RABA ZEMLJEVIDOV SPODBUJA MISELNO AKTIVNOST UČENCEV
AVTORICI mag. IrenaHergan
Univerzav Ljubljani,Pedagoškafakulteta,Kardeljevaploščad 16,SI –1000 Ljubljana,Slovenija irena.hergan@pef.uni-lj.si
dr. MajaUmek
Univerzav Ljubljani,Pedagoškafakulteta,Kardeljevaploščad 16,SI –1000 Ljubljana,Slovenija maja.umek@pef.uni-lj.si
UDK:912.43:37 COBISS:1.02 IZVLEČEK
Rabazemljevidovspodbujamiselnoaktivnostučencev
Deloz zemljevidiindrugimiprostorskimipredstavitvamiimav razvojučloveškihmožganovpomembno vlogo,sajzahtevakompleksnorazmišljanjes številnimimiselnimioperacijami.Mnogeraziskavepoudar- jajopomenvplivazemljevidovnarazvojprostorskekognicijeinnaizboljšanjekognitivnihsposobnosti.
Dejavnostiz zemljevidisolahkoboljalimanjmiselnostimulativne,karjev prispevkuponazorjenos primeri poBloomoviinMarzano-Kendallovitaksonomiji.Predstavljenisorezultatipisnegavprašalnikao pogo- stostirabezemljevidovpridesetdoenajstletnihučencihterodgovorinavprašanje,kajjeučencempri deluz zemljevidivšečinčesanemarajo.
KLJUČNEBESEDE
Didaktikageografije,zemljevidi,razrednipouk,miselnaaktivnost,taksonomijaznanja ABSTRACT
Mapuseimprovespupils'thinkingskills
Workingwithmapsandotherspatialrepresentationshasanimportantroleinthedevelopmentofhuman brainbecauseitrequirescomplexthinkingwithnumerousmentaloperations.Manystudiesunderlinethe importanceoftheinfluenceofmapsonthechildren'sdevelopmentofspatialcognitionandincreasedcog- nitiveabilities.Activitieswithmapscanbemoreorlessmentallystimulating,whichhasbeendisplayed throughBloom'sandMarzano-Kendall'staxonomy.Thepaperpresentstheresultsofa questionnaireon thefrequencyofmapuseby10 to11 yearsoldpupils.Theanswerstothequestionwhichactivitieswith mapspupilslikeandwhichtheynotlikehasbeenpresentedalso.
KEYWORDS
teachinggeography,maps,classroomteaching,mentalactivity,knowledgetaxonomy
Uredništvojeprispevekprejelo14. februarja 2013.
RAZGLEDI
1 Uvod
Mi sel ni pro ce si pri bra nju zem lje vi dov so raz me ro ma pogost pred met preu če va nja kog ni tiv nih psi - ho lo gov in dru gih tako pri odra slih kot pri otro cih. Pri otro cih jih v li te ra tu ri opi su je jo Spen cer, Bla des in Mor sley (1989), Gol led ge s so de lav ci (1992), Cor nell in Heth (2006), Uttal (2000), Leplow s so de - lav ci (2003), Ris sot to in Giu lia ni (2006), če našte je mo le neka te re. Teo re tič ni vidik raz mer ja med oko ljem, kog ni tiv nim področ jem, orien ta ci jo v pro sto ru in zem lje vi di raz la ga jo tudi geo ma ti ki (Frek sa, Klippel in Win ter 2007). V slo venš či ni psi ho loš ke mode le bra nja in risa nja zem lje vi dov iz tuje lite ra tu re na kratko pov ze ma Umko va (2001, 115–124). Vsi ugo tav lja jo, da je delo z zem lje vi di kom plek sna dejav nost, iz česar skle pa mo, da pov zro ča viso ko stop njo misel ne aktiv no sti. Učen ci pri rabi zem lje vi dov raz vi ja jo obču tek pers pek ti ve, dolo ča jo lego, dolo ča jo sme ri, pre poz na va jo pomen meri la, upo rab lja jo kar to grafske zna ke, raz be re jo obli ko va nost površ ja, nad mor sko viši no, razu me jo upo ra bo zem lje vi dov za raz lič ne name ne in podob no. Podat ke na zem lje vi du je tre ba ne le pre bra ti v smi slu razu me va nja dej stev, tem - več jih je tre ba ana li zi ra ti, sin te ti zi ra ti, pogo sto pa tudi spro ti vred no ti ti, ume sti ti v nov kon tekst ter ponov no razu me ti v tem novem kon tek stu. Ob rabi zem lje vi dov tako otro ci kot odra sli menju je mo raz - lič ne rav ni zah tev no sti misel nih ope ra cij. Vsa ko posa mez no dejav nost, ki jo poč ne mo z zem lje vi di, namreč opre de lju je več misel nih postop kov, zato govo ri mo o kom plek sno sti misel ne aktiv no sti.
2 Delo z zem lje vi di vpli va na raz voj kog ni tiv nih spo sob no sti
Zem lje vi di omo go ča jo pers pek ti vo o pro stor skih infor ma ci jah, ki se pomemb no raz li ku je od pers - pek ti ve, pri dob lje ne z ne po sred ni mi izkuš nja mi giba nja v pro sto ru. Raba zem lje vi dov in raz miš lja nje o zem lje vi dih lah ko poma ga ta otro kom razu me ti abstrakt ne poj me pro sto ra in raz vi ja ta spo sob no sti siste ma tič ne ga raz miš lja nja o pro stor skih raz mer jih, ki jih niso nepo sred no izku si li. Ob zem lje vi dih lah ko tako otro ci kot odra sli kom plek sno raz miš lja mo o mno go vrst nih pro stor skih raz mer jih med šte - vil ni mi loka ci ja mi. Ob tem posa mez ne infor ma ci je pri mer ja mo, jih raz vrš ča mo, skle pa mo z in duk ci jo in deduk ci jo, abstra hi ra mo, rešu je mo prob le me in podob no.
