Summary

(1)

1. Uvod

Tukaj{nji prispevek je nastal na osnovi bese- dila »Mednarodni in regionalni vidik razvoja v prostoru«, ki je bil pripravljen kot poglavje in priloga za Strategijo prostorskega razvoja Mestne ob~ine Ljubljana ^[¹^]. Za podro~ji razvoja poselitve in prometne infrastrukture je predstavljen strate{ki poloàj Ljubljane kot dràvne prestolnice Republike Slovenije na evropski ravni (ravni EU), evropski makrore- gionalni, dràvni in regionalni ravni. V analiti~nem delu prispevka so podane ugotovitve, ki se, razen na Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007 2023, nana{ajo {e na nekatere druge pomembne strate{ke do- kumente Slovenije. Vsebinsko je v ospredju ugotavljanje prednosti in prilo`nosti ter odpravljanje slabosti in nevarnosti prihodnjega razvoja Ljubljane ter predlog vizije, splo{nih in konkretnih ciljev razvoja Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh.

2. Vloga in polo`aj

Ljubljane na dr`avni in regionalni ravni

2.1 Ljubljana v strate{kih dokumentih Slovenije

Vlogo in polo`aj Ljubljane na dr`avni ravni obravnavajo {tevilni strate{ki razvojni dokumenti. V okviru obravnave problematike regionalnega razvoja naj izpostavimo predvsem Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju SPRS)^[²^], Strategijo regionalnega razvoja Slovenije (v nadaljevanju SRRS)^[³^], Strategijo razvoja Slovenije ^[⁴^]ter Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 20072023 (v nadaljevanju RESOL)^[5]. Pri njihovi analizi smo ugotovili, da razvojno vlogo in pomen Ljubljane neposredno izpostavljata le dve SPRS in RESOL. V drugih omenjenih dokumentih je to mogo~e razbrati le posredno.

Andrej GULI^

Sergeja PRAPER

Strate{ki vidiki regionalnega prostorskega razvoja Ljubljane

V prispevku je predstavljen strate{ki poloàj Ljub- ljane kot dràvne prestolnice Republike Slovenije na evropski ravni (ravni EU), evropski makroregio- nalni, dràvni in regionalni ravni. Ozna~ujejo ga {tevilne prednosti in prilo`nosti ter tudi slabosti in pomanjkljivosti. Osrednje podro~je obravnave so zna~ilnosti na podro~ju razvoja poselitve in pro- metne infrastrukture. Kot pomembne so izpostav- ljene tudi institucionalno-organizacijske zna~ilnosti oz. upravljalske zmo`nosti upravljalskih struktur v Ljubljani pri izkori{~anju ugotovljenih prednosti in prilo`nosti ter odpravljanju slabosti in nevarnosti.

V nadaljevanju je podan predlog vizije ter splo{nih in konkretnih ciljev razvoja Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh. To je mo`en strate{ki razvojni okvir, ki lahko koristi Ljubljani pri vme{~anju v predlagane nacionalne in evropske velike razvoj- ne projekte.

In the paper, an analysis of the strategic position of Ljubljana as the capital of the Republic of Slovenia at the European (EU), European macroregional, sta- te and regional level is presented. This position is characterized by numerous strengths and opportu- nities, as well as weaknesses and threats. Settlement and transport infrastructure development characteri- stics are given central attention. Furthermore, signifi- cance of institutional and organizational characteri- stics, as well as of managerial capacities of the ad- ministrative structures in Ljubljana, is emphasized as an important factor for capitalization of strengths and opportunities, as well as for mitigation of weaknes- ses and threats. A vision, general and specific de- velopment objectives at the above mentioned levels for Ljubljana are proposed. They form a potential strategic development framework, which could be of use to the governance structures when considering the position and role of Ljubljana in the proposed na- tional and European major projects.

Ljubljana, Strate{ki projekti, EU,

Sosednje dr`ave, Vizija,

Cilji

Ljubljana, Strategic projects, EU,

Neighbouring countries, Vision, Objectives.

