Filozofski vestnik L etn ik /V o lu m e XX II • Š tev ilk a/N u m b er 3 • 2001 • 19-36
EKOLOŠKI VIDIKI DAOIZMA: KAOTIČNOST NARAVE IN ETIKA NEVMEŠAVANJA
H e l e n a Mo t o h
1. H a n d u n - osveščanje Neosveščenega
K a o tičn o st - izm ik an je artikulaciji in udom ačitvi - pred stavlja bistveno k o m p o n e n to d a o istič n e g a k o n c e p ta narave k o t s p o n ta n e g a toka p re m e n e . Kaos, h un du n, v kitajski filozofiji predstavlja »stanje neločenosti pred začetki sve
ta«1. V m itu o v elik an u P an G uju se iz kaosa, prv o tn e n ed ife re n c ira n o sti razlo
čijo p rim a rn i qi in n a to p o la rn a n asp ro tja, iz kaosa n astan e kozm os. N astan ek sveta se d o g aja o d zn o tra j, »kozmos nastane iz maternice kaosa, oba sta iz iste esen
ce«.2 T em a tiza cijo h u n d u n a la h k o n ajd em o v sedm em poglavju Zhuangzija:
»Shu j e bil g ospodar Ju žn e g a m orja, H u p a gospodar Severnega morja.
G osp odar srednjega obm očja je bil H un Dun. Shu in H u sta se često srečevala v Deželi N eosveščenega in ta ju je vselej prijazno sprejel. Pa sta Shu in H u razmišljala, kako bi se oddolžila Neosveščenem u. Dejala sta:
»Ljudje im ajo sedem o d p rtin : za gledanje, za poslušanje, za uživanje h ra n e in d ihanje, le on nim a nobene. Poskusila m u jih bova navrtati.«
Vsak d an sta m u navrtala en o o dprtino in sedmi d a n je bil Neosveščeni mrtev.«3
V n a v e d e n e m o d lo m k u odzvan ja tip ičn o Z huangzijev zagovor n e v e d n o sti in n e ra z lo č e n o sti k o t n a č in o v za do seg an je enosti z D aom . N eosveščeni, H u n d u n , p re d sta v lja id e a l d ao ističn eg a m o d rec a, p ro ste g a razlikovanj in ba
lasta v ed en ja. P ra z n in o njeg o v eg a d u h a d o b ro n a m e rn a ( t u j e slutiti daoistič- n o iro n ijo g le d e m o ra ln ih p re te n z ij) obiskovalca p re k in e ta. S tem povzročita, d a se N eo sv eščen i ovede, d a m u svet p o sta n e o b jek t zaznav, ved en je p a zapo l
n i n e ra z lo č e n o p ra z n in o - te r tako sp rožita njegovo sm rt.
1 M aja Milčinski, Človek v kaosu - stara Kitajska, v: Poligrafi, le tn ik 2 (1997), št. 7-8, str.
41.
2 Ibid.
* M aja M ilčinski, Klasiki daoizma, SM, Ljubljana 1992, str. 233.
1 9
Če H u n d u n poskusim o razu m eti bolj d o b e s e d n o , v sm islu k o zm o lo šk eg a stanja n erazlo če n o sti in kaotično sti, la h k o o d lo m e k in te r p r e tir a m o k o t n e k e vrste ek o lo šk o svarilo. N arava k o t H u n d u n j e k a o tič n i sistem , ki vztraja v sa
m o o rg an iz iram stabilnosti. H undunovo o zem lje j e u m e š č e n o n a s re d in o m e d o zem ljem a d ru g ih dveh vladarjev in tam , k o t pravi Z h u an g zi, j u H u n d u n p ri
ja z n o sp rejem a. Kaos torej n a sto p a k o t skrivnostni gostitelj n a sp ro tij. Osveš- čenje N eosveščenega z vrtan jem o d p rtin lah k o vid im o k o t p o sk us p rib ližati n ed o u m ljiv o st njegove e n o tn o sti o b ič a jn e m u d o je m a n ju , ki p o tre b u je razlike in o p red elitv e. U so d a N eosveščenega, K ao saje n a to tak a k o t u s o d a n arav e, ko s e j o loti znanstveni skalpel: sm rt. Živost, o rg a n sk a celov itost n arav e se p a r
cialn e m u vidiku izm akne, in k ar lah k o z n a n o st n a to o piše, j e le še tru p lo - m e h a n is tič e n skupek sestavnih delov. Prav a p e rio d ič n o s t in n e d e te rm in ir a - nost, k o t p o u d a rja teo rija kaosa4, v e rje tn o o m o g o č a ta živost in sam o o rg a n iz i- ran o st, ki sta značilni za n arav n e sistem e i n j u j e , k o t bi v e rje tn o za m a n p o sk u šala v lad arja S hu in H u z m ašenjem izvrtan ih lu k en j, n e m o g o č e re k o n s tr u ir a ti.
2. K ozm ična glasba - koncept kaotične n a ra ve
G lasba p ri Z h uangziju po g o sto n a s to p a k o t p ris p o d o b a za p ro c e s V elike transform acije, da hua. Z načilno m esto , kjer Z h u an g z i u p o ra b i m o tiv k o zm ič
n e glasbe, j e 14. knjiga"’, kjer H u a n g Di v divjini izvaja glasbo, Bei M en g C h e n g p a ga p re su n je n in z m ed e n posluša. H u a n g Di za svojo g lasbo pravi, d a u s tre za človeškem u (izvajanju), poskuša p a izraziti to k N e b a in Z em lje. S o o č e n je s kozm ičn o glasbo se odvija p o sto p n jah . Prvi stavek k o z m ič n e g lasb e p re d sta v i silovitost nasprotij in z g ro m o m in bliskom p re p la ši sp eč e žuželke — p a tu d i Bei M en g C h enga. D rugi stavek p oslušalca sooči z n e z n o s n o n e p re s ta n o s tjo toka p re m e n e :
»Dojeti si jo hotel, p a je nisi m ogel razum eti. O ziral si se po njej, p a nisi m ogel ničesar videti. Sledil siji, p a je nisi m ogel doseči.«
P oslušalec n a tem m estu zastop a človeka, s o o č e n e g a z V eliko p r e m e n o in u čin ek , ki ga im a ta iz re d n a n ezap o p ad ljiv o st n a n j, je , d a o b s ta n e v p o p o ln i p ra z n in i d u h a . In p ra zn in a, ko t pravi Z h u an g z i v 4. knjigi, j e p ro s to r D a a .1' P raz n in o poslušalca k o zm ičn e glasbe n a p o ln i tretji stavek - glasb a sv o b o d e in
4 Cf. David Ruelle, Chance and Chaos, P rin c eto n U niversity Press, P rin c e to n 1991 in Jam es Gleick, Kaos, Rojstvo nove znanosti, DZS, L jubljana 1991.
r' Vsi sledeči citati teg a odlom ka iz: M aja M ilčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 28 4 -6 a Cf. ibid., str. 199.
20
Ek o l o š k iv id ik id a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v eine t ik an e v m e š a v a n ja
s p o n ta n o s ti ziran. H u a n g Di u p o ra b i p rim e re b rb o ta jo č ih izvirov in brstečih ra stlin , o č itn o g re torej za ustvarjalni p rin c ip narave k o t ziran. Svet sp o n ta n o p o ra ja jo č e g a se in izgin jajo čeg a p a sp et p o ro d i dvom e:
»N ekdo bi u tegnil videti v tem sm rt, drugi življenje, nekdo resničnost, dru g i slepilo.«
N e n e h n e p r e m e n e seveda n i m oč zajeti v takšne k ategorije. Skozi prve tri stavke k o z m ič n e p e sm i lah k o to rej sledim o n a p e to sti m e d nezm ožno stjo p o slušalca, d a bi d o u m e l, sledil in uvidel, ter ponavljajočo se frazo o večni in vseobsegajoči m elo d iji, ki p a j e b re z vo dilnega motiva. N arava j e torej večen in sa m o o rg a n iz ira n to k p re m e n e , k ije u re je n in h a rm o n ič e n , pri tem pa n e sledi n o b e n i o b v lad u jo či zakonitosti, prav to p a Bei M eng C h e n g u povzroča iz re d n e težave. S č e trtim stavkom H u a n g Di n a to razkrije n a č in ustvarjalnega p r in c ip a v naravi, srž glasbe, ki j o izvaja:
»Na k o n cu sem ustvaril zm edo. Po njej si se čutil kot obnorel. Prek ob- norelo sti stopaš v Dao. Tako pa lahko sprejmeš Dao v svoj hram in posta
neš en o z njim.«
Z m e d a , k a o tič n o s tje p rava n arav a sp o n ta n o porajajo čeg a se sveta. S ooče
n je s to k a o tič n o stjo povzroči, d a se d u h izprazni, saj j e p risiljen o p u stiti vse p o sk u se ra zlo čev a n ja in za p o p a d a n ja . P raznino, ki v tej n o ro sti p o d o b n i o p u stitvi ra z u m a n a s ta n e , p a n a p o ln i Dao.