Ra jo vić, Dau to vić in Andre je va (2010) nava ja jo, da je prib liž no 75 % raz vo ja člo ve ko vih mož ga nov zaklju če ne ga do sed me ga ozi ro ma osme ga leta sta ro sti. Rajo vić (2012) nada lje trdi, da evrop ski otro - ci v spo sob no stih rabe funk cio nal ne ga zna nja zao sta ja jo za azij ski mi otro ki, kar doka zu je z re zul ta ti PISE od leta 2000 da lje. Kot raz log zao sta ja nja vidi raz li ke v spod bu ja nju delo va nja mož ga nov od najz - god nej še ga obdob ja živ lje nja dalje. Pri bra nju kitaj skih, japon skih in dru gih pismenk (ver jet no zara di zajet no sti, kom plek sno sti in zaple te no sti nji ho ve ga zapi sa) delu je bis tve no več nevro nov, v mož ga nih se ustvar ja jo šte vilč nej še in moč nej še pove za ve kot pri bra nju evrop skih pisav (la ti ni ce in ciri li ce), kjer so v pri mer ja vi s pi smen ka mi posa mez ne črke manj zajet ne, sli kov no manj kom plek sne in manj zaplete - ne. To je brž ko ne eden od raz lo gov, zakaj so azij ski otro ci funk cio nal no bolj pisme ni kot evrop ski. Ker se evrop ski otro ci v vsak da njem živ lje nju (na pri mer na uli cah, tele vi zi ji) v najz god nej šem obdob ju življe - nja ne sre ču je jo z iz zi vi, ki jih nudi jo pismen ke, je za raz voj nji ho vih mož ga nov toli ko bolj pomemb no pre poz na va nje, raz vrš ča nje, uvrš ča nje in kla si fi ci ra nje dru gih sli kov nih sim bo lov, kot so zna ki raz nih bla gov nih in avto mo bil skih znamk. Dom ne va mo lah ko, da sim bo li ka kar to graf ske ga jezi ka delu je na raz voj mož ga nov podob no sti mu la tiv no kot zaple te ni sli kov ni sim bo li, zato je delo z zem lje vi di v ob - dob ju otroš tva tako zelo pomemb no.
Zem lje vi di ne more jo slu ži ti kot nado me sti lo oko lja niti nje go vi misel ni repre zen ta ci ji, v ne ka te - rih pri me rih pa lah ko izbolj ša jo naše kog ni tiv ne spo sob no sti (Frek sa 1999; po Scai fe in Rogers 1996).
Zem lje vi di lah ko zago tav lja jo infor ma ci je o oko ljih:
• kate rih del nismo in ki jih še niko li nismo vide li,
• ki smo jih sicer že vide li, a se podrob no sti o njih ne spom ni mo več,
• kate rih del smo, ven dar je nad nji mi tež ko ali nemo go če ime ti pre gled.
Za go tav lja jo nam glo ba len pogled na oko lje, ki nam omo go ča upo ra bo neka te rih meha niz mov pro - stor ske ga miš lje nja.
S tem lah ko zem lje vi di izbolj ša jo našo misel no repre zen ta ci jo oko lja, naša misel na repre zen ta - ci ja pa lah ko sku paj z zu na njo repre zen ta ci jo – zem lje vi dom, raz ši ri obseg prob le mov, ki jih zna mo reši ti.
Kla sič ne geo graf ske defi ni ci je (Umek 2001, 13) opre de lju je jo zem lje vi de kot pred sta vi tve real ne - ga dela zemelj ske ga površ ja/oko lja/sve ta, ki vse bu je jo potreb ne ele men te (tlo ri sna pers pek ti va, meri lo, kar to graf ski jezik …). Gle de na šir šo, radial no defi ni ci jo, ki jo podrob ne je raz la ga Mac Eac hren (po Umek 2001, 12–17) pa je obseg poj ma zem lje vid raz šir jen, saj vklju ču je kate re ko li pri ka ze pokra jin tako real ne ga kot nereal ne ga pro sto ra, od mikro do makro dimen zij, poleg tlo ri sne pers pek ti ve lah ko vsebuje tudi pri ka ze s stran ske pers pek ti ve. Ta radial na defi ni ci ja je, kadar govo ri mo o kar to graf skem opi sme - nje va nju otrok, pri mer nej ša, saj se otro ci kar to graf sko opi sme nju je jo prvens tve no pre ko »ne kla sič nih«
zem lje vi dov, tudi pre ko pro stor skih pri ka zov v raz lič nih igri cah, risan kah in mno gih inte rak tiv nih sreds - tvih.
Zna nje, ki ga učen ci potre bu je jo za dejav no sti z zem lje vi di, je pro ce du ral no. Učen ci ga gra di jo in nad gra ju je jo več let sko zi vrsto raz lič nih dejav no sti z zem lje vi di in s so rod ni mi dejav nost mi na drugih pred met nih področ jih (na pri mer nova zna nja, ki jih pri do bi jo pri mate ma ti ki v ok vi ru tem ‘orien taci - ja v pro sto ru’, ‘mer je nje’, tudi vpli va jo na bolj kako vost no izve de ne dejav no sti z zem lje vi di). Da bi pouda ri li raz no li kost ter zah tev nost dejav no sti z zem lje vi di, smo jih osvet li li z vi di ka Bloo mo ve in Mar za no ve tak so no mi je.
Slika 1:Merjenjedolžinedržavnemejez vrvicov prvemtriletjušolanja.