(2)

SPRS poudarja pomen Ljubljane kot dràvne- ga sredi{~a in najpomembnej{ega dràvnega prometnega vozli{~a, ki naj se razvije v mednarodno konkuren~no dràvno prestolnico.

V ostalih omenjenih strate{kih dokumentih (~e izvzamemo RESOL) je predvideno spod- bujanje aktivnosti, ki se posredno nana{ajo na Ljubljano. To so:

1.Krepitev slovenskih regionalnih sredi{~, ki naj postanejo glavni pospe{evalci gospo- darskega in dru`benega razvoja, ki naj z u~inkovitim mre`enjem vzpostavijo ugodne pogoje za alokacijo pomembnih med- narodnih (gospodarskih) subjektov in zmanj{ajo negativne razvojne vplive iz (konkuren~nih) sosednjih tujih mest. Zu- nanji polo`aj in vloga Slovenije naj bi te- meljila na notranji gospodarski, dru`beni, kulturni in politi~ni mo~i.

2.Izgradnja u~inkovite gospodarske javne infrastrukture, premi{ljena prostorska vme{~enost in organizacijska uspe{nost te infrastrukture, ki naj bi utrdila vozli{~ni polo`aj Slovenije v odnosu do sosednjih dr`av in {ir{ega dela Evrope.

3.^im bolj tesno mednarodno povezovanje Slovenije na ~ezmejni in transnacionalni ravni, ki bo krepilo prednosti in prilo`nosti Slovenije in omejevalo slabosti in nevarnosti, ki prihajajo iz notranjega in zu- nanjega okolja.

Za prihodnji razvoj Ljubljane so zelo pomembni vsi projekti v okviru RESOL-a, med njimi pa {e posebej tisti, ki se neposredno nana{ajo na Ljubljano. To so: izgradnja [portno-poslovnega parka Leona [tuklja, Narodne in univerzitetne knji`nice Joèta Ple~nika (NUK) ter Centralne tehni{ke knji`- nice (CTK), Politehnike Ljubljana ter nove- ga klini~nega centra v Ljubljani. Vsi izpostavljeni projekti bodo, ko bodo zaklju~eni, najverjetneje mo~no prispevali h krepitvi centralne funkcionalne vloge in poloàja Ljubljane predvsem v okviru dràve.

Za prihodnji razvoj Ljubljane so pomembni tudi vsi prometnoinfrastrukturni projekti, ki sodijo v peto razvojno prioriteto RESOL-a. Ti bodo izbolj{ali prometno povezanost in do- stopnost Ljubljane v okviru Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju LUR), dr`ave in v {ir{em evropskem prostoru. Nekoliko mote-

~e je, da omenjeni projekti niso tesneje medsebojno povezani in da niso izpostavljeni njihovi skupni u~inki pri uresni~evanju pro-

metne politike Slovenije in Ljubljane. Obe- nem menimo, da bi morala biti med te projekte eksplicitno vklju~ena dva zelo pomembna prostorsko-prometna projekta, in sicer potni{ka postaja Ljubljana na hitri `eleznici ter mestni tramvaj.

Nenazadnje pa moramo ugotoviti, da nobe- den od omenjenih strate{kih dokumentov ne vsebuje rezultatov morebitnih primerjalnih analiz (benchmarking), v katerih bi Ljublja- no primerjali z drugimi dr`avnimi sredi{~i Evrope (EU) in ostalimi podobnimi mesti v na{i bli`nji in daljni sose{~ini. Podobna ugotovitev velja tudi za Slovenijo, {e posebej v povezavi z RESOL-om.

Omenjene primerjalne analize ne bi bile ko- ristne in uporabne samo pri udejanjanju omenjenih strate{kih dokumentov, ampak tudi pri uresni~evanju regionalne politike Slo- venije, ki jo je v istoimenskem dokumentu

Slika 1: Obmo~je Delovne skupnosti Alpe-Jadran v Evropi in analiti~no obmo~je

(3)

pripravila Slu`ba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVLSR)^[⁶^]. Kot enega od klju~nih ciljev je opredelila oblikovanje makroevroregije s sede`em v Ljubljani. Slovenija naj bi z aktivno

pobudo institucionalizirala makroevroregijo s sede`em v Sloveniji in na ta na~in presegla pasivni polo`aj, v katerem se sedaj nahaja.