3. N a r a v a kot sta b iln i kaotični sistem
N e d o u m ljiv o st D aa in s tem narave k o t p rin c ip a n astaja n ja in sp rem in ja
n ja p re d sta v lja tem elj d a o istič n e g a razum evanja narave. N arava daoistov se n a jo č itn e je postavlja v op o zicijo kultivirani naravi in k u ltu ri n asp lo h , v kulti
vaciji vidijo p ro c e s, ki n aravi vsiljuje u tilita rn a m erila te r svet s tem odd alju je o d Daa. Z h u an g z i v ta n a m e n p o g o sto p o d aja p rim e re u d o m ače v an ja živali,
»to, da se konjem obrzdajo glave, volovi pa prebode nos«.'1 N arava sam a po sebi - divja, k o lik o r d e lu je b re z človeškega vm ešavanja - d eluje n a n a č in ziran, tj. n e d rž i se v n a p re jšn jih in tra jn ih zakonitosti, am p ak se n e n e h n o s p o n ta n o p o ra j a in šele p o sta ja la stn a z a k o n ito st.8 O d človeško u re je n e g a sveta j o zato loči p re d v sem to, d a d e lu je ra d ik a ln o avto n o m n o , n e zaradi kakršn egak oli zu n a
n je g a ra zlo g a ali n a m e n a . P ripisovati naravi sm o ter - p a naj b o to božje zrca-
7 Ibid., str. 307.
8 P o n u ja se seveda prim erjava s Spinozovo trditvijo, d a je za Boga (ali naravo) stvarnost en ak a p opolnosti.
2 1
lo, človeško bitje k o t dom n ev n i n ajp o p o ln e jši fin a ln i p o g a n je k ev o lu cijskeg a pro c esa ali p a čim večja p estro st vrst - zavaja, k o lik o r j e za d a o iste n a ra v a sa
m on ik el proces in zato bistveno n etele o lo šk a . P rav ta k o je n e sm ise ln o narav i pripisovati etičn e zakonitosti. N arava n e m o re biti d o b r a ali slab a in n je n a dejan ja niso ne m aščevanje n e n a g ra d a . V divjosti n arav e izzvenita tak o člo
veška d o b ro ta k o t zlo. Poskus, d a bi naravi vsilili človeške e tič n e k ateg o rije , p o m e n i odd aljevanje o d nerazlik o v an e re sn ic e Daa.
Im plikacije takšnega razu m ev an ja so p re c e j p o d o b n e tistim , k ijih sp ro ž a teo rija kao sa in razum evanje narav e k o t o rg a n iz m a n a sp lo h . S p o n ta n i to k n e n e h n e transfo rm acije j e n ač in m a n ife stira n ja Daa. V elika p r e m e n a da hua predstavlja k o n tin u u m , v k aterem n o b e n a e n tite ta n e vztraja v času, a m p a k se vse n e n e h n o sprem injajo in se m e d s e b o jn o d e fin ira jo . B istveno j e , d a ta to k sp re m e m b e , k e r d elu je sp o n ta n o , n a n a č in ziran, o p isu je življenje n a ra v e k o t o rganizm a. Deli o rg anske celo te narav e izo liran i n e m o re jo o bstajati, in zato jih je , sp re m e n je n e v vsakem h ip u , n e m o g o č e p o v rn iti v p re jšn je stanje. V saka sp re m e m b a v naravi j e zato n e p o v ra tn a , irev e rzib iln a in n o b e n o stan je se n e m o re p o p o ln o m a ponoviti. To, k o t o p o z a ija T u W ei-M ing'', p rič a o z g rešen o - sti o b ičajn e in te rp re ta c ije , ki d a o istič n e m u svetovnem u n a z o ru p rip isu je ci
klično s tru k tu ro za razliko o d k o n c e p ta n a p re d u jo č e lin e a rn o sti. Za ciklič
n o st j e n a m re č bistven a m ožn o st ponovitve, ki p a j e n a sp o n ta n o s ti in p re m e ni tem elječa razlaga din am ik e sveta n e m o re p riznav ati. D a o ističe n svetovni n az o r n u jn o priznava n e o m e je n o m no štv o p rih o d n jih m o žn o sti, kajti »velika premena je neskončna«10. T u W ei-M ing zato za tak šen m o ž n o s tn o o d p r t sistem k o t altern ativ o o b ičajn i izbiri m e d p ro tip o lo m a cikličnega in linearnega svetov
nega nazora p re d la g a naziv transformacijski svetovni nazor. V p rašan ja, k ijih sp ro ži te m e ljn a neponovljivost tran sfo rm acijsk eg a sistem a, p a so p o d o b n a tistim , s k aterim i se srečuje teorija kaosa. N eponovljivost n a m re č zam aje osnove p r in cipa kavzalnosti, k o lik o r ta tem elji n a ponovljivosti vzroka. D a o ističn a n arav a se k o t č u d n i a tra k to r11 nikoli v n e sk o n č n i m n o žici p re m e n n e v rn e v p re jšn je stanje. In k o lik o r se vzrok n e m o re povsem p o n o v iti, zgolj p o d o b n o s t p a — k o t v teoriji kao sa - ni zagotovilo za p rim erljiv o st u čin k a, j e d in a m ik a n a ra v e ne- napovedljiva. Seveda n e gre za p o p o ln o n en a p o v ed ljiv o st, n arav a n i povsem k ao tič n a vsota sp re m e m b . S tab iln o st to k a p re m e n e se - n e n a p o v ed ljiv o sti in k ao tičn o sti navkljub - o h ra n ja . T ak o p ri te o re tik ih k ao sa k o t p ri d a o istih so
T u Wei-Ming, The Continuity of Being: Chinese Visions o f Nature, v: N atu re in A sian T ra ditions o f T h o u g h t (ur. J. Baird Callicot, R oger T. A m es), State U niversity o f New York Press, Albany 1989, str.71.
10 Ibid.
11 Tj. idealna form a (v teoriji kaosa), p ro ti kateri teži gibanje stabilnih k aotičnih siste
mov. Je aperiodičen in indeterm inističen, a ob tem o h ra n ja stabilnost.
22
p o g o ste p rim e re iz n arav e, ki naj bi odslikavale to dvojnost stabilnosti in kao
tičnosti. V p ro z n e m d e lu Prvič na rdečih pečinah p esn ik a Su Shija iz dinastije S o n g tak o la h k o p re b e re m o :
»Kaj p a v oda in mesec? V oda teče, a je nikoli ne zm anjka, lu na raste in pojem a, p a je ni ne več ne m anj. Če gledaš s stališča sprem em be, vesoljs
tvo p re m in e v hipu. Če pa gledaš s stališča nesprem enljivega, so vsa bitja z nam i vred večna.«12
K a o tičn o st zato p o m e n i predvsem , d a narave ni m o g o če re d u cirati n a ra c io n a ln e p rin c ip e ali za k o n e, d a ji v m an iri vladarjev S h u ja in H u ja ni m o g o če zvrtati lu k e n j, n e d a bi n a m skoznje o d tek la prav n je n a bistvena lastnost:
s p o n ta n a in n eu jem ljiv a živost.
4. V zajem na p o vezanost in enakost bitij
Vsa b itja in stvari, k ijih o b seg a tok sp re m e m b e h u a, so p o d v rž en a n e n e h n i tra n sfo rm a c iji: »Ni ga giba, da se z njim nekaj ne bi spremenilo. N i ga časa, da bi česa ne predrugačil. «.n P re m e n a hua ni le p roces razvoja in sp re m e m b e vsakega p o sa m ič n e g a bivajočega. P o g u m n o st Z huangzijeve ideje j e v tem , d a se bitja in stvari v p ro c e su p re m e n e pravzaprav n e n e h n o sp rem in jajo d ru g a v d ru g e in se m e d s e b o jn o d o lo čajo . P o sam ičn e stvari obstajajo le »z vidika ločitve«, »z vidika skupnosti, « k o t pravi Z h u an g zi v p eti knjigi, p a »so vsa bitja eno«}4 Bitja v s k u p n o s t to n gpovezuje prav ta so u d elež b a v toku p re m e n e . Zato n e m o rem o govoriti o tra jn ih e n tite ta h , ki bi - neodvisne - o h ra n ja le istost s seboj od rojstva d o sm rti, o d n a sta n k a d o uničen ja. P artik u larn o sti Z huangzijeve n a ra ve p re d stav ljajo d e le v celoti o rganizm a. Za razliko od n eo d v isn ih e n o t n a ra voslovnih z n a n o sti — bodisi atom ov, m olekul, individuov ali celo vrst — so os
no v n i e le m e n ti o rg a n iz m a neločljivi o d organske celote. P osam ičnosti, stvari in sta n ja v p ro c e su hua p a p o le g vzajem ne p re m e n e d o lo ča tu d i sku p en izvor.