IRENAHERGAN
3 Bloo mo va tak so no mi ja dejav no sti z zem lje vi di
Pri tak so nom skem struk tu ri ra nju po Bloo mu se naj niž ja raven zah tev no sti (poz na va nje) pri delu z zem lje vi di nana ša na pri mer na poz na va nje podat kov o tem, kje je legen da, kje meri lo, kaj pome ni naslov zem lje vi da in podob no. Uče nec na pri mer pre poz na, da je na zem lje vi du pri ka zan dolo čen kraj, reka, gorov je …
Ra zu me va nje se kaže kot pov ze ma nje bis tva spo ro čil, ki jih na teme lju last ne misel ne pre de la ve dobi - mo ob »bra nju« zem lje vi da. Po Bloo mu naj bi razu me va nje posre do va le tri misel ne ope ra ci je:
pre va ja nje, inter pre ta ci ja in ekstra po la ci ja (Ru tar Ilc 2009, 12):
• pri pre va ja nju gre v kar to graf skem smi slu za pre tvor bo iz ene ga v dru gi sim bol ni sistem, na pri mer če zna uče nec s svo ji mi bese da mi pred sta vi ti (»pre ve sti«), kaj je raz bral iz zem lje vi da (na pri mer da so reke pri ka za ne kot črte, kra ji kot pike);
• inter pre ta ci ja (v ož jem smi slu) vklju ču je ugo tav lja nje pove zav med sesta vi na mi ozi ro ma ele men ti, ki so pri ka za ni na zem lje vi du, pred po stav lja pa tudi loče va nje bis tve nih delov spo ro či la na zem ljevi - du od nepo memb nih (na pri mer če uče nec razu me zve zo med raz lič no debe li no črte in širi no reke, raz lič no veli kost jo pike in veli kost jo kra ja, če razu me, da na zem lje vi du niso pri ka za ne vse reke in vsi kra ji);
• ekstra po la ci ja pre se ga dobe sed no spo ro či lo, ki ga raz be re mo z zem lje vi da; gre za skle pa nje na teme - lju infor ma cij, ki jih raz be re mo z zem lje vi da (na pri mer če modra bar va pome ni reke na tem zem lje vi du, pome ni reke tudi na dru gih zem lje vi dih).
Slika 2:Rabaslikovnegazemljevidapriučencihprvegatriletja.
IRENAHERGAN
Na rav ni razu me va nja gre pred vsem za pro sto opi so va nje in pojas nje va nje »s svo ji mi bese da mi«
in samo stoj no nava ja nje pri me rov na pod la gi tega, kar pri ka zu je zem lje vid (na pri mer zele na bar va na Drav skem polju pome ni niži no, torej je niži na tudi v Po mur ju, ker je tudi tam zele na bar va).
Upo ra ba se kaže v a pli ka ci ji abstrak cij v kon kret nih situa ci jah ozi ro ma na novih pri me rih (Ru - tar Ilc 2009, 15, po Bloo mu). Po Maren tič Požar ni ko vi gre za zmož nost pre no sa nau če ne ga v si tua - ci je, ki so raz lič ne od prvot nih (Ru tar Ilc 2009, 15). Med tem, ko na rav ni razu me va nja uče nec na pri mer ugo to vi, da so na zem lje vi du Slo ve ni je z ze le no bar vo pri ka za ne niži ne in z mo dro črto reke, zna na rav ni upo ra be ob risa nju ski ce svo je doma če pokra ji ne pra vil no upo ra bi ti zele no in modro bar vo.
Ana li za je raz stav lja nje celo te v se stav ne ele men te ali dele na tak način, da so jasni odno si med nji - mi in nji ho va orga ni zi ra nost ozi ro ma rela tiv na hie rar hi ja (Ru tar Ilc 2009, 17, po Bloo mu). Pri delu z zem lje vi di je zelo pogo sta, na pri mer kadar zem lje vid kot celo to pri ka zov (ob rabi legen de) raz členju - je mo na posa mez ne ele men te v smi sel ni hie rar hi ji (z raz lič ni mi zna ki so pri ka za ni raz lič no veli ki vodo to ki, raz lič no veli ka nase lja, relief gle de na nad mor sko viši no …) in ana li zi ra mo odno se med posa mez ni - mi ele men ti. Pri mer je nalo ga, v ka te ri od učen cev zah te va mo, da med seboj pri mer ja jo izbra ni pokra ji ni na zem lje vi du.
Sin te za pome ni pove zo va nje mno gih ele men tov v novo celo to. Vklju ču je ure ja nje in kom bi ni ranje, samo stoj no inter pre ti ra nje zem lje vi da, sestav lja nje mno ži ce infor ma cij v ce lo to. Zna čil na je diver gent - nost; pri učen cih so opaz ne veli ke raz li ke v na či nu pove zo va nja podat kov na zem lje vi du, kako vo sti inter pre ti ra nja in izpe lja ve pos plo ši tev.
Pri vred no te nju gre za pre so ja nje podat kov na zem lje vi dih v skla du z do lo če ni mi name ni ozi ro - ma kri te ri ji. Ta kate go ri ja zdru žu je vse prejš nje in izha ja iz glob lje ga razu me va nja in ana li ze v skla du z do lo če ni mi kri te ri ji (Ru tar Ilc 2009, 19). Kri te ri ji so lah ko notra nji (na pri mer pre so ja pri mer no sti, rele vant no sti in izčrp no sti podat kov na zem lje vi du, pre so ja na pod la gi pre poz na va nja neja sno sti na zem lje vi du pri ka za nih infor ma cij) ali zuna nji (na pri mer pre so ja kako vo sti/pri mer no sti izbra ne ga zem - lje vi da z dru gi mi zem lje vi di po danih kri te ri jih).
K vred no te nju pa lah ko pri delu z zem lje vi di šte je mo tudi samo zamiš lja nje kri te ri jev, po kate rih je tak šna pre so ja mogo ča. Nalo ga te stop nje zah tev no sti je, kadar na pri mer od učen cev zah te va mo, da pove do mne nje o tu ri stič nem zem lje vi du nji ho ve ga doma če ga kra ja (na pri mer pre so di jo, ali bi izbra - ni zem lje vid upo ra bi li, če bi žele li nez nan cu pred sta vi ti zani mi vo sti v nji ho vem kra ju, kaj bi upo ra bi li, zakaj, ali bi raje upo ra bi li dru gi zem lje vid, kate re ga, zakaj).