Oblikovanje evroregije naj bi predstavljalo naravno nadaljevanje ~ezmejnega sodelovanja v

Slika 2: Obmo~ja potencialnih Evropskih globalnih integracijskih con (EGIC)

(4)

Delovni skupnosti Alpe-Jadran (v nadaljevanju DS AA). Na karti 1 prikazujemo obmo~je DS AA v Evropi ter znotraj njega t. i. analiti~- no obmo~je (AO), ki je zamejeno z radijem 500 km zra~ne linije okoli geometri~nega sredi{~a Slovenije.

2.2 Ljubljana v regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije Analiza Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007

2013 (v nadaljevanju RRP13) je pokazala, da vloga in pomen Ljubljane v omenjenem dokumentu nista posebej izpostavljena. V ce- lotni strukturi dokumenta se LUR pojavlja kot enovit analiti~ni okvir. K agregiranim podatkom o stopnji (ne)razvitosti posameznih sistemov najve~ prispeva prav Ljubljana s svojimi razvojnimi potenciali.

V dokumentu pogre{amo bolj neposredno navezavo predvsem na SPRS, ki poudarja pomen Ljubljane kot dràvnega sredi{~a in najpomembnej{ega dràvnega prometnega vozli{~a, ki naj se razvije v mednarodno konkuren~no dràvno prestolnico. Analiza je tudi pokazala, da nista bila ustrezno obrav- navana vloga in poloàj Ljubljane na {ir{ih teritorialnih ravneh, to je evropski (ravni EU), evropsko regionalni, dràvni in regionalni ravni.

V RRP13 po na{em mnenju manjkajo tudi ustrezne strate{ke povezave z veljavnimi in novimi RRP-ji sosednjih razvojnih (statisti~- nih) regij, v katerih se nahajajo dejavnosti in infrastruktura, ki (ne)posredno slu`i de- lovanju in razvoju Ljubljane ter LUR-a.

V tem kontekstu je morda najbolj izpostav- ljen problem razvoja Aerodroma Ljubljana, ki se nahaja v Gorenjski regiji. Razen na- daljnjega razvoja letali{ke infrastrukture je za Ljubljano pomembna kakovostna naveza- va letali{~a na Ljubljano z u~inkovitim siste- mom JPP. Razvoj Aerodroma Ljubljana v RRP13 sploh ni omenjen.

V okviru ukrepov in aktivnosti v obeh dokumentih pogre{amo jasno navedbo oz. vklju-

~itev nekaterih projektov, kot so: potni{ka postaja na hitri `eleznici, prometni terminal za kombinirani promet, mestno letali{~e Ljub- ljana, sede` ene od pomembnih evropskih institucij itd.

3. Ljubljana v strate{kih in strokovnih

dokumentih EU

V besedilu »Mednarodni in regionalni vidik razvoja v prostoru« je bila podrobneje anali- zirana vloga in polo`aj Ljubljane v Tretjem kohezijskem poro~ilu ter v dveh ESPON-ovih projektih: ESPON 1.1.1 Potenciali policentri~nega razvoja v Evropi in ESPON 2.4.2 Integralna analiza transnacionalnih in nacionalnih teritorijev zasnovana na rezultatih ESPON-ovih projektov. V nadaljevanju na kratko predstavljamo nekatere ugotovitve projekta ESPON 2.4.2.

V projektu ESPON 2.4.2 je bil oblikovan predlog obmo~ij devetih novih Evropskih globalnih integracijskih con (EGIC) (glej karto 2), ki so bile poimenovane Osrednja evropska cona, Severno-zahodna cona, Ju`ni pas, Donavska cona, Vzhodno-osrednja cona, Vzhodna cona (potencialna), Iberska cona, Poljska cona in Ju`noskandinavska Balt- ska cona.

