• Rezultati Niso Bili Najdeni

o VEROVANJU in VERSTVIH. Postavili si bomo zanimiva vprašanja:

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "o VEROVANJU in VERSTVIH. Postavili si bomo zanimiva vprašanja:"

Copied!
4
0
0

Celotno besedilo

(1)

DKE 7. razred

10. teden: 25. 5. 2020 – 29. 5. 2020

Pozdravljeni dragi učenci.

Uspešno smo zaključili smo poglavje o človekovih pravicah. Čaka nas še zadnje poglavje o VEROVANJU in VERSTVIH.

Postavili si bomo zanimiva vprašanja:

Kaj je vera ali religija?

Kdo je vernik?

Kaj pomeni ateizem?

Katera so velika svetovna verstva?

Kako so v Sloveniji urejena verska vprašanja?

Vir: https://magazinplus.eu/sve-je-dio-jedne-nauke-od-ljudskog-bozanskog-znanja/

Najprej si snov poiščite v učbeniku na strani 53. Zbrano preberite uvodno besedilo v novo poglavje. V zvezek zapišite naslov VEROVANJA in VERSTVA.

Zapiši še spodnja podatka.

• Učbenik stran 53 do 63.

• Delovni zvezek stran 70 do 81.

(2)

Na spodnji spletni povezavi si oglej oddajo o religijah.

RELIGIJE https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/2263 (INFODROM)

Preberi spodnje besedilo, ki se nanaša na vidno oddajo.

Religija (v latinščini religionem oz. religio – spoštovanje svetega ) pomeni verovanje oz vera. Verujete takrat, kadar ste prepričani oziroma verjamete, da nekaj obstaja, in da je resnično.

Ljudje že od nekdaj verjamejo, da obstaja nekaj več kot fizični svet, ki ga lahko čutimo s čutili.

Nekaj, kar ureja človekovo življenje in mu daje smisel. Največkrat to pomeni verovanje ali čaščenje neke višje nevidne sile, ki bi naj ustvarila svet in ga zdaj nadzoruje ter skrbi, da je vse tako kot mora biti.

Namen religije

Verni ljudje čutijo, da je tisto, v kar verujejo, resnično. Po mnenju raziskovalcev religij imajo vere v družbi pomembno vlogo, naj so resnične ali ne. Nekateri pravijo, da so bile religije nekoč koristne za osmišljanje človekovih doživetij, zdaj pa te naloge ne opravljajo več, ker obstajajo znanstvene razlage za stvari, ki so bile prej nerazumljive. Danes mnogo ljudi zanima način, kako vere

uporabljajo zgodbe, simbole in umetnost, da bi dale dogodkom globlji pomen.

Vsak si lahko izbere svojo miselnost in vero

Svetovni dan religij, 16. januar je svetovni dan religij. Na svetu obstaja več kot 270 skupin religij.

Nam najbližja religija je

KRŠČANSTVO.

Kristjani verjamejo v nauke človeka z imenom Jezus Kristus. Kristus je grška beseda in pomeni odrešenik. Kristjani verjamejo, da je Jezus Kristus prišel na zemljo in žrtvoval svoje življenje, da bi ljudi odrešil od slabih del – grehov. Njegovi nauki so zapisani v

Svetem pismu.

Z več kot milijardo vernikov je krščanstvo največja religija, razširjena po vsem svetu. Krščanstvo se deli na tri veje: katoliški kristjani, pravoslavni kristjani in protestantski kristjani.

Druga največja religija je

ISLAM.

Njihov bog je Alah, pripadniki se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni, islam pa pomeni poslušnost in mir. Sveta knjiga muslimanov je Koran, v njej so

(3)

tudi natančni napotki za življenje. Na svetu je okrog milijardo muslimanov, predvsem živijo na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije.

JUDOVSTVO

je vera Judov, ki jih je na svetu 14 milijonov. Njihovo verovanje je delno podobno krščanskemu, ne verujejo pa v Jezusa. Judje imajo 10 božjih zapovedi, glavna verska knjiga je

Tenak,

ki je del krščanskega svetega pisma – Stara zaveza. Pripadnik Judov postaneš z rojstvom materi, ki je Judinja.