4 Mar za no-Ken dal lo va tak so no mi ja dejav no sti z zem lje vi di
Mar za no in Ken dall (2007) v tako ime no va ni novi tak so no mi ji izo bra že val nih ciljev loču je ta tri temelj - ne stop nje pro ce si ra nja (angl. levelsofprocessing): sistem samo nad zo ra (selfsystem), meta kog ni tiv ni sistem in kog ni tiv ni sistem (ta je raz de ljen v šti ri sku pi ne: pri klic zna nja, razu me va nje, ana li za in upo - ra ba zna nja).
Zna nje pred me ta/uč ne ure ozi ro ma cilje pred me ta/uč ne ure lah ko pri vsa ki od teh treh temelj nih sto penj orga ni zi ra mo:
• oko li infor ma cij (vse bin ske ga zna nja),
• oko li misel nih pro ce sov (uče nje misel nih pro ce dur/po stop kov) in
• oko li psi ho mo to rič nih pro ce sov (uče nje misel no-gi bal nih pro ce dur/po stop kov).
Pro ce du re razu me mo kot zapo red je postop kov, ki pri ve de jo do žele ne ga rezul ta ta.
Hie rar hi ja misel nih postop kov po Mar za nu in Ken dal lu (2007) zaje ma spret no sti in pro ce se.
Pri spret no stih raz li ku je ta nasled nje sku pi ne:
• enoz nač na pra vi la – če …, potem … (na pri mer razu me va nje legen de – če je ta reka modra, so vse reke modre);
• algo rit mi – kora ki do uspe šne nalo ge so zna ni, dolo če ni (na pri mer raz da lje meri mo in raču na mo po vna prej zna nih kora kih);
• tak ti ka – ni natanč ne ga vrst ne ga reda kora kov do uspe šno reše ne nalo ge (na pri mer pri bra nju zemlje - vi da lah ko naj prej ugo to vi mo več je kra je, nato reke, nato raz be re mo nad mor sko viši no ali pa ube re mo drug vrst ni red raz bi ra nja pri ka za nih infor ma cij).
Pri pro ce sih Mar za no in Ken dall (2007) upo rab lja ta ter min makro pro ce du re, kar poe no stav lje no pome ni več zapo re dij posa mez nih postop kov (na pri mer načr to va nje izle ta). Raz li ku je ta med spret - nost mi in pro ce si. Spret no sti lah ko z ur je njem avto ma ti zi ra mo, pro ce sov pa ne.
5 Zgod nja/poz na raba zem lje vi dov v šo li
V prak si opa ža mo, da je pomen rabe zem lje vi dov uči te ljem raz red ne ga pou ka veči no ma pre ma lo poz nan. V pr vem tri let ju je raba zem lje vi dov v šo li red ka, pogo sto je bolj izje ma kot pra vi lo. Mno gim uči te ljem se zdi, da so otro ci pred dese tim letom sta ro sti za rabo zem lje vi dov še nezre li; sami pa niso sez na nje ni z znans tve ni mi doka zi uspe šne zgod nje rabe zem lje vi dov že pri otro cih v pred šol ski dobi (na pri mer Bla des s so de lav ci 1998; Goria in Papa do pou lou 2008; Umek 2001). V 4. in 5. raz re du se v skla du z uč nim načr tom pri pred me tu druž ba koli či na dela z zem lje vi di pre cej pove ča in tedaj mnogi slo ven ski učen ci v sta ro sti devet do deset let šele prvič pri me jo v roke zem lje vi de in atla se. Gle de na to, da se koli či na novo na sta lih sinaps v mož ga nih v tem sta rost nem obdob ju že moč no zmanj šu je, je ogro men poten cial kori sti, ki bi ga lah ko ime li zem lje vi di za otro kov raz voj pred to sta rost jo, že zamujen.
V na da lje va nju so pred stav lje ni rezul ta ti o po go sto sti rabe zem lje vi dov pri deset do enajst let nih učen cih (po letu dni šol skih izku šenj siste ma tič ne ga dela z zem lje vi di pri pou ku druž be) in kaj je učen - cem pri delu z zem lje vi di všeč ozi ro ma česa ne mara jo.
6 Razi ska va med učen ci
Ra zi ska va, ki smo jo opra vi li leta 2008, zaje ma 122 učen cev 5. raz re dov na šestih osnov nih šolah, od tega 54 de klic (44,3 %) in 68 deč kov (55,7 %). Prib liž no polo vi ca (60 učen cev ozi ro ma 49,2 %) jih je obi sko va lo eno od pri mest nih osnov nih šol (OŠ Bre zo vi ca pri Ljub lja ni, OŠ Do bro va ali OŠ Pre ska) in prib liž no polo vi ca (62 učen cev ozi ro ma 50,8 %) eno od mest nih osnov nih šol (OŠ Bi čev je, OŠ To - ne ta Čufar ja ali OŠ Va len ti na Vod ni ka). Vzo rec je neslu čaj nost ni (ne ran do mi ni zi ra ni) in namen ski;
izbran za potre be štu di je pri me ra. Sta rost otrok je 10 do 11 let.
Mer ski instru men ta rij je pisni vpra šal nik, s ka te rim smo spra še va li:
• kako pogo sto učen ci upo rab lja jo zem lje vi de doma in v šo li (za pr ti tip vpra ša nja z iz bi ro ene ga od ponu je nih odgo vo rov),
• kaj jim je pri delu z zem lje vi di všeč in česa na mara jo (od pr ti tip vpra ša nja)?