Donavska cona ima nedvomno velik razvojni potencial znotraj EU, ki temelji na gospodarski odli~nosti Münchna, zgodovinski kulturno-politi~ni centralnosti Dunaja, razvojnih potencialih Budimpe{te ter razvojnih potencialih slovanskih mest Prage, Bratislave in Ljubljane. V njej lahko odigra Ljubljana zelo pomembno vozli{~no vlogo predvsem v smeri povezovanja cone proti tako imenova- nemu »ju`nemu pasu«, balkanskim dr`a- vam in svetu (preko koprskega pristani{~a).

4. Analiza prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti polo`aja in pomena Ljubljane

Ljubljano kot dr`avno prestolnico Republike Slovenije ozna~ujejo na evropski ravni (ravni EU), evropsko regionalni, dr`avni in regionalni ravni {tevilne prednosti in prilo`nosti in tudi slabosti in pomanjkljivosti.

Klju~nega pomena za sedanji in prihodnji gospodarski, dru`beni in prostorski razvoj Ljubljane na omenjenih nadlokalnih teritorialnih ravneh so, posebej z vidika izvajanja RESOL in Strategije prostorskega razvoja

(5)

Ljubljane, predvsem zna~ilnosti na podro~ju razvoja poselitve in prometne infrastrukture.

Na podro~ju poselitve so prednosti Ljublja- ne na omenjenih teritorialnih ravneh od evropske do regionalne: ugodni geostrate{ki poloàj Ljubljane in ljubljanske metropolitanske regije; ugodna geopoliti~na lega in sposobnost Ljubljane za soo~anje z bli`njimi makrourbanimi centri; policentri~ni sistem poselitve s sredi{~nim poloàjem Ljubljane in njene metropolitanske regije; dejstvo, da so v Ljubljani alocirane visoko razvite centralne in storitvene dejavnosti ter da je mesto regionalno in dràvno sredi{~e.

Na podro~ju poselitve so prilo`nostiLjublja- ne na omenjenih teritorialnih ravneh predvsem v mo`nostih, da se Ljubljana razvije v mo~no postindustrijsko razvojno sredi{~e in izkoristi ugodno makrolokacijo na vozli{~u V. in X. vseevropskega koridorja ter da razvije integriran in mednarodno konkuren~en poselitveno-prometni sistem, v katerem bi Ljubljana in ostala sredi{~a ljubljanske metropolitanske regije vzpostavila u~inkovito teritorialno delitev dela ter skladno z njo razvila ustrezne sredi{~ne funkcije.

Na podro~ju poselitve se slabosti Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh od evropske do regionalne ka`ejo v pomanjkanju jasne vizije in strategije razvoja Ljubljane ter ljubljanske metropolitanske regije; premajh- ni velikosti v teritorialni delitvi funkcij srednje velikih evropskih mest; stihijnem in medsebojno konkuren~nem razvoju naselij z nekontrolirano rastjo Ljubljane ter suburba- nizaciji ljubljanske metropolitanske regije in dezurbanizaciji mestnega jedra Ljubljane.

Na podro~ju poselitve so nevarnostiza Ljub- ljano na omenjenih teritorialnih ravneh v:

poglabljanju podrejene vloge Ljubljane in ljubljanske metropolitanske regije v omre`ju evropskih prestolnic in pomembnih urbanih centrov; krepitvi gravitacijskega vpliva sosednjih tujih urbanih sredi{~ (Trst, Gorica, Vi- dem, Beljak, Celovec, Gradec, Zagreb), ki oìjo gravitacijo Ljubljane z (nad)dràvne ravni na raven metropolitanske regije; dezin- tegraciji urbanega sistema, v katerem se Ljubljana in LUR pribliàta prostorskemu vzorcu kalifornijskih mest.

Na podro~ju prometne infrastrukture se prednosti Ljubljane na omenjenih terito-

rialnih ravneh od evropske do regionalne iz- kazujejo v dejstvu, da se v Ljubljani kri`ata V. in X. vseevropski prometni koridor, ki ude- janjata najugodnej{o povezavo med Padsko in Panonsko ni`ino ter med vzhodnim de- lom Alpskega loka in Balkanom; koridorja sta prek Slovenije v prete`ni meri zgrajena (avtocestni kri` in mednarodno letali{~e).