K ot p o v zem a T u W ei-M ing, predstavljajo p artik u larn o sti - tako »najmanj inte
ligentno bitje kot na primer kamen«15 ko t N eb o n a m re č le različne k onfiguracije qijan'. V tem k o n te k stu j e zanim iv tudi nasvet slikarja T ao Chi-ja:
Ek o l o š k iv id ik id a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v einetik an e v m e š a v a n ja
12 Cf. Z h o n g g u o w enxue, G udai sanw enjuan (ur. Zhong Shuyin, Wen Jinning), Zhongguo wenxue chubanshe, B eijing 1998, str. 198-203, prevod H. M.
13 M aja M ilčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 306.
14 Ibid., str. 209.
15 Tli W ei-Ming, The Continuity of Being: Chinese Visions of Nature, op. cit., str. 69.
111 T u W ei-M ing izrecno opozarja, d a j e qi onkraj distinkcije m ed m aterijo in duhom , torej n e 'snov' n e 'd u h ' ne 'energija' ne m orejo zadovoljivo prevesti tega izraza (ibid.)
23
»Gore tečejo kot reke. Pravilen način gledanja g ora je , da jih vidiš kot valove oceana, zam rznjene v času.«17
T u W ei-M ing n ad alju je s trditvijo, d a celo d u h o v n o sti n e m o re m o im eti za zgolj človeško ali n e b e sn o kvaliteto, a m p a k la h k o g o v o rim o o s to p n ja h d u h o v n o sti v celo tn i verigi bivanja, »ki temeljijo na različnih sestavih qija. «ls N e sposobnost m išljenja n e skladnost ali sto p n ja sam oorgan izacije n e m o re jo vzpo
staviti ra d ik a ln e zareze m ed različnim i tipi bivajočega. E n tite te , k o t so » ljud je« , »živali«, »kam nine« se raztapljajo v k o n tin u u m u stanj b re z ra d ik a ln ih p r e lom ov, le z razlikam i v stopnji. T ak p o g le d seveda o g ro z i tu d i za n aravoslovje bistveno in sam oum evno zarezo m e d o rg a n sk im in a n o rg a n sk im , živim in neživim . T ak o žive k o t nežive stvari p o g a n ja rite m p re m e n e . Z h u a n g z i v sliko
viti p rip o m b i o p o h a b lje n e m m o jstru pravi, d a j e ta n a izg u b o n o g e g led al
»kot bi preprosto pustil za seboj grudo zemlje.«.19 B risanje m eje m e d neživim in živim j e m e d d ru g im posledica s p re m e n je n e g a ra z u m e v a n ja sm rti in rojstva v daoizm u, saj sta prav rojstvo in sm rt p o le g sam o o rg a n iz acije k lju č n a za razli
kovanje živega od neživega. S m rtje za Z h u an g z ija le e n a o d o b lik p r e m e n e .2"
M ajhna sp re m e m b a , n a p rim e r rast, se o d ra d ik a ln e tra n sfo rm a c ije , k o t j e sm rt, loči le p o stopnji. Z huangzi tako o b že n in i sm rti pravi:
»Se en a sprem em ba in rodila s e je . No, p o tem j e prišlo še do te sp re
m em be in sedaj je mrtva. Ta dogajanja so, kot bi sledil štirim letnim časom - pom ladi, poletju, jesen i in zimi.«21
Z n a n a Z huangzijeva p rim e ra o m e tu lju 22 p a o p o z a rja še n a d r u g a sp e k t n e n e h n e g a m ed se b o jn e g a sp re m in ja n ja in d o lo č a n ja bitij. Č e n a m re č n o b e
17 Ibid, str. 74.
18 Ibid, str. 75.
111 Maja Milčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 209.
20 V kasnejši daoistični poeziji beseda hua, p re m e n a , po g o sto p o m e n i sm rt: n p r. »Ni
mam moči, da bi se izognil premeni« ( Cf. T an Shilin, The Complete Works o f Tao Yuanming, J o in t Publishing (H.K.), H o n g Kong 1992, str. 198, prevod: H. M.)
21 Maja Milčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 314-5.
22 Metulj j e tudi sicer simbol transform acije in zanimivo je , d a z biološkim i podro b n o stm i svoje dejanske transform acije iz ličinke v b u b o in nato v m etulja do neke m ere govori v p rid Zhuangzijevem u nazoru. V fazi celične mase (prim .: A ndrej D etela, Duševni procesi v živih organizmih - izziv za sodobno fiziko, v: Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo a n tro p o logijo, let. XXIII (1995), št. 176, str.127) se vse celice zabubljene gosenice začnejo raztaplja
ti in oblikujejo povsem brezoblično protoplazm o, iz katere se nato povsem na novo obliku
jejo celice metulja. Niti en a celica ličinke torej ne preživi d o faze m etulja. O čitn a j e torej podobnost tega procesa re-formacije in smrti, ličinka v dolo čen em smislu umre in m etulj se ob ponovni formaciji protoplazm e v celično stru k tu ro rodi. (Prim. tudi M alebranchevo raz
lago preobrazbe insektov kot upodobitve sm rti in vstajenja božjega Sinu v: M iran Božovič, Humovi dialogi o naravni religiji, ali o Bogu izkustvenega teizma, v: David H u m e, Dialogi o narav
ni religiji, Društvo za teoretsko psihoanalizo, Ljubljana 2000, str. 147.)
24
n o b itje n i p riv ile g ira n o tako, d a bi bilo izvzeto iz tega p ro cesa, in bi torej k o t e n tite ta v ztrajalo v času, p o te m so bitja n u jn o v tem elju en ak o v red n a. V tem d u h u izzveni o g o rč e n o d g o v o r stare g a g rčastega h ra sta tesarju Shiju, ko ga ta o b to ž i n e u p o ra b n o s ti:
» ... oba sva bitji. Kako m ore priti eno bitje do tega, da hoče drugega zviška ocenjevati? Ti, umrljivi, nekoristni človek, kaj le veš o nekoristnih drevesih!«23
H ra sto v a o b to ž b a je k ritik a an tro p o c e n triz m a . V e n d a r p a se o d so d o b n ih k ritik a n tro p o c e n triz m a v m arsičem razlikuje. Da bi lah k o razjasnili, kaj v Z huan g zijev i m isli lah k o im p licira en a k o st bitij in stvari, in č e je tej enak osti sp lo h m o g o č e re č i tu d i en a k o p ra v n o st, si m o ra m o n ajprej o gledati, kaj j e p o d p rav icam i bitij ra z u m lje n o v so d o b n ih tokovih ekološke misli. V ta n a m e n najbolj tip ič n i sm eri sta zagotovo anglosaksonski utilitarizem (vse d o R egan a in S in g erja) in g ib a n je g lo b o k e ekologije. T ako u tilitaristi k o t globoki ekologi seveda zavračajo a n tro p o c e n triz e m . V e n d ar p a so arg u m en tacije različne. Kri
terij u tilita ris to v je zm an jša n je trp ljen ja in čim večja vsota u g o d ja, k iju sproži d o lo č e n o d e ja n je . Z m o žn o st živali, d a trpijo in čutijo ugodje, nas zato zavezuje prav tako k o t p o te n c ia ln a o b ču tja soljudi. Seveda ostaja vprašanje, ali gre pri tem p re m ik u z o rn e g a k o ta res za opustitev - ali le za razrahljanje - an tro p o c e n trizm a. Živali d o b ijo pravice, k er lahko trpijo in so n a tem nivoju lahko izenače
n e z ljudm i. D em okratizacija, v k atero pri tem trd n o verjam ejo utilitaristi, tj.
povečevanje o b seg a bitij s pravicam i, naj bi s tem po ženskah, črncih in h o m o seksualcih d o seg la še živali. A ntispecizem , p o katerem so vse živali (in m ed nji
m i človek) e n a k e 24, j e razum ljen k o t naslednik antirasizm a in antiseksizma. Sum- ljivost te to le ra n c e j e v n je n e m skritem elitizm u: »tudi črnci so ljudje«, n a pri
m e r pred v id ev a v naprejšnji obstoj privilegirane en titete ljudi, k katerim so n ato pripuščeni tu d i ljudje tem n ejše polti. E nako j e seveda s p ripu ščan jem živali k ob seg u m o ra ln o u p o štev an ih bitij. K am nom in drevesom , ne-živalskim en tite
tam se m o žn o st trp lje n ja - s tem pa tudi pravice - seveda še v ed no odreka.
