripisovanje krivde žrtvi, skrb za otroka namesto za vse, ki so izpostavljeni nasilju, popuščanje storilcu ipd. Opozorili sta na zakonske neustreznosti, ki onemo- gočajo kvalitetno socialno delo, ki bi ne- nasilni del staršev skupaj z otroki zavaroval pred nasilnežem.
Simona Neuvirt (Center za socialno delo Murska Sobota) se je osredotočila na delo z Romi in Romkinjami. Poudarila je, da je za povečanje moči uporabnikov pomem- bno, da se socialne delavke dobro seznanijo z romsko kulturo in jezikom, z njihovimi običaji in vsakdanjim življenjem. Socialne delavke se tako kot ostalo prebivalstvo sooča s števlnimi stereotipi v zvezi z Romi
kot e t n i č n o m a n j š i n o , zato je še toliko pomembnejše, da socialne delavke poznajo pravila antidiskriminacijske prakse pri delu s pripadniki d r u g e kulture.
Srečo Dragoš (Visoka šola za socialno delo) je naredil pregled kratke zgodovine, ki je pripeljala do upoštevanja uporabniške perspektive in analiz moči uporabnikov.
Različna sindikalna gibanja in zametki pro- stovoljnega dela so bili znanilci uporabni- škega gibanja, ki pa je bilo m o č n o domini- rano s strani političnega sistema. Optimal- n o r a z m e r j e vidi v s o u č i n k o v a n j u t r e h podsistemov, političnega, ekspertnega in uporabniškega.
Opozoril pa je tudi na uporabnike-štu- d e n t e , ki m o r a j o v š t u d i j s k e m p r o c e s u dobiti več praktičnih izkušenj z dejanskim socialnim delov v praksi.
Marinka Kapelj (Organizacija Šent) je razgrnila najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo ljudje v duševni stiski. Ob tem je poudarila p o m e n zagovorništva in infor- miranja ljudi o njihovih pravicah. Opozorila je na procese stigmatizacije, ki delujejo, ko gre za ljudi z dolgotrajnejšimi psihiatrič- nimi hospitalizacijami, in na oblike pomoči.
Iz tega kratkega povzetka referatov je mogoče videti, da so vsi prispevki predsta- vili vidik dobre prakse, ki deluje v obliki socialne inovacije ali pa zgolj kot ideja, motivacijski potencial in svetovni nazor posameznikov in posameznic, ki s svojim osebnim angažmajem spodbujajo premike m o č i in spoznavajo, da je p r i d o b i v a n j e moči uporabnikov tudi pridobivanje moči njih samih.
Darja Zaviršek