Na podro~ju prometne infrastrukture so prilo`nosti Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh v izbolj{evanju prometne do- stopnosti in sredi{~nosti Ljubljane ter pre- hodnosti Slovenije s pospe{enim posodablja- njem `elezni{ke infrastrukture in izgradnjo

`elezni{ke proge za visoke hitrosti ter z raz{i- ritvijo in posodobitvijo Aerodroma Ljubljana;

v razvoju regionalnega trajnostnega prometnega sistema, temelje~ega na mestni `eleznici in drugih trajnostnih oblikah prometne mobilnosti; v razvoju prometno logisti~nega terminala mednarodnega pomena.

Na podro~ju prometne infrastrukture se slabosti Ljubljane na omenjenih teritorialnih ravneh od evropske do regionalne ka`ejo v:

pomanjkanju jasne vizije in strategije razvoja Ljubljane ter ljubljanske metropolitanske regije; nerazviti regionalni prometni infrastruk- turi; neuravnote`enem razvoju prometne infrastrukture ter pove~evanju razkoraka med stopnjo razvitosti (avto)cestne in `elezni{ke infrastrukture ter hitrem zapolnjevanju zmogljivosti obstoje~e cestne infrastrukture (npr. ljubljanski cestni obro~); rasti motoriza- cije in zapostavljanju JPP, kar povzro~a prometne zastoje, pove~anje potreb po prometnih povr{inah (parkirne hi{e), ve~je obremenitve okolja, kar posledi~no zmanj{uje privla~nost in kvaliteto mestnega bivalnega okolja.

Na podro~ju prometne infrastrukture so nevarnosti za Ljubljano na omenjenih teritorialnih ravneh v: zamujanju izgradnje na-

~rtovane prometne infrastrukture, ki pove~u- je mo`nosti prometnega »zaobhajanja«

Ljubljane in Slovenije (napr. hitra `elezni- ca); mo`nostih, da ostane Ljubljana »mesto izogibali{~e« na transportnih koridorjih, preko katerih se povezujejo sosednja makrour- bana sredi{~a, kar vpliva na dezintegracijo prometnega sistema pretovor in tranzitni (tovorni) promet poteka mimo Ljubljane, logisti~no-distribucijske dejavnosti pa se izva- jajo v bli`njih tujih prometnih logisti~nih centrih (napr. Gradec); avtomobil postane edino mo`no prevozno sredstvo prebivalcev

(6)

Ljubljane z negativnimi posledicami na delovanje prometnega sistema, na sistem poselitve in okolje.

Na izkori{~anje ugotovljenih prednosti in prilo`nosti ter odpravljanje slabosti in nevarnosti Ljubljane na podro~ju poselitve in prometne infrastrukture vplivajo tudi institucionalno organizacijske zna~ilnosti oz. uprav- ljalska sposobnost Ljubljane.

Institucionalno organizacijske prednosti Ljubljane so izra`ene v dejstvu, da je Ljub- ljana prestolnica Republike Slovenije, ki ji je kot polnopravni ~lanici EU omogo~eno neposredno zastopanje lastnih interesov in interesov obmo~ja transnacionalnega sodelovanja v Bruslju ter da njena uprava razpola- ga z ustreznim znanjem in izku{njami na podro~ju teritorialnega sodelovanja.

Institucionalno organizacijske prilo`nosti Ljubljane so izraène v mo`nostih, da preko izvajanja teritorialnega sodelovanja Ljublja- na razvije strokovne, organizacijske in upravljalske sposobnosti uprave ter ostalih pomembnih dele`nikov za teritorialno sodelovanje, okrepi poloàj v Evropi in postane prostor, kjer se sre~uje svet; dolo~i svoje strate{ke interese, ki jih bo uveljavljala v novih programih teritorialnega sodelovanja ter jih uskladi s strate{kimi nacionalnimi interesi in razvojnimi dokumenti dràve.