Že iz p ro g ra m sk e g a gesla začetnika globok e ekologije A lda L eopolda,
»misliti kot gora« 2f’, j e ra zv id n o , d a j e obseg e n tite t s pravicam i v tem g iban ju pre cej širši te r o b se g a o bčutljiva in neobčutljiva bitja, p re d m e te , sistem e (d ru žina, p ro sto r, d ež ela, b io sfe ra ), nas sam e in B oga21'. T em e ljn i v re d n o ti glo b o k ih ek o lo g o v sta, k o t p o v ze m a ta Naess in Sessions2’, »blaginja in razvoj človeške
Ek o l o š k iv id ik i d a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v ei net ik an e v m e š a v a n ja
23 M aja M ilčinski, Klasiki daoizma, op. cit., .str. 205.
24 Luc Ferry, N ovi ekološki red, Drevo, žival in človek, K rtina, L jubljana 1998, str. 54.
25 Ibid., str. 81.
20 Ibid., str. 84.
27 Ibid., str. 88.
2 5
ga in nečloveškega življenja na zemlji«, k o t n u jn a p re d p o g o ja te g a p a tu d i » bogas
tvo in raznolikost oblik življenja«. V e n d a r se, k o t k ažejo k ritik e g lo b o k e e k o lo g i
je , tudi v re d n o te n je biosfere izkaže za svojevrsten a n tro p o c e n triz e m . F erry označuje zanko, v k atero se ujam e g lo b o k a ek o lo g ija, k o t »eno najbolj absurd
nih oblik antropomorfizma«rs. Za kakšen a n tro p o m o rfiz e m gre? V sakšn o v re d n o te n je j e vselej n u jn o a n tro p o c e n trič n o , vsiljevanje v re d n o te n ja n aravi, k o t da bi j i n a p rim e r večje število in bolj e n a k o m e rn a ra z p o re d ite v vrst p re d sta v ljala v re d n o to , j e s tem projekcija v dveh sm e re h . Prvič, g lo b o k i e k o lo g i se s tem ču tijo sp o so b n e določiti »pravo«, » n o rm a ln o « in »zaželeno« sta n je b io s
fere, n a narav o torej p ro jecirajo statičn o st in d e te rm in iz e m n arav o slo v n eg a znan stv en eg a m odela. Se očitn ejša p ro je k c ija p a j e sev eda p rip iso v an je če
m erkoli, p ro cesu , en tite ti, stanju v naravi k a k ršn o ko li e tič n o v re d n o st.
Z ato - in s tem se vračam o k Z h u an g z iju - j e sev ed a b o lje g o v o riti o e n a kosti k o t o e n a k o v re d n o s ti bitij, prav tako p a n e m o re m o zagovarjati v r e d n o sti narave k o t celote, saj so procesi v naravi, k o t n ičk o lik o k rat p o u d a ri Z huangzi, onkraj tovrstnih distinkcij. Č loveka z živalmi veže ista vez k o t s k a m e n je m in rekam i - n a m re č dejstvo, d a je tudi o n le d el narav e - le k o t n je n d el im a torej funkcijo in smisel, povsem ločen o d ce lo te p a bi o b o je izgubil. E n a k o s t tako n i en a k o p ra v n o st v sm islu p ripustitve, a m p a k ra d ik a ln a e n a k o s t m e d d e li ce
lote, ki so vsi e n a k o n enadom estljivi, h k ra ti p a n e m o re jo bivati n e o d v isn o o d o rganizm a, k a te re m u p ripadajo. R ad ik aln o stališče, d o k a k ršn e g a n a ta n a č in p rid e m o , j e onkraj sprejem ljivosti celo za g lo b o k e ek o lo g e, ki p o F erryjevih b esed ah , »radi zakrijejo vse, ka rje v naravi grdega. Obdržijo le harmonijo, mir in lepoto«P T ak o tudi virusov, epidem ij in n a ra v n ih k a ta s tro f n e m o re m o izklju
čiti iz ce lo te narave, k o lik o r j e ta onk raj etik e. A m p a k o tem kasneje.
5. Proti nekritičnostim ekologije
G loboka ekologija se očitkov a n tro p o c e n triz m a torej n e m o re otresti. N ek tem eljni a n tro p o c e n triz e m p a bi lah k o m o rd a o čitali tu d i d ao ističn i m isli o naravi in celo vsakršnem u m išljenju n arav e n a sp lo h . T ežava človekovega m iš
ljenja narav e j e v tem , da n an jo lah k o g le d a le skozi om ejitve svoje p ersp ek tiv e in skozi specifično človeške kateg o rije. J e p o te m ta k e m sp lo h sm ise ln o go vo ri
ti o n e -a n tro p o c e n trič n i ekološki misli? N iso p rin c ip i, k i j i h v id im o v n aravi, zgolj p ro jek c ija nas sam ih in ali ta re k o n s tr u ir a n a n arav a n e p ove več o člove
ku ko t p a o naravi k o t taki? V ta n a m e n si o g lejm o dva p rim e ra kritik: p rv a j e naslovljena n a globoke ekologe, d ru g a p a n a Z h u a n g z ija sam ega.
28 Ibid., str. 142.
'a Ibid., str. 144.
2 6
Z ag o v o rn ik površinske ekologije P hilip E ld er s svojo kritiko globokih eko
logov o d g o v arja n a n jih o v zagovor pravic dreves v d o lini M ineral King. Pravi, d a si
»vedno dom išljajo, da so si koristi predm etov (gora, je z e r in drugih na
ravnih stvari) in n a p re d e k v nasprotju. Toda, kaj oni vedo o tem? Konec koncev, zakaj d o lin a M ineral King ne bi hotela sprejeti smučišča, ko pa m iljone let ni p očela ničesar? ... Ali niso globoki ekologi pravzaprav tudi sami 'a n tro p o cen tristi', ko si domišljajo, da vedo, kaj je najboljše za na
ravno okolje?«30
K ritik a g lo b o k e ek o lo g ije j e v tem p rim e ru gotovo n a m estu. D ru ga kriti
ka, ki z a d e n e Z h u an g zija, se o sre d o to č a prav tak o n a izjavo m isleca, ki s pozi
cije človeka in te r p r e tir a stan je d ru g ih bitij. O čitek je H u i Zijev:
»Z huang Z ije šel nekoč na sp rehod ob rečnem bregu. Dejal je: »Kako veselo poskakujejo postivi iz vode! Tako se ribe radostijo!«
H u i Z ije dejal: »Vi niste rib a in kako h o čete poznati, kaj so ribje radosti?«31 H uizijev a k ritik a zadeva p rav a n tro p o c e n triz e m Z huangzijeve p rip o m b e.
S stališča sk ep tik a — k a r H uizi gotovo j e - n ik ak o r ni m o go če razu m eti ribjega doživljanja. Z h u an g z i pravzaprav p ro je c ira lastn e o b ču tk e n a o p až en o d o g a
ja n je . N agelov z n a n i č la n e k Kako je biti netopir o m en ja p rav to vprašanje. Č etu di si la h k o p red stav ljam , kako j e viseti z glavo navzdol, leteti p o tem i in zazna
vati svet s p o m o č jo o d b ijajo čih se zvočnih signalov, pravi N ag el32, to pove le,
»kako bi bilo meni, če bi se vedel kot netopir. « Če bi h o te li zavrniti kritiko, bi m orali b iti sp o so b n i v ed e ti, »kako je netopirju biti netopir«.
Z h u a n g z i p a v o d g o v o ru poseže še dlje v skepso:
»Vi niste ja z in kako m orete potem vedeti, da jaz ribjih radosti ne poz
nam .«
Z o d g o v o ro m le še sto p n ju je H uizijev ugovor: n e le rib ja o bčutja, celo m isli d ru g e g a človeškega b itja so on kraj m ožnosti spoznanja. H uiziju to, d a je človek k o t Z h u an g z i, n e o m o g o č a v pogleda v njegovo doživljanje. T o stališče sk ra jn e sk ep se p a Z h u an g z i zavzam e le, d a bi pokazal, v čem j e k ljučn a težava H uzijeveg a n a č in a razm išljanja:
»Vrniva se na izhodišče, prosim ! Rekli ste: 'Kako m orete poznati, kaj je ribam v radost?’ Pri tem ste prav dobro vedel, da jih jaz poznam , pa ste
Ek o l o š k iv id ik id a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v ei ne t ik an e v m e š a v a n ja
30 Ibid., str. 142.
31 Vsi sledeči citati tega o d lo m k a iz: Maja Milčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 312.
32 T h o m as N agel, Kako je biti netopir, v: Oko d u h a (ur. Douglas R. H ofstadter in Daniel C. D e n n e tt), MK, L jubljana 1990, str. 402.