Dob lje ne rezul ta te odpr te ga tipa vpra ša nja smo gle de na podob nost odgo vo rov kate go ri zi ra li.
6.1 Pogo stost rabe zem lje vi dov
Ve či na učen cev (64,8 % ozi ro ma 79 vpra ša nih) oce nju je, da so od začet ka šola nja do tre nut ka, ko smo jih o tem spra še va li (prib liž no do sre di ne 5. raz re da), zem lje vi de v šo li upo ra bi li več kot 10-krat, kar je gle de na učni načrt pred me tov ‘spoz na va nje oko lja’ in ‘druž ba’ tudi pri ča ko van odgo vor. 29,5 % (36 učen cev) je oce ni lo, da so v šo li doslej zem lje vi de upo ra bi li 3- do 10-krat, kar sodi že med pod - pov preč no ozi ro ma red ko rabo. 3,3 % (4 učen ci) so doslej zem lje vid upo ra bi li le 1- ali 2-krat. Poda tek, da je malo učen cev tako red ko upo ra bi lo zem lje vid v šo li, je tola žeč, saj je tako red ka upo ra ba zem lje - vi dov v šo li pre ma lo za ustrez no stop njo kar to graf ske pisme no sti deset do enajst let nih otrok. Zelo nizek
je delež učen cev, ki so odgo vo ri li, da zem lje vi dov v šo li niso upo ra bi li še niko li (2,5 % ozi ro ma 3 učen - ci), kar se sicer sploh ne bi sme lo zgo di ti.
Z upo ra bo učbe ni kov in delov nih zvez kov, ki vse bu je jo zem lje vi de, ima jo učen ci mož no sti za samo - stoj no delo z zem lje vi di tudi v pri me rih, kjer uči te lji red ko izva ja jo dejav no sti s po droč ja kar to gra fi je, čeprav prak sa kaže, da se samoi ni cia tiv no tovrst ne ga dela le red ko loti jo.
Ra zi ska vi izve de ni leta 2009 med 20 slo ven ski mi uči te lji ca mi 4. in 5. raz re dov raz red ne ga pou ka (Pe tek 2009; Ker žan 2010), kaže ta, da veči na uči te ljic sku paj z učen ci zem lje vi de pri pou ku upo rab lja dovolj pogo sto, saj je kar polo vi ca vpra ša nih uči te ljic v enem šol skem letu upo ra bi la zem lje vi de 30-krat ali pogo ste je. Če bi to upo ra bo poraz de li li ena ko mer no čez vse šol sko leto, bi to pome ni lo red no (sko - raj teden sko) rabo zem lje vi dov, kar goto vo pozi tiv no pri po mo re h kar to graf ski pisme no sti otrok; v pr vih petih letih šola nja (od 1. do sre di ne 5. raz re da) je ta upo ra ba do 10-krat, kar oce nju je mo kot pre red - ko. Raz ko rak pri upo ra bi zem lje vi dov je tudi med uči te lji ca mi pre cej šen, saj se gib lje od 5 do 35 upo rab zem lje vi dov v šol skem letu. Nobe na od vpra ša nih uči te ljic ni zem lje vi da upo ra bi la manj kot 5-krat v enem šol skem letu (v vpra šal ni ku niso izbi ra le med ponu je ni mi odgo vo ri, ampak so same poda le šte vi lo upo - rab). Zani mi va je tudi pri mer ja va o po go sto sti rabe zem lje vi dov med uči te lji ca mi in učen ci. Podat ki kaže jo, da so uči te lji ce nava ja le pogo stej šo rabo. To je pri ča ko van rezul tat, saj uči te lji ce izva ja jo fron - tal ni pouk z zem lje vi di in tudi indi vi dual no delo s po sa mez ni mi učen ci, mno gi učen ci pa so v svo jih oce nah rabe zem lje vi dov upo šte va li le last no indi vi dual no rabo zem lje vi da. Fron tal ne rabe, ko z zem - lje vi di nepo sred no dela uči te lji ca, učen ci pogo sto sploh ne zaz na jo ali ne razu me jo kot delo z zem lje vi di, saj kot gle dal ci niso aktiv no ude le že ni ter tovrst ne rabe zem lje vi da ne doživ lja jo kot last no izkuš njo.
Dru ga če je s sa mo stoj no rabo zem lje vi dov učen cev izven šole. Delež učen cev, ki doma sami niso še niko li upo ra bi li zem lje vi da, je tokrat pre cej več ji (16,4 % ozi ro ma 20 učen cev). Povsem enak je tudi delež učen cev, ki so zem lje vid doma upo ra bi li 10-krat ali več. Iz pri mer ja ve pogo sto sti rabe zem lje vi -
0 10 20 30 40 50 60 70
nikoli 1- do 2-krat 3- do 10-krat ve kot 10-kratč ni podatka
% učencev
doma všoli raba zemljevida
Slika 3:Pogostostuporabezemljevidovod1. do5. razredav osnovnišoli.
dov v šo li in doma ugo to vi mo, da učen ci doma zem lje vi de upo rab lja jo veli ko red ke je, saj je raz li ka med tisti mi, ki so zem lje vid upo ra bi li 10-krat ali več v šo li, in tisti mi, ki so ga ena ko pogo sto upo ra bi li doma, kar 47,4 %. Če 16,4 % učen cem (20 dru ži nam), ki tako papir na te ga kot elek tron ske ga zem lje vi da doma niso upo ra bi li še niko li, pri šte je mo 28,7 % učen cev, kjer zem lje vid upo ra bi jo pri lož nost no 1- ali 2-krat let no, ugo to vi mo, da v sla bi polo vi ci dru žin (45,1 % ozi ro ma v 55 dru ži nah) zem lje vid upo ra bi jo zelo red ko, naj več 2-krat let no. Poda tek kaže pomemb nost vklju če va nja dovolj pogo ste ga dela z zem lje vi - di v šo lah, saj pre cej šen delež otrok ne bi imel zadost ne ga izkus tve ne ga sti ka z zem lje vi di, če za tak šno pisme no sti ne bi poskr be la šola.
