SLOVENJEGA GRADCA
UPPER CRETACEOUS GASTROPODS OF GOSAU FACIES FROM THE VICINITY OF SLOVENJ GRADEC, SLOVENIA
Vasja MIKUŽ
1, Damjan PEJOVNIK
2, Vlasta ĆOSOVIĆ
3, Alan MORO
3in Aleksander HORVAT
4IZVLEČEK UDK 564.3(497.413)“615.3”
Zgornjekredni polži gosavskega faciesa iz okolice Slovenje- ga Gradca
V prispevku so obravnavani zgornjekredni polži iz druži- ne Acteonellidae iz siliciklastično-karbonatnega zaporedja gosavskega faciesa, ki so najdeni pri Grajskem griču blizu Slo- venjega Gradca. Omenjena lokaliteta predstavlja novo najdi- šče krednih polžev gosavskega faciesa. Ugotovljeni sta dve obliki polžev Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835) in T. cf.
goldfussi (d`Orbigny, 1850). Foraminifera Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994 in ostala mikrofosilna združba določajo apnencem s trohakteoni zgornjemaastrich- tijsko starost.
Ključne besede: polži, Trochactaeon (Acteonellidae), fora- minifere, gosavski facies, zgornja kreda, zgornji maastrichtij, Grajski grič, Slovenj Gradec, Slovenija
ABSTRACT UDC 564.3(497.413)“615.3”
Upper Cretaceous gastropods of Gosau facies from the vi- cinity of Slovenj Gradec, Slovenia
Considered are Upper Cretaceous gastropods of family Acteonellidae from the siliciclastic-carbonate sedimentary succession of Gosau type at Grajski grič near Slovenj Gradec.
Two forms, Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835) and T. cf.
goldfussi (d`Orbigny, 1850) were determined. Foraminifera Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994 deter- mine the Upper Maastrichtian age of the limestones with tro- chactaeons.
Key words: gastropods, Trochactaeon (Acteonellidae), Fo- raminifera, Gosau facies, Upper Cretaceous, Upper Maastri- chtian, Grajski grič, Slovenj Gradec, Slovenia
1 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja.
mikuz@ntf.uni-lj.si
2 Legen 96a, 2380 Slovenj Gradec, Slovenija; pejovnik@gmail.com
3 Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno – matematički fakultet, Geološki odsjek, Horvatovac 102 a, 10000 Zagreb, Hrvatska;
vcosovic@geol.pmf.hr; amoro@geol.pmf.hr
4 Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; aleksander.horvat@ntf.uni-lj.si
UVOD
V kampaniju in santoniju je za razvoj na področju Alp, Karpatov in Panonidov (ALCAPA) značilen sočasen na- stanek sedimentacijskih bazenov gosavskega tipa in raz- kritja metamorfnih kamnin. Nadaljnja subsidenca, ki je v prostoru diahrona, je v gosavih bazenih povezana z nastankom fluvialno-lakustričnih, plitvovodnih mor- skih in globokovodnih hemipelagičnih sedimentnih za- poredij (Willingshofer in sod. 1999). Večino gosa- vskih zaporedij delimo v spodnjo gosavsko grupo (zgor- nji turonij − campanij) in zgornjo gosavsko grupo (zgor- nji santonij − eocen). Za spodnjegosavsko grupo je zna- čilna združba terigenih, fluvialnih, deltnih do plitvovo- dnih morskih faciesov in sedimentacija klastitov, pre- moških lapornatih plasti, plitvomorskih peščenjakov ter peščenih apnencev v spodnjem delu zaporedja in rudi- stnih apnencev v vrhnjem delu zaporedja. Spodnja grupa gosavskih sedimentov je nastala na predhodno odebeljeni kontinentalni skorji v centralnem delu oro- gena (Wagreich in Faupl 1994; Willingshofer in sod. 1999).
Za spodnji del siliciklastično-karbonatnega zaporedja gosavskih faciesov je značilna tipična združba mehkužcev iz družine Actaeonellidae. Že zelo dolgo so znani manjši izdanki gosavskih krednih skladov v oko- lici Zreč