2 7
me le vprašali. Radost rib poznam iz svoje radosti, k ijo im am p ri p otova
nju ob reki.«
Z huangzijev porogljiv o d govor v slogu, ki sp o m in ja n a zenov sk e k o a n e , želi v prvi vrsti preseči H uizijev n a č in razm išljanja. Č e o p a z u je m o n a ra v o s stališča p artik u larn o sti, om ejitev p o sam ičn o sti n e m o re m o p re se č i. S p o z n a nje j e s tem o m ejen o n a sebstvo. Če p a o m ejitve p re se ž e m o — p o z a b im o - se prib ližam o en o tn o sti Daa. P rin cip , ki to o m o g o č a , j e De. D e h k ra ti sp ro ž a partikularizacijo D aa v m noštvo in p o sam ez n o sti n a to v rača v e n o tn o s t. D o svojega D eja p rid e m o z opustitvijo sebstva33. S tem D e p o sa m e z n o sti d o sež e spoznavno vez z Deji ostalih bivajočih posam ičnosti. T o je stanje, ki ga Z h uan gzi o m e n ja v zad njem stavku svojega o d g o v o ra H u iziju . V o kvirih d a o is tič n e g a k o n c e p ta j e torej do n e k e m e re m o g o če p re se g a n je lastn e p o sa m e z n o sti, v ekološkem sm islu d o u m ev an je tega, kaj bi re s n ič n o ra d a d o lin a M in era l King.
N a p o d o b e n n ač in v tretjem poglavju Z h u an g z ija m e sa r razloži svojo veš
čin o razrezovanja vola. V stanju p o p re se ž e n ju p o sa m ič n o sti n a to z n o ž e m brez d e b e lin e n e zarezuje več v goveje tru p lo , a m p a k v k o n tin u u m D aa. O n kraj posam ičnosti, p o opustitvi sebstva, p o sta n e n jeg o v D e k o e k ste n z iv e n z Deji d ru g ih stvari.34 M esarjevo zarezovanje lah k o ra z u m e m o k o t id e a ln o e k o loško aktivnost, njegov n o ž 35 n e p o šk o d u je in n e n a s p ro tu je p re p le te n o s ti n a rave, saj se b rez om ejitev giblje v k o n tin u u m u Daa.
6. W uw ei: temeljni ekološki koncept
D ao d e lu je n a n a č in wuwei, ko t n a p rim e r la h k o p re b e re m o v Daodejingu,
» ne ukrene ničesar in vendar nič ne ostane neopravljenega«.^' S eveda to n e p o m e n i, d a D ao sp lo h ne deluje, k a r bi im p liciralo , d a stoji za vsem še n e k p rin c ip , bodisi u so d e ali p a slep eg a naključja, ki ga D ao n e s p re m in ja in vanj n e p o s e ga. T o bi bilo n a m re č v o čitn em n a sp ro tju z o sn o v n im i p ostavk am i d ao izm a , p o k a te rih j e D ao n ajg lo b aln ejša sila d in a m ik e kozm osa. D ao sev ed a d e lu je , v e n d a r toku sp re m e m b ni zunanji. V sota s p re m e m b ga vselej zno va šele vzp o stavlja. Wuwei torej ni n ed ejav n o st in pasivno st D aa, a m p a k ga la h k o ra z u m e m o pred v sem ko t nevm ešavanje v to k s p re m e m b . K ot pravi P o -k eu n g Ip , D ao
33 Roger T. Ames, Putting the Te Back into Taoism, v: N atu re in Asian T raditions o f T h o u g h t (ur. J. B aird Callicot, R oger T. Ames), State U niversity o f New York Press, A lbany 1989, str. 130.
34 Ibid., str. 192-194.
35 Nož brez d ebeline j e način gibanja po opustitvi sebstva, ko n i več ničesar, k ar bi zaustavljalo n eom ejeno p ro d iran je v tkivo narave.
30 Maja Milčinski, Klasiki daoizma, op. cit., it r. 106.
2 8
Ek o l o š k iv id ik id a o i z m a: k a o t ič n o s tn a r a v eine t ik an e v m e š a v a n ja
v zdržuje in izp o ln ju je , torej deluje-v-sebi-sam em . N evm ešavanje p o m en i, d a D a o n e d e lu je n a n e č e m zunaj sebe, a m p a k je m ogoče m e d celo to to ka sp re m e m b in D ao postaviti ra d ik a ln i enačaj: D ao j e ce lo tn o st to k a p re m e n e hua in n ič o n k ra j te g a p ro c esa. Z ato tu d i d elu je v p osam ičn o stih , k o t zapiše Klaus M eyer-A bisch: »N arava se v nas nadaljuje tako, da postane jezik in umetnost, v drugih bitjih pa tako, da le-ta tako rekoč živijo njeno življenje (to je življenje narave).
N aše življenje in življenje sveta okrog nas sta njeno življenje. <?n Z ato lah k o trd im o , d a D ao n i volja, ki bi u p ra v lja la s svetom n a n ačin gibalca. Številna m esta v Daodejingu in Zhuangziju p o jasn ju jejo Daov wuwei kot n e n a siln o , perm isivno,
»m eh k o « , sp re je m a jo č e delovanje. N en asiln o st D aa p o m en i, d a se stvari v ok
v iru n jeg o v eg a d e lo v a n ja pravzaprav sp rem in jajo av to n o m n o , sam oniklo, n a n a č in zihua. D ao »pušča vsem stvarem delovati, po svoje pa s tem vse opravi, ne da bi kakorkoli ukrepal. «*8
D ao to rej n i volja, ki bi vplivala o d zunaj in tako sp re m in jala tok bivajočih stvari. P rav tak o ga - in ta in te rp re ta c ija se pojavlja p o g o sto - ne m o re m o ra z u m e ti v sm islu tra jn ih in n e sp rem en ljiv ih naravn ih zakonov. Kot tak bi bil D ao o d sp re m e m b n e o d v ise n in ji h k o t zakon narave p re d h a ja l. N arava d e lu j e p o p rin c ip u sp o n ta n o s ti ziran, ki v tem elju razveljavlja stab iln e in n e sp re m en ljiv e razlag e d o g ajan ja . V sako posploševanje m noštva p re m e n v zakon j e že o d d aljev a n je o d Daa. K er p a D ao toku sp re m e m b , k ijesv et, ni zunanji, pač p a ga ta to k vselej znova šele d o lo ča, n e m o re b iti zgolj d ru g o im e za n arav n e zakone.
Wuwei p a n i le n a č in d elo v an ja Daa. K o lik o rje n a m re č človek d el narave, p re d sta v lja tu d i p rin c ip , p o k a te re m naj bi se uravnavalo človeško delovanje.
S o o č e n s n e n e h n im sp re m in ja n je m , n estaln o stjo in neg o to v o sÿ o , ob tem pa p risilje n d e lo v a ti3'1, j e človek postavljen p re d dilem o:
»Kaj naj storiš in kaj opustiš? Preprosto: pusti teči sprem injanju!«40
D ejan ja, ki posk u šajo zajeziti, usm erjati ali sp re m in jati tok p re m e n e hua, so v n a s p ro tju z D aom in zato povzročajo d ish arm o n ijo in zm ed o. V Zhuangzi
j u p o g o sto sre č a m o d ialo g e m e d u č e n c e m in m ojstrom , k jer prvi sprašuje, kako la h k o izboljša ali u re d i svet in o d n o se v njem , m o jster p a g a zavrača, češ d a j e prav ta vzgib tisti, k ije tak šn a n e lju b a stanja povzročil. T ak o Knez o b la
kov v en ajsti k njigi v p raša m o jstra Pram eglo:
»Moč n eb a ni v sozvočju, m oč Zemlje je zavrta. Sile ozračja so sprte, 37 Luc Ferry, Novi ekološki red, Drevo, žival in človek, op. cit., str. 93, (podčrt. H. M.).
38 M aja M ilčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 106.
3!’ Človeški wuwei seveda ne p o m e n i d o besedne nedejavnosti. M ožnost in nujnost delo
vanja šele osm išljata doseganje wuwei.