Po dat ki o rabi zem lje vi dov na raču nal ni ku kaže jo, da veči na učen cev (56,6 % ozi ro ma 69 vpra šanih) še niko li ni upo ra bi la zem lje vi da na raču nal ni ku, kar je pre se net lji vo, saj otro ci te sta ro sti raču nal nik upo rab lja jo pre cej pogo sto.
Mno ge raču nal niš ke igre vse bu je jo zem lje vi de ali načr te raz nih (pred vsem vir tual nih) obmo čij, ki pa jih učen ci obrav na va jo kot del igre in ne kot zem lje vi de. Med preo sta li mi 43,4 % (53 učen cev), ki so naved li, da so že upo ra bi li zem lje vid na raču nal ni ku, ga je naj več upo ra bi lo z na me nom, da poiš - če jo kak šen poda tek (22,1, % ozi ro ma 27 učen cev), 13,9 % (17 učen cev) je le gle da lo drža ve in ocea ne, 7,4 % (9 učen cev) pa je upo ra bi lo zem lje vid z dru gi mi name ni (za ba va in dru go).
6.2 Kaj je učen cem pri delu z zem lje vi di všeč in česa na mara jo
Učen ci so v pi snem vpra šal ni ku pro sto naved li, kaj jim je pri delu z zem lje vi di všeč in kaj ne. Odgovore smo kate go ri zi ra li v sku pi ne, raz vid ne v pre gled ni ci 1.
Naj več učen cem je všeč, da z zem lje vi di nekaj išče jo (37,7 % ozi ro ma 46 učen cev), hkra ti pa to dejav - nost ne mara kar 13,9 % (17 učen cev). Dobri dese ti ni učen cev (11,5 % ozi ro ma 14 učen cem) je všeč več raz lič nih stva ri pri delu z zem lje vi di. V to kate go ri jo odgo vo rov so šte ti tudi pro sti odgo vo ri učen - cev, ki so napi sa li »všeč mi je vse« ali »sko raj vse« ozi ro ma so našte li tri ali več stva ri, ki so jim pri delu z zem lje vi di všeč. Posa mez ne ele men te zem lje vi da, ki so učen cem všeč (na pri mer bar ve, legen da, pogled
nič1 do 5 6 in več
Število dosedanjih uporab 695 u encev;
6,6 %č 36u encev;
29,5 % č
17u encev;1 3,9 % č
Slika 4:Pogostostuporabezemljevidovnaračunalnikupripetošolcih.
od zgo raj), je našte lo 13 učen cev (10,7 %). Dru gi dobri dese ti ni učen cev (11,5 % ozi ro ma 14 učen cem) pa pri delu z zem lje vi di ni všeč nič, take ga dela pre pro sto ne mara jo. Rezul ta ti so gle de na izkuš nje pri - ča ko va ni in jih oce nju je mo kot real ne kazal ce sta nja na tem področ ju.
7 Kaj učen ci z zem lje vi di dela jo pogo sto in kaj red ko
Ob vode nju nasto pov štu den tov raz red ne ga pou ka v ok vi ru štu dij ske ga pred me ta didak ti ka druž - bo slov ja na osnov nih šolah po Ljub lja ni in ob obi sko va nju šol v ča su red ne peda goš ke prak se štu den tov Peda goš ke fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni ugo tav lja mo, da učen ci raz red ne ga pou ka pri delu z zem lje - vi di naj po go ste je bere jo/iš če jo podat ke, upo rab lja jo legen de, meri jo raz da lje, red ke je pa upo rab lja jo koor di nat ne mre že ali načr tu je jo poti. Učen ci zem lje vi de in pri ka za ne podat ke zelo red ko inter pre ti - ra jo, niko li pa nismo zaz na li rabe zem lje vi da, ki bi zaje ma la zave da nje selek ci je infor ma cij.
8 Sklep
Zem lje vi di zara di svo je kom plek sno sti omo go ča jo zelo raz lič ne dejav no sti in so pra vi zaklad za ustvar - ja nje šte vilč nej ših nevron skih pove zav v mož ga nih. Kla si fi ka ci ja dejav no sti z zem lje vi di po Bloo mo vi in Mar za no-Ken dal lo vi tak so no mi ji kaže, da delo z zem lje vi di zaje ma raz lič ne stop nje misel nih ope - ra cij ozi ro ma rav ni zna nja in da lah ko z iz bra ni mi dejav nost mi dose ga mo viso ko raven zah tev no sti.
Raz vi ja mo lah ko kon ver gent no in diver gent no miš lje nje. Ker je raz voj mož ga nov naj bolj inten zi ven v ča su pred šol ske dobe ter v pr vih letih šola nja, je smi sel no poskr be ti za čim pogo stej šo upo ra bo zemlje - vi dov v tem obdob ju. Podat ki kaže jo, da je pomen šole pri rabi zem lje vi dov velik, saj otro ci v do ma čem oko lju zem lje vi de pre ma lo krat upo rab lja jo. Uči te lji naj bi v raz re dih poskr be li pred vsem za načr to vanje Preglednica 1:(Ne)všečnostdelaz zemljevidipridesetdoenajstletnihučencih.