Institucionalno organizacijske slabosti Ljubljane se izra`ajo v: pomanjkanju zakona o glavnem mestu Republike Slovenije; Ljub- ljana je prestolnica ene od najmanj{ih dr`av,

~lanic EU; pomanjkanje strate{kih predstav, strate{kih nacionalnih interesov in usmeritev Slovenije ter Ljubljane za sodelovanje v programih teritorialnega (~ezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega) sodelovanja; pomanjkanje trdne in u~inkovite organizacijske povezanosti Ljubljane z vsemi de- javniki, ki nastopajo na podro~ju teritorialnega sodelovanja Slovenije; neobstoj regionalne ravni lokalne samouprave (pokrajine), preko katere bi se Ljubljana vklju~ila v izvajanje aktivnosti teritorialnega sodelovanja.

Institucionalno organizacijske nevarnosti za Ljubljano so izra`ene v prizadevanjih sosednjih mest, regij in dr`av (napr. Trst in de-

`ela Furlanija-Julijska krajina v Italiji), da prevzamejo vlogo organov upravljanja v okviru posameznih vej teritorialnega sodelovanja.

5. Sklep: vizija in cilji prihodnjega razvoja Ljubljane

Za premagovanje izpostavljenih problemov Ljubljane v odnosu do obravnavanih nadlokalnih teritorialnih ravni smo pripravili predlog vizijerazvoja Ljubljane, ki se glasi:

Ljubljana bo v prihodnjem programskem obdobju (20072013) utrdila svoj strate{- ki polo`aj znotraj omre`ja mest EU in {ir- {e na na~in, da bo postala aktiven dele`- nik na podro~ju teritorialnega sodelovanja in bo na svojem teritoriju umestila sredi{-

~e evroregije, ki bo delovala kot akcijska enota z ustrezno strate{ko kapaciteto.

Splo{ni cilji,s katerimi si bo Ljubljana prizadevala uresni~iti predlagano vizijo, so naslednji:

1.Ljubljana bo oblikovala jasno strate{ko predstavo o tem, kak{ne so prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti vklju~evanja Ljubljane v obstoje~a in prihodnja obmo~ja teritorialnega (medregionalnega in transnacionalnega) sodelovanja.

2.Ljubljana bo oblikovala strate{ke interese o tem, kako v razmerah pospe{enih glo- balizacijskih in evropskih integracijskih procesov po eni strani ohranjati ter razvi- jati svojo lokalno in nacionalno (kot dr-

`avna prestolnica) gospodarsko, socialno, etni~no in kulturno samobitnost, po drugi strani pa {iriti svoj ustvarjalni vpliv v multikulturni prostor Evrope in sveta.

3.Ljubljana bo oblikovala strate{ke usmeritve na podro~ju teritorialnega sodelovanja.

Skupne strate{ke usmeritve so nujno potrebne, ~e `elimo, da vsi razvojni dele`niki, ki se vklju~ujejo v razli~ne programe teritorialnega (medregionalnega in transnacionalnega) sodelovanja, uresni~ujejo poleg svojih posebnih ali skupnih interesov {e opredeljene nacionalne strate{ke interese.

4.Ljubljana bo zagotovila pogoje za vzpo- stavitev trdne in u~inkovite organizacijske povezanosti vseh dejavnikov, ki nastopajo na podro~ju teritorialnega sodelovanja Ljubljane. V {ir{em smislu to pomeni u~inkovito sinergijsko povezanost vseh re- sorjev uprave pri uresni~evanju strate{kih interesov in usmeritev, v o`jem smislu pa u~inkovito sinergijsko povezanost organov

(7)

(organa) upravljanja pri izvajanju programov in projektov teritorialnega (medregionalnega in transnacionalnega) sodelovanja.

5.Ljubljana bo zagotovila sinergijsko povezanost programov in projektov transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

6.Ljubljana bo zagotovila koordinirano sodelovanje razli~nih oddelkov mestne uprave pri izvajanju programov in projektov na podro~ju teritorialnega sodelovanja.

7.Ljubljana se bo {e naprej aktivno vklju~e- vala v sedanja in prihodnja obmo~ja transnacionalnega sodelovanja, v okviru katerih bo uresni~evala svoje strate{ke mestne interese in usmeritve.