40 Ibid., str. 306.
2 9
letni časi so v neredu. Rad bi spravil najčistejše sile ozračja v soglasje, d a bi priskrbel h ra n o vsem bitjem. Kaj bi bilo tu storiti?«41
H o n g M eng, P ram egla, v skladu s svojim n a č e lo m n e d e lo v a n ja 42 K neza oblakov sprva zavrača, n a to p a m u le p o k až e vir vseh (e k o lo šk ih ) težav, k i jih h o če odpraviti:
»D aje razredba narave zm edena, da so o b cuÿa bitij nezadovoljena, da se nedoum ljivi sklep N eba ne izpolni, da se črede pozem skih živali raz
družujejo in da vsi ptiči opolnoči pojejo, da se n esreča zgrinja n ad kačo in črva, oh, vse to prihaja od tistih, ki hočejo vladati!«43
Človek n a m re č n e m o re - č e tu d i si do m išlja - poseči v p re p le te n o tkivo narave in ga u re d iti v skladu s svojimi n u jn o o m e je n im i n azo ri. T ak šn i » d elu joči« youwei poskusi so vnaprej o b so jen i n a n e u s p e h . S ta b iln a k a o tič n o s t n a r a ve o n e m o g o č a , d a bi vanjo lahko u s p e šn o posegali, saj so p o sle d ic e , ki j i h d ejan ja sprožijo, povsem nepredvidljive. O rg a n iz e m n arav e se n a m re č n e rav
n a p o vnap rejšn jih zakonih, ki bi jih lah k o sp o zn ali in n a to u p o štev ali v d e lo vanju. Nasvet, ki ga n a d e b u d n e m u K nezu oblak o v n a to d a H o n g M en g , se tiče bolj k n ez a sam ega k o t p a narave, ki j o želi izboljšati in u re d iti. P re k p o sto p n e opustitve sebstva in vrnitve k n e z a v e d n e m u (mo ran wu hun) se sam in z njim vsa b itja — v stan ju n e ra z lo č e n o sti n i več p r e p a d a m e d sebstvo m in stvarm i - v rn ejo h k o re n in i. Če p a bi h o te l n e r a z d ro b lje n o e n o s t44 - k a o tič n o o rg a n iz ira n o st bitij spoznati, bi se o d n je že o d d aljil, kajti s p o z n a n je vselej že terja d istan co , dvojnost m ed spoznavajočim in s p o z n a n im .
K o n c ep t wuwei bi tako lahko zam ejili n a dva n a č in a . Per negationem g a j e m o g o če prevesti k o t »nevm ešavanje«, m e d te m ko g a p o zitiv n o la h k o o zn a či
m o k o t »dopustitev« v skladu z z n a n o u v e rtu ro v e n a jsto poglavje Zhuangzija:
»Vem, d a j e treba svetu pustiti živeti in m u dop ustih. Ne vem pa nič takega, da bi bilo treba svet urejati. Pustiti m u živeti po m eni, skrbeti za to, d a svet ne bi sprevrgel svoje narave. D opustiti m u, pa p o m en i skrbeti za to, d a se svet ne bi oddaljil od svojega pravega življenja. Če svet svoje narave ne sprevrže in se ne oddalji o d svoje prave kreposti, j e s tem urejenost že dosežena. «4r’
V tem o d lo m k u lah k o vidim o, k ak o sta k re p o s t D e in n arav a xin g n e p o - 41 Ibid., str. 255.
42 H o n g M eng nam reč pravi: »Ko potujem križem rok, vidim, da vse teče po svojih trdnih poteh.« (Ibid.)
4:1 Ibid.
44 »Nerazdrobljena enost« ( hunhun dundun) j e pravzaprav kaotičnost - kot kaže b esed a kaos (hundun), k ijo Zhuangzi v tem izrazu u p orabi.
45 Ibid., str. 249.
30
s re d n o p o v e z a n a s k o n c e p to m wuwei. N arava (xing) in k re p o st n a m re č d o lo č a ta p o t sveta, k a k ršn o k o t c e lo ta zarisuje v sam o tran sfo rm aciji zihua. D oseči sa m o p o z a b lje n je , n a to p a slediti D eju in xing, predstavlja pozitivni vidik nev
m ešav a n ja wuwei. Z anim ivo je , d a F eng Y oulan n a p o sam ez n ih m estih u p o ra b lja za De p re v o d »instinkt« in s tem o d p ira novo m o žn o st za razum evanje k o m p le k sn e g a p ro c e sa p re h a ja n ja o d E n ega (D aa kot wu) k m noštvu p rin c i
pov (D e) in p re k o D eja nazaj k E n em u . Bitjem - seveda tu d i lju dem - j e d an vzgib, ki ji h vodi nazaj k e n o sti D aa, v en d a r ga n i m og oče d o jeti z o ro d ji razu m a, a m p a k je tre b a d o n je g a p riti z opustitvijo razum skih razlikovanj in a n a liz. Z anim iv p rim e r s p o p a d a m e d racio n aln im in in tu itiv nim n a č in o m g led a
n ja n a ek o sistem j e p rip o v e d o rib ičih v ZDA, k o tjo p o d a ja M. Estelle S m ith 41’.
D ržavne ko m isije so n a m re č p riče le uvajati znanstvene sh e m e rib arjen ja, ki naj bi zagotovile sta b iln o st rib je p o p u lacije v p rih o d n o sti. Ribji zarod se seve
d a n i h o te l o b n a ša ti v skladu s pričakovanji in zato so kvote zm anjševali, pove
čevali, p rilag a ja li sh e m e , vse p a povsem b rez u sp e h a O b tem sta si stala nas
p ro ti lin e a rn i zn a n stv e n i m o d e l in m o d el stab iln eg a k ao tičn e g a sistem a. Izka
zalo s e je , d a d in a m ik a rib je p o p u la c ije ni lin earn a, am p ak k ao tičn a, z divjim i flu k tu ac ijam i, ki niso n u jn o slučajne, so pa vse preveč k o m p lek sn e, d a bi v o k v iru človeškega okvira m ogli d o jeti njihove vzorce.47 O č ite k n e k e g a ribiča v lad n im kom isijam , ki ga navaja Sm ithova, zveni skoraj k o t k ak šna Z huangzi- je v a m isel:
»Včasih im a narava - tako kot riba - svoje načrte. In v resnici ne vemo dovolj o tem , kako vse skupaj sodi skupaj. K vragu! Ne vem o dovolj o tem , kako en a vrsta preživi, kaj šele, kako se ta vrsta vklaplja v celotno sliko.«
»In ves čas nekaj am atersko poskušajo popraviti, sami p a to im enujejo n a ta n č n o uglaševanje.«48
K aotičn i sistem i zarad i svoje tem eljn e nepredvidljivosti zahtevajo delova
n je n a n a č in wuwei, k ak ršen k o li poskus, d a bi njihovo nep red v id ljiv o st pred v i
deli, u re d ili ali o m ejili, ni le n e u sp e še n , am p ak im a lahko tu d i posledice, ki so d a le č o d izv o rn ih načrtov.
K akšno p a naj bo d elo v an je v skladu z zahtevo wuwei? M ary Evelyn T u c
k e r4'1 lo ču je m e d d v em a m o ž n im a p risto p o m a. E kstrem n i d aoistični p risto p 411 M. Estelle S m ith, Kaos, konsenz in zdrava pamet, v: Časopis za kritiko znanosti, dom iš
ljijo in novo an tro p o lo g ijo , let. XXIII (1995), št. 176, str. 225-234.
47 Ibid., str. 227 48 Ibid., str. 231, 232
4!l M ary Evelyn T u ck e r, Ecological Themes in Taoism and Confucianism, v: Worldviews and Ecology, Bucknell U niversity Press, L o n d o n and T o ro n to 1993, str. 155.
Ek o l o š k iv id ik id a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v einetik an e v m e š a v a n ja
3 1
zagovarja p o p o ln o nevm ešavanje v n a ra v n e p ro c e se , d o b e s e d n o » n e d e lo v a
nje«. Z m e rn i daoistični p ristop p a si prej k o t za p o p o ln o n e d e lo v a n je p riz a d e va za in tera k cijo z n aravo n a obzirnejši in m anj izkoriščevalski n ač in .
7. E kstrem ni wuwei: ohranitev d iv jin e za vsako ceno
D ivjina v ekološki misli n a s to p a k o t v zorčni p rim e r n arav e, k a k rš n a j e sam a p o sebi, sam onikle in n e o s k ru n je n e s človeško aktivn ostjo . J e , k o t pravi W oods, »najčistejši ne-človeški naravni svet«.50 P ro ces zaščite divjih o b m o č ij, ki s e je v ZDA začel v se d e m d e setih le tih d vajseteg a stoletja, kaže d o lo č e n e zn a
čilnosti tiste ekološke m aksim e, k ijo T u ck e rjev a im e n u je e k stre m n i d a o istič ni p risto p . P rezervacionisti51 si prizad ev ajo te z a d n je o to k e n ec iv ilizira n e n a rave o b m ejiti in jih obvarovati p re d naseljev an jem , te h n o lo g ijo in kultivacijo.