Kaj je učen cem pri delu z zem lje vi di všeč/ni všeč? všeč ni všeč šte vi lo de lež šte vi lo de lež
učen cev (%) učen cev (%)
ne kaj iska ti (na pri mer pot, kraj) 46 37,7 17 13,9
več raz lič nih stva ri (»vse«) 14 11,5 20 16,4
iz bra ni ele ment zem lje vi da (na pri mer bar ve,
legen da, pogled od zgo raj, relief, kra ji, mor je) 13 10,7 3 2,5
ne kaj izve de ti, se nau či ti 10 8,2 7 5,7
dru go 10 8,2 6 4,9
nič mi ni všeč 10 8,2 14 11,5
gle da ti zem lje vid 8 6,6 – –
je zani mi vo, zabav no 5 4,1 – –
če česa ne morem naj ti – – 10 8,2
ugo tav lja nje nad mor ske viši ne,
mer je nje ali raču na nje raz da lje – – 10 8,2
ne na tanč nost – – 7 5,7
ve li kost, se tež ko zla ga jo, meč ka jo in str ga jo – – 12 9,8
ne vem, ni odgo vo ra 6 4,9 16 13,1
sku paj 122 100 122 100
oko liš čin, ki spod bu ja jo samo stoj no iska nje in raz miš lja nje, za celost no, misel no, čustveno akti vi ra nje učen ca, vpe to v živ ljenj ske oko liš či ne (kon tek stual na raba zem lje vi dov ob aktual nih dogod kih, zem - lje vi di v igrah, raču nal ni kih, iz reklam, trgo vin, uče nje izven učil ni ce, poto va nja, mobil ni tele fo ni …), poseb no pozor nost pa naj bi name ni li uče nju postop kov dela z zem lje vi di ter tudi izbi ri ustrez nih zemlje - vi dov. Za otro ke obsta ja jo pose bej pri re je ni ilu stri ra ni papir na ti zem lje vi di, elek tronski več pred stav nost ni zem lje vi di, atla si, glo bu si in dru go gra di vo. Od zem lje vi dov za odra sle se raz li kuje jo pred vsem v manj - ši koli či ni podat kov in pri la go je nem nači nu pri ka za vse bin. Raven zah tev no sti dolo ča raz lič ne teh ni ke pri ka za in podrob nost/pos plo še nost posa mez nih sli kov nih pri ka zov. Glav ni namen je, da otro ke pri - teg ne jo k og le du in upo ra bi ter pove ča jo nji ho vo zani ma nje ne le za zem lje vi de, tem več tudi za dru ge pro stor ske pri ka ze.
9 Viri in lite ra tu ra
Bla des, M., Blaut, J. M., Dar vi zeh, Z., Elgu ea, S., Sow den, S., Soni, D., Spen cer, C., Stea, D., Suraj paul, R., Uttal, D. 1998: A cross-cul tu ral study of young chil dren's map ping abi li ties. Tran sac tions of the Insti tu te of Bri tish Geo grap hers 23-2. Lon don. DOI: 10.1111/j.0020-2754.1998.00269.x
Cor nell, E. H., Heth, C. D. 2006: Home ran ge and the deve lop ment of chil dren's way fin ding. Advances in Child Deve lop ment and Beha vior. Med mrež je: http://www.psych.ual ber ta.ca/~e cor nell/ Ad van - ces.pdf/ (25. 4. 2008).
Frek sa, C. 1999: Spa tial aspects of task-spe ci fic way fin ding maps. Med mrež je: http://www.cosy.in for - ma tik.uni-bre men.de/spp/SPP_on li nes/Pro jekt Q/Frek sa1999.pdf/ (24. 9. 2012).
Frek sa, C., Klip pel, A., Win ter, S. 2007: A cog ni ti ve pers pec ti ve on spa tial con text. Spa tial Cog ni tion:
Spe cia li za tion and Inte gra tion. Med mrež je: http://drops.dag stuhl.de/opus/voll tex te/2007/980/pdf/
05491.Frek sa Chri stian.Pa per.980.pdf/ (20. 10. 2007).
Freundsc huh, S. 1990: Can young chil dren use maps to navi ga te? Toron to. Med mrež je: http://utp jour - nals.me ta press.com/con tent/483m2n11t1687436/ (14. 4. 2008).
Gol led ge, R. G., Gale, N., Pel le gri no, J. W., Doherty S. 1992: Spa tial know led ge acqui si tion by chil dren:
Rou te lear ning and rela tio nal distan ces. Annals of the Asso cia tion of Ame ri can Geo grap hers 82-2.
Was hing ton.
Go ria, S., Papa do pou lou, M. 2008: Presc hoo lers using maps: An edu ca tio nal approach. The Inter na - tio nal Jour nal of Lear ning 15-8. Cham paign.
Her gan, I., Umek, M. 2011: Zgod nje kar to graf sko opi sme nje va nje – spon ta no in načrt no. Raz vi ja nje raz lič nih pisme no sti. Koper.
Ker žan, J. 2010: Uče nje rabe mobil ne ga navi ga tor ja v 5. raz re du – model s fron tal nim in sku pin skim pri sto pom. Diplom sko delo, Peda goš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Le plow, B., Leh nung, M., Pohl, J., Her zog, A., Ferstl, R., Meh dorn, M. 2003: Navi ga tio nal pla ce learning in chil dren and young adults as asses sed with a stan dar di zed loco mo tor search task. Bri tish Journal of Psycho logy 94-3. Lei ce ster. DOI: 10.1348/000712603767876244
Mar za no, J. R., Ken dall J. S. 2007: The New Taxo nomy of Edu ca tio nal Objec ti ves. Thou sand Oaks.
Pe tek, A. 2009: Uče nje rabe mobil ne ga navi ga tor ja v 5. raz re du – model s sku pin skim pri sto pom. Diplomsko delo, Peda goš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Ra jo vić, R., Dau to vić. S., Andre, L. 2010: Neu ro fi zio lo gi ja – pri me na novih otkrića u for mi ra nju ine - te lek tual ne eli te. Med mrež je: http://www.us ko la vr sac.edu.rs/Novi%20sajt%202010/Do ku men ta/
Iz da nja/15%20Okru gli%20sto/Ra jo vic,%20Dau to vic,%20An dre%20-%2046.pdf (10. 10. 2012).