8.Ljubljana si bo prizadevala za temeljito in vsestransko preu~itev predloga za ustanovi- tev evropske makroevroregije »Evroregija prihodnosti« (Future EU-region) in si bo

~e bodo rezultati ugodni prizadevala, da se sredi{~e omenjene evroregije z vsemi institu- cijami umesti v Ljubljani. V njej edino Slo- venija nastopa v vlogi dràve, ~lanice EU, os- tali partnerji so, poleg Hrva{ke, sosednje ita- lijanske, avstrijske in madàrske deèle oz.

`upanije. Poleg tega zavzema Slovenija v omenjeni evroregiji sredi{~ni teritorialni polo`aj, kar ji vzpostavlja ugodne pogoje za to, da prevzame osrednjo koordinativno vlogo.

9.Zunanji polo`aj in vloga Ljubljane je in bo odvisna predvsem od notranje gospodarske, dru`bene, kulturne, institucionalne in politi~ne mo~i ter kohezivnosti mesta oz. ob~i- ne. Prilo`nosti iz vklju~evanja v razli~na obmo~ja transnacionalnega sodelovanja ter makro- in minievroregije, ki temeljijo na

~ezmejni teritorialni delitvi funkcij in dejavnosti, bodo uresni~ene edinole, ~e bo najprej doseèna optimalna teritorialna delitev funkcij in dejavnosti znotraj Slovenije ter opredeljena vloga in poloàj Ljubljane kot dràvne prestolnice. V prizadevanjih za dosego ve~je teritorialne kohezivnosti znotraj obmo~ij transnacionalnega sodelovanja ter evroregij, v katere se vklju~uje Ljub- ljana, je potrebno najprej izbolj{ati teritorialno kohezivnost znotraj Slovenije.

Konkretni cilji, s katerimi si bo Ljubljana prizadevala uresni~iti predlagano vizijo na globalni ravni, so naslednji:

1.Gospodarstvo Ljubljane je odprto tujim (multinacionalnim) podjetjem in svetov- nemu trgu.

2.Doma~a podjetja pospe{eno vstopajo na mednarodni trg.

3.Podjetja znotraj Ljubljane uvajajo nove tehnologije in sodelujejo v procesih mre`e- nja znotraj Ljubljane ter navzven do glo- balne ravni in s povezovanjem ponudbe izkori{~ajo mo`nosti na svetovnem trgu.

4.Ljubljana je lokacija, kjer se pospe{eno iz- vajajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti, razvijajo nove tehnologije ob so~a- sni izgradnji potrebne infrastrukture in superstrukture.

5.Ljubljana je lokacija, kjer pospe{eno na- stajajo in se {irijo nova mala in srednje velika postindustrijska podjetja.

6.Ljubljana se uveljavlja kot priznano kon- gresno mesto na globalni ravni.

7.Ljubljana se uveljavlja kot svetovno zna- na in priznana destinacija za izvajanje vr- hunskih kulturnih in {portnih prireditev.

8.Ljubljana varuje svoje grajeno (naselij, infrastrukture) in naravno okolje (vodo- toki, podtalnica, gozdovi in kmetijske povr{ine, zelene povr{ine) tako, da uvaja ustrezne prilagoditvene politike in ukrepe pred mo`nimi negativnimi vplivi globalnih podnebnih sprememb (poplave, su{e, neurja itd.).

Konkretni cilji, s katerimi si bo Ljubljana prizadevala uresni~iti predlagano vizijo na ravni EU, so naslednji:

1.Ljubljana s svojim globalno privla~nim poslovnim sredi{~em je prostor, kjer se umestijo sede`i ve~ine slovenskih multina- cionalnih (multilokacijskih) podjetij (npr.

Alpina, Prevent, Kolektor, Hidria itd.).

2.Ljubljana gosti sede` pomembne ustanove EU.

3.Ljubljana se aktivno vklju~i v predlagano evropsko globalno integracijsko cono Donavska cona, v kateri prevzame vlogo logisti~nega in finan~nega sredi{~a za dr-

`ave jugovzhodne Evrope in Mediterana.