K ritiker’2 šibkih točk k o n c e p ta p re z e rv a c io n istič n e m isli za to zadevajo p r e d vsem sam k o n c e p t divjine in sm iseln o st n je n e g a o h ra n ja n ja te r so h k ra ti tu d i u te m e lje n i ugovori ek stre m n i wuwei poziciji..
»K ajpravzaprav ohranjamo, ko ohranjamo divjino?«'* sp ra šu je t. i. ek olo šk i a rg u m e n t. G re m o rd a za p o sam ez n e o g ro ž e n e vrste, b io tsk e z d ru ž b e ali e k o sistem e? Živalske vrste g re d o skozi p ro c e s izoblikovanja, p r o p a d a in izg in otja;
ekosistem i se s časom sprem injajo. P rezerv acio n isti p a to d in a m ik o p ov sem sp re g le d ajo in n am esto tega a rb itra rn o vzam ejo za n o rm o tr e n u tn o stan je te r ga n a vse kriplje poskušajo o h ra n iti. P ro b le m te g a k o n c e p ta j e , k o t u g o tav lja
j o kritiki, d a je m lje za m o d el h o lističn o h a rm o n ič n o e n o tn o s t narav e, d a to rej predvideva, d a je n arav a stabilen ravnovesni sistem in d a le človek v an jo vn aša m o tn je v obliki n ep o v ra tn ih sp re m e m b , k o tje n a p rim e r izg in jan je vrst. Z ago
v orniki o h ra n ja n ja divjine torej s p re g le d a jo d in a m ič n o s t n e n e h n o se s p re m i
njajoče in k ao tičn e divjine, ko t pravi C allicot, j e takšn o o h ra n ja n je divjine
»paradoksno, ker deluje v nasprotju s samo divjino, z namenom, da bi jo ohranilo nespremenjeno «.M
N ajp o m em b n ejša k ritična ost, u p e rje n a p ro ti p rezerv acio n isto m p a je n e d v o m n o t. i. » k o n ce p tu a ln i a rg u m e n t« , ki v veliki m e ri velja tu d i za e k s tre m n o wuwei n ed elo v an je. V čem j e bistvo p o sk u sa zavarovati d iv jin o — p ro sti to k narave - p r e d človekom? O d k o d b istvena razlika m e d človeškim d e lo v a n je m
50 M ark W oods, Wilderness, v: A C o m panion to E nviro n m en tal P hilosophy (ur. D ale Jam ieso n ), Blackwell Publishers, O xford (UK), M alden MA, (USA) 2000, str. 350.
51 Cf. Max O elschlaeger, The Idea o f Wilderness, Yale U niversity Press, New H aven a n d L ondon 1991, str. 289 isl..
52 Cf. W oods, Mark, Wilderness, op. cit., str. 357.
53 Ibid., str. 353.
54 Ibid.
32
Ek o l o š k iv id ik id a o iz m a: k a o t ič n o s tn a r a v e ine t ik an e v m e š a v a n ja
in d e lo v a n je m d ru g ih ak terjev v ekosistem u, zareza, k ije tako neprem ostljiva, d a sp ro ž i zah tev o , naj človek v rezerv atih divje narave »pusti le stopinje«P55 Id e ja , d a n ek aj ta k e g a k o t n e o s k ru n je n a narava lahko obstaja, človeku o d re k a
b istv en o vez z n arav o in se v rača k p re d d arv in istič n em u k o n c e p tu divjine50, s k a te ro lju d je n im a jo n ič ali le m alo sk u pnega. »Koncept divjine temelji na meta
fizično nevzdržnem dualizm u med kulturo in narava, J'1 ugotavlja W oods.
T a k šn a ra d ik a ln a ločitev človeka in narave p o m e n i seveda poziv k d o b e s e d n e m u n e d e lo v a n ju , saj so a n tro p o g e n e aktivnosti v celo ti ra zu m lje n e k o t s k ru n je n je n a ra v n e g a to k a sp re m e m b . S tem h k ra ti p re p re č im o vsakršno m ož
n o s t vezi m e d lju d m i in n arav o , saj kjer so ljudje, ni re sn ič n e narave, tja, kjer j e »prava« n a ra v a zaščitena, p a ljudje k o t dejavniki n im ajo vstopa. T u d i ek
stre m n i wuwei p rin c ip j e p o g o sto v nevarnosti, d a p ristan e n a takšen dualizem m e d n a ra v o in k u ltu ro , n a ra v n im in človeškim in s tem zanik a tisto, iz česar p ra v zap rav izhaja: zavest o povezanosti narave in človeka k o t n je n e g a in te g ra ln e g a d ela.
K ako j e to rej tre b a m isliti k o n c e p t wuwei, d a bi lah k o predstavljal p rin cip ek o lo šk e m isli in dejavnosti?
8. Problemi in perspektive p rin cip a nevm ešavanja
Srž e k o lo šk eg a p rin c ip a luuweije v pozivu ljudem , naj n e rušijo, kršijo in s p re m in ja jo — naj se to rej n e poskušajo vmešavati v tok s p re m e m b v naravi, ki se odvija sam o d sebe. K ad ar im am o v m islih 'k lasičn e’ p rim e re o nesnaževa
nja, iz tre b lja n ja v rst ali p re n aseljen o sti, o agresivnosti teh dejanj seveda ni dvom a. V e n d a r pa, ali n i o h ra n ja n je o g ro ž en ih vrst in h ab itato v , san iran je o d in d u strije o p u s te lih ob m o čij in - n en a z a d n je - ograjevanje in zaščita rezerva
tov divje n arav e, p rav tak o p o seg a n je v sam oniklost n arav n eg a toka in s tem seveda n e u p ra v ič e n o vm ešavanje? Kaj p a o bičajne človeške aktivnosti, p re h ra n a, n aselitev in p o d o b n o ? A lije vsako človeško u činkovanje že tud i vmešava
n je, se sp ra šu je M. A. Michael™, in k o t o d govor p o d a dva m o ž n a kriterija, ki naj bi ločevala vplivanje o d vm ešavanja.
Po K atzu (1.) vm ešavanje p o m e n i vsako človeško aktivnost, k ije za razli
ko o d n a ra v n ih p ro c eso v in te n c io n a ln a , saj ta n u jn o p u šča za seboj ne-narav- n e o stalin e, ra z m e rja in stanja. Id e a ln o stanje nevm ešavanja bi torej lahko
5r’ M ark A. M ichael, Horu to Interfere With Nature, v: Environm ental Ethics 23 (2001), J o h n M uir In stitu te for E n v iro n m en tal Studies and University o f New Mexico, str 135.
50 M ark W oods, Wilderness, op. cit., str. 354.
r'7 Ibid.
58 Cf. M ark A. M ichael, H ow to Interfere With Nature, op. cit.
3 3
dosegli le tako, d a z naravo n e bi im eli n ik a k rš n e g a oprav k a, s stro g im ločeva
n jem m e d sfero narav n eg a in k u ltu rn e g a , z vzpostavitvijo ra d ik a ln e g a d u aliz
m a m e d o sk ru n jen im in n e d o ta k n je n im . V e n d a r j e o č ite n a n tro p o m o rfisti- čen nesm isel v tem d u h u trd iti, d a n arav o la h k o o h ra n im o le tako, d a j o p u sti
m o p ri m iru . V okviru dao izm a zato k o n c e p ta wuwei n e m o re m o ra z u m e ti n a ta d o b e se d n i in ek strem n i n ačin, saj j e človek v d a o istič n e m m o d e lu vesoljstva d el ce lo te n arave, en ak o k o t vsa d ru g a b itja u d e le ž e n v to k u p re m e n e , ki n a r a vo n e p o s re d n o ko n stitu ira. In če v n o b e n e m sm islu n i n e izvzet n e privilegi
ra n v to k u p re m e n e hua, ni nič bolj k o t d ru g a b itja zavezan k n ed e ja v n o sti in m o ra prav tako k o t o n a delovati. Ce si d o v o lim o ra d ik a ln o izpeljavo te m isli, wuwei zavezuje človeka - n e m o rd a v e n a k i m eri, zagotovo p a n a e n a k n a č in - tako k o t d ru g a b itja in stvari. Kaj j e p o te m k riterij, ki lo ču je wuwei o d y ouwei dejanj, nevm ešavanje o d vmešavanja?