Ra jo vić, R. 2012: Interv ju va nec v od da ji Poda tak plus. Med mrež je: http://the trai lers bay.com/vi deo/
6x Th HLV p I8g/po da tak-plus–men sa/ (10. 10. 2012).
Ris sot to, A., Giu lia ni, V. 2006: Lear ning neigh bour hood envi ron ments: the loss of expe rien ce in a mo - dern world. Chil dren and their envi ron ments: lear ning, using and desig ning spa ces. Cam brid ge.
Ru tar Ilc, Z. 2009: Upo ra ba tak so no mij za opre de lje va nje stan dar dov in kri te ri jev ter za sno va nje preiz - ku sov. Pri lo ga II C Cen tra RS za poklic no izo bra že va nje in Evrop ske ga social ne ga skla da. Ljub lja na.
Spen cer, C., Bla des, M., Mor sley, K. 1989: The Child in the Physi cal Envi ron ment. Shef field.
Umek, M. 2001: Teo re tič ni model kar to graf ske ga opi sme nje va nja v pr vem tri let ju osnov ne šole. Ljubljana.
Umek, M. 2006: Kar to gra fi ja pri nara vo slov ju, mate ma ti ki in špor tu. Zgod nje uče nje in pou če va nje otrok 2.
Koper.
Ut tal, H. D. 2000: Seeing the big pic tu re: map use and the deve lop ment of spa tial cog ni tion. Deve lopmental Scien ce 3-3. Lon don. DOI: 10.1111/1467-7687.00120
10 Summary: Map use improves pupils' thinking skills
(translated by the authors)
Many studies underline that the use of maps is a complex activity and presumably causes a high level of mental activity. Every single activity concerning the use of maps is compounded of many men- tal processes. So using maps and thinking about maps can help children to acquire abstract concepts of space and to develop skills of systematic thinking about spatial relationships.
A successful use of map reading skills has been reported in different studies from the preschool period on. Rajović (2012) asserts that approximately 75% of human brain develops before the child's 7thyear of age and the rest of 25% before the age of 12. European children are lagging behind their Asian counterparts regarding the results of functional knowledge. One significant reason for that may be dif- ferent stimulation of brain function from early childhood. It is important how the children's brain is stimulated in everyday life, also by written signs beside roads, on television and in other public places.
The Asian type of writing is more complex and complicated in visual sense than Latin or Cyrillic char- acters used in Europe, demanding more mental activities (and hence resulting in more neuron synapses) from Asian children to solve the meaning of messages. Because European children do not have so many visual challenges in everyday life, from the preschool period on, it is very important for their brain devel- opment to recognize, sort and classify other pictorial symbols such as trademarks and car brands.
Assuming that the symbolic sense of the cartographic language is similarly stimulative for brain devel- opment as complicated pictorial symbols, activities with maps in childhood is very important. The knowledge needed for successful map use is procedural knowledge; children construct and develop it through many years of performing different map activities and related mathematic activities etc.
Different levels of thinking by performing map activities have been displayed through Bloom's and Marzano-Kendall's taxonomy. The use of maps can develop convergent and divergent thinking through all of six Bloom's taxonomic levels (knowledge, comprehension, application, analysis, synthesis and eval- uation) and through all of three Marzano-Kendall's levels of processing (self-system, metacognitive system, cognitive system). So the ability to master the reading of simple cartographic symbols and the usage of these symbols as a stimulation of original thinking with many possible right answers and individ- ual interpretation are possible. Higher order thinking on the level of evaluation demands the judgment of data shown on the map in accordance with certain educational goals and criteria. The criteria can be internal (for example, the judgement of suitability, the relevance and exhaustiveness of the shown data) or external (for example, the judgement of quality or suitability of a certain map with other maps by using the defined criteria).
The Marzano-Kendall (2007) categories of mental procedures concern skills and processes. Skills are divided in:
• single rules (if … then …, for example, legend comprehension – if this river is blue, then all rivers are blue),
• algorithms (a set of steps to perform some specific task is well-known, determined in advance, for example, measuring and calculating distances can be completed by following well-known steps) and
• tactics (they are made up of general rules, but they do not consist of a set of steps performed in a spe- cific order, for example, map reading is possible by first finding out larger cities, then rivers, then height above sea level, or it is possible to turn the order of steps).
Processes are treated as macro procedures, which mean highly complex procedures, having many subcomponents that require some form of management (for example, planning an excursion).
Based on the frequent observation of lessons at class-teaching level in primary school, we have found that teachers usually do not understand and recognize the importance of early map use. In the first three years of school, the use of maps is rare, but in the 4thand 5thclass, pupils' activities with maps signifi- cantly increase in accordance with the curriculum. The results of our enquiry regarding the frequency of map use by 10 to 11 years old pupils in and out of school show that map activities are frequently sig- nificant in school. While 64.8% of pupils in school use maps 10 or more times from the beginning of schooling until the 5thclass, the percentage of pupils who use maps 10 or more times out of school is only 16.4%. The majority of children (37.7%) use maps to seek some data (e.g. city, route), 11.5% per- form many different activities with maps, 10.7% of them like certain elements of maps (e.g. colours, legend, bird's eye view). 11.5% of pupils do not like the use of maps at all. In school practice of class- room teaching it is noticeable that pupils use maps mostly to search for some data or information, use legends, measure distances etc., but they rarely use coordinate grids and plan routes. Pupils rarely inter- pret maps, while until now their awareness of information selection has not been noticed. Regarding the potency of brain development in the preschool period and in the early years of schooling, the role of educators should be in the planning of learning environment conditions which stimulate autonomous, self-supporting search for information and considering the contextual map use (actual events, maps in games, commercials, stores, outdoor learning, etc.). A special emphasis should be placed on pupils' experience with maps in the sense of learning specific processes (»how to use the maps«) and also in the sense of selecting suitable maps.