4.Ljubljana postane sredi{~e evroregije »Evro- regija prihodnosti« (Future EU-region).

Konkretni cilji, s katerimi si bo Ljubljana prizadevala uresni~iti predlagano vizijo na ravni dr`ave, so naslednji:

1.Ljubljana se na dràvni ravni razvija kot dràvno sredi{~e in najpomembnej{e dràv- no prometno vozli{~e, kjer so zgo{~ene naj- vi{je funkcije, vrhunske ustanove, osrednje

(8)

poslovne, kulturne, storitvene in oskrbne dejavnosti ter ustanove, pomembne za vso dr`avo.

2.Ljubljana predstavlja osrednje sredi{~e razvoja postindustrijskih dejavnosti v Slo- veniji, industrijske dejavnosti se razvijajo in alocirajo v ostalih sredi{~ih dr`ave.

Konkretni cilji, s katerimi si bo Ljubljana prizadevala uresni~iti predlagano vizijo na ravni Ljubljanske regije, so naslednji:

1.V Ljubljani se nahaja organizacijsko in logisti~no jedro regionalnega sistema traj- nostne mobilnosti.

2.V Ljubljani so alocirane osrednje centralne dejavnosti regionalnega pomena.

mag. Andrej Guli~, univ. dipl. soc., Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije E-po{ta: andrej.gulic@uirs.si

Sergeja Praper, univ. dipl. in`. agr., Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije E-po{ta: sergeja.praper@uirs.si

Opombe

[1] Urbanisti~ni in{titut RS, 2007, Strategija prostorskega razvoja Mestne ob~ine Ljubljana, naro~nik Mest- na ob~ina Ljubljana

[2] http://www.gov.si/upr/doc/SPRS_slo.pdf.

[3] http://www.svlr.gov.si/index.php?id

=1156&no_cache=1.

[4] http://www.gov.si/umar/projekti/srs/Strategijarazvoja- Slovenije.pdf.

[5] Slu`ba Vlade RS za razvoj, 2006, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, oktober 2006, Ljubljana http://www.gov.si/vrs//util/bin.php?id

=2006101216581045.

[6] http://www.svlr.gov.si/index.php?id

=1156&no_cache=1

Viri in literatura

1. EC, 2001, White paper »European transport policy for 2010 : time to decide«, Luxembourg http://ec.europa.eu/transport/white_paper/docu- ments/doc/lb_texte_complet_en.pdf.

2. ESPON, http://www.espon.eu/.

3. Evropska komisija, 2004, Novo partnerstvo za ko- hezijo: pribli`evanje, konkuren~nost, sodelovanje, Tretje poro~ilo o gospodarski in socialni koheziji, Brussel,

http://europa.eu.int/comm/regional_policy/sources/

docoffic/official/reports/cohesion3/cohesion3_sl.htm.

4. Guli~, A. et al, 2000, Zasnova regionalnega prostorskega razvoja Slovenije, naro~nik Ministrstvo za okolje in prostor Urad RS za prostorsko planira- nje, Urbanisti~ni in{titut RS, Ljubljana

5. Mestna ob~ina Ljubljana, 2002, Trajnostni razvoj Mestne ob~ine Ljubljana strategija, Ljubljana 6. Ministrstvo za okolje in prostor, 2004, Strategija pro-

storskega razvoja Slovenije, Ljubljana, http://www.gov.si/upr/doc/SPRS_slo.pdf.

7. Slu`ba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2001, Strategija regionalnega razvoja Slovenije, Ljubljana

http://www.svlr.gov.si/index.php?id=1156&no_

cache=1.

8. Slu`ba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005, Regionalna politika, Ljubljana, http://www.svlr.gov.si/index.php?id=1156&no_

cache=1.

9. Slu`ba Vlade RS za razvoj, 2006, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 20072023, oktober 2006, Ljubljana, http://www.gov.si/vrs//util/

bin.php?id=2006101216581045.

10.Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2005, Strategija razvoja Slovenije, Ljubljana.

http://www.gov.si/umar/projekti/srs/

StrategijarazvojaSlovenije.pdf.