BUDIZEM

je vera, ki je nastala v Indiji, njen začetnik je princ Siddharta, ki so ga zaradi modrosti poimenovali Buda, kar pomeni razsvetljeni. Budovi nauki so zbrani v zbirki spisov imenovani

Tipitaka.

Budisti verjamejo v prejšnja življenja, v njihovem verovanju pa je znan tudi obred meditacije. Na svetu je okrog 500 milijonov budistov, ki živijo večinoma vzhodno od Indije.

V hinduizmu obstaja več kot 3 milijone bogov in boginj, najbolj pomembni so Višnu, Šiva in Šakti.

Verjamejo tudi v karmo in menijo, da če človek dela dobra dela se mu ta tudi povrnejo.

Druga stališča

Ljudi, ki ne verjamejo v obstoj nadnaravne sile, imenujemo

ATEISTE.

Agnostiki pravijo, da ni mogoče ugotoviti, ali Bog obstaja, saj za to ni dokazov. Zaradi tega se jim ne zdi vredno graditi življenja na nejasnem verovanju. Humanisti verjamejo, da je človek dovolj sposoben, da se bo razvijal, napredoval in gradil srečnejši, pravičnejši in varnejši svet.

Simboli nekaterih najbolj razširjenih religij

Vir: wikipedia.org

(4)

RAZŠIRJENE VERE PO SVETU

Vir: https://eucbeniki.sio.si/geo8/2857/index1.html

Kaj je sedaj tvoja naloga ?

Odpri učbenik na strani 54 in 55 in zapiši odgovore na naslednja vprašanja:

1. Kaj je religija ali vera?

2. S katerimi vprašanju se ukvarja večina religij po svetu? (U. str. 54).

3. Naštej največja svetovna verstva.

4. Pojasni, kdo so osebe, ki ne verujejo.

5. Kaj so verske skupnosti in predstavi njihovo vlogo.

6. Pojasni besedo DUHOVNIK in CERKEV.

Poskrbi za čitljiv in urejen videz zapisa, kajti to je osnova uspešno učenje.

Opravljeno nalogo mi posreduj na moj elektronski naslov jasna.rosi@ludvik.si.

do 1. 6. 2020.

Lahko mi napišeš tudi svoja razmišljanja, vprašanja, predloge.

Uspešno delo ti želim!

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

znejšega qbolenja SI'ca. Zato se je na poti nekaj časa ustavil v ltaIiji in v kO'pališču Ems, da bi si odpočiL Ko se je vrniI v Berlin, so mu v veži njegovega inštituta

V ospredju šolskih sistemov so že od nekdaj akademski dosežki posameznikov in č eprav se že nekaj č asa dokazuje mo č socialnega in emocionalnega u č enja za celostni

Tako se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja sistem, ki mu pravimo mrežni marketing, 1 s katerim lahko ljudje poleg redne službe zaslužijo nekaj sto dodatnih evrov na mesec..

Življenje vnanjo se mi zdi kot nekaj, kar ni moje in kar me samo zanima − Iz tega refl ekta duševnega si boš lažje marsikatero pesem razložil − Včasih se mi zdi veliko in

Če dobro premislite, s(m)o bile ženske že od vsega začetka obsojane, stereotipno obravnavane kot nekaj slabšega in celo manj vrednega. Ljudje so v Biblije preprosto preslikali

Filozofijo na stran – še tako majhen znesek tistemu, ki smo mu ga podarili, lahko predstavlja nekaj povsem drugega in predvsem veliko več, kot nam, ki smo darovali – in tako kot

tev, da subjekt obstaja kot črni kvadrat, je akt, s katerim gledalec odloča, da obstaja sam tudi kot subjekt, kot nekaj dru g eg a od tega, k arje, kot nekaj, kar v sami

Že kar nekaj let spremljam in sodelujem pri razvoju slovenske medicinske informatike in vesel sem, da smo naredili kar nekaj velikih korakov naprej in postali razpoznavni tudi