D rug o m erilo (2), ki ga predstavi M. A. M ichael, j e C allicotov kriterij n o r
m alnosti59: za vmešavanje velja dejanje, ki krši ali o g ro ž a običajen , n o rm a le n tok sp re m e m b v naravi. K onceptualni p ro b le m takšn ega n a z o ra j e v p re d p o stavki, p o kateri naj bi narava p o zn a la n e k u m irje n , n o rm a le n in o b ičaje n to k sprem em b . T eorija kaosa v svojem m o d e lu narave sicer ugotavlja d o lo č e n o sta
b ilnost (v smislu ču d n ih , tj. ireverzibilnih in in d e te te rm in istič n ih atrak to rjev ), v en d a r p a j e stabilnost zgolj globalna, lo k aln o j o sestavljajo tud i povsem n e predvidljiva in kaotična gibanja. Te m o tn je im ajo kon stitu tiv n o vlogo za obstoj narave1’0 in nesm iselno bi si bilo postaviti za sm o ter čim bolj učink ov ito o d stra n i
tev teh — prevladujočih — sivih p eg lokalne n eu rejen o sti. N arava n e p o z n a u re je n eg a toka sp re m e m b in tudi d in am ik o d ao ističn eg a to k a p re m e n e j e n a p a k razlagati n a tak način . D ao n e d o p u stn o oklestim o, če g a z re d u c ira m o zgolj n a
»naravni zakon«. T o k p re m e n e h u a je n a m re č izrazito n e d e te rm in istič e n , zato so tudi posledice dejanj, četu d i bi ji h želeli n a m e n o m a usk lad iti z d o m n e v n o
»norm alnim « tokom v naravi, nepredvidljive. N e m o re m o n a p rim e r zagotovo reči, k atero dejanje im a lahko g lobalne ekološke p osled ice, k a te ro p a b o u č in kovalo le kratek hip, n ato p a se b o d o njegovi u činki razblinili v p re m e n i. Le nek aterim , n aključno d oločenim pekinškim m etu lje m se p o sreči z u trip a n je m kril izzvati n e u rja v New Yorku. Z aradi vzajem ne povezanosti vsega bivajočega v toku hua p a prav tako ni n o b e n e g a dejanja, ki n e bi im elo n ik ak ršn ih učinkov.
N ujno torej delujem o in kot del narave s svojim življenjem n a n jo tu d i vplivam o.
Se torej vmešavanje razlikuje o d o b ičajn eg a vplivanja le v stopnji?
Če privzam em o, pravi nekje A m es1’1, d a j e vse, k a r je , n a n e k n a č in v D au
№ Ibid., str. 149.
00 E na od najočitnejših kvalitet lokalnih kaotičnosti j e n a p rim e r njihova inform acijska bogatost.
01 R oger T.Ames, Putting the Te Back into Taoism, op. cit., str. 136.
34
Ek o l o š k iv id ik id a o i z m a: k a o t ič n o s tn a r a v eine t ik an e v m e š a v a n ja
i n j e D ao tisto n a ra v n o , kako lah k o sploh obstaja kaj, k a r ni naravno? T o v p ra ša n je — la h k o bi m u rek li »daodiceja« - se n an a ša n a sile v naravi, za k ate
re se zdi, d a d e lu je jo p ro ti d o m n e v n i h a rm o n iji celote: n arav n e n esreče, b o lezn i in n e n a z a d n je človeško d o m in acijo n a d večino p lan eta . V naravi k o t sta b iln e m k a o tič n e m sistem u im ajo v sp lošnem p retresi, ob časni in n ep red v i
dljivi ekscesi sil n ep o g rešljiv o funkcijo in d o cela n e u te m e lje n o bi ji h bilo s p ro je k c ijo človeških v re d n o t n a naravo označiti za slabe ali nezaželen e. N e d v o m n o p a n e m o re m o s tem opravičiti v vseh p o gledih n e z m e rn e g a človeške
g a izk o riščan ja n arav e, d ru g ih bitij in stvari. V rn im o se za tre n u te k k p ripo ve
di S m ith o v e o a m e rišk ih rib ič ih 1’2. N ačin, n a k atereg a so rib iči stoletja dolg o p rid o b iv a li h r a n o iz m o rja, se o d so d o b n ih racio n aliziran ih ribiških te h n ik n e ra zlik u je le p o m an jši k o ličin i in m anj ce n traliziran i organizaciji. Njihov p ris to p k m o rju tem elji n a p o z o rn e m opazovanju in vzajem ni povezanosti m e d n jim i in m o rsk im ekosistem om . S tem v édenjem , k ije daleč o d d istan ci
ra n e g a lin e a rn e g a m o d e la zn a n o sti, lahko delujejo n a n ač in , k ije »konsisten
ten z delovanjem samega sistema«}0
L ju d je sm o v sk lad u z d ao ističn im n az o ro m le del n e n e h n o d elu jo čeg a p ro c e s a p re m e n e in sm o v n je m povezani z vsemi ostalim i bitji in stvarm i.
N a čelo , ki vzdržuje sa m o o rg a n iz ira n o st tega sistem a in o h ra n ja stabilno kao
tič n o st p r e d razpustitvijo v p o p o ln o n e u re je n o st, lahko im e n u je m o Dao. V en
d a r d ejan sk a k o m p le k sn o st D aa n esk o n č n o presega človeške d o jem aln e zm ož
n o sti, n jego va u d e ja n je n a p a rtik u la rn o st p a n a m je d a n a k o t De, p rin cip indi- v id u acije in h k ra ti n a č e lo , p o k a te re m im am o m ožno st v p o g led a v e n o tn o s t m noštva. D eja n e d o je m a m o n a ravni razu m a, am p ak n a m j e d o sto p e n šele v sam o p o zab itv i, v op ustitvi om ejitev lastne posam ičnosti. O n k raj p a rtik u la rn o sti n aš D e p o s ta n e sorazsežen z Deji d ru g ih p osam ičn osti in d ejanja, ki izvira
j o iz te g a v p o g led a, u strez ajo n a še m u d ejan sk e m u m estu v to k u sp rem em b e.
V m ešavanje - d elo v an je b re z teg a vpo g led a - ni n a p a čn o , k e r bi s svojim d e lo v an jem m o tilo k ak še n v n ap rej d o lo čen i tok narave, saj ta to k z vsakim posa
m e z n im a k to m šele nastaja. A gresivnost človeškega d elo v an ja izvira iz po sk u sa p rila stiti si lo g ik o te g a to k a b re z vpogleda v naše m esto v m ed seb o jn i pove
za n o sti bivajočega. Le p re k o opustitve sebstva lah k o n a m re č vzpostavim o d e
ja n s k i sp o zn av n i stik z e n o tn o s tjo bitij in stvari, to p a - v skladu s k rep o stjo De
— o m o g o č a d elo v an je b re z vm ešavanja.
P rav p re te n z ija , d a bi z ra z u m o m in p re k o razlikovanja in analize prišli d o n a p o tk o v za d elo v an je in n ad zo ro v an je sveta nas o d d alju je o d toka p re m e n e. V m ešavanje to rej ni lastn o st dejanj sam ih - saj ta n u jn o sprožajo u čin k e v
02 Cf. M. Estelle S m ith, Kaos, konsenz in zdrava pamet, op. cit..
w Ibid., str. 228.
3 5
sobivajočem svetu - in niti n e človeške in te n c io n a ln o s ti n a s p lo h . V m ešav anje k o t p o s e b n a vrsta n am en sk e g a d elo v an ja človeka v naravi izvira iz n a m e r e c e lo tn e m u toku p re m e n e vsiliti razu m sk o logiko, si g a p o d ja rm iti in z n jim upravljati.
Wuwei k o t ekološki p rin c ip d elo v an ja tako n e p o m e n i n iti p o p o ln e o p u stitve vplivanja n a naravo in izolacije divjine v zavarovana o b m o č ja n iti tega, d a bi k o t del narave pravzaprav n e m o gli sto riti n ič e sa r n e n a ra v n e g a , k e r bi bilo vsako naše d ejan je že nek ak o u m e š č e n o v ce lo to . Wuwei j e tre b a p r e d vsem ra z u m e ti k o t poziv k o ved en ju človekovega p olo žaja, n jeg o v e n e p o s r e d n e in n e n e h n e povezanosti z vsem bivajočim , p r e d vsem te m p a sev ed a b re z m ejn e kom p lek sn o sti narave, ki se v ztrajno izm ika o kv irom u re ju jo č e g a d u h a:
»Vse to j e silna življenjska moč N eba in Zemlje. Kdo si j o m o re prilasti
ti? «°*
1,4 Maja Milčinski, Klasiki daoizma, op. cit., str. 351.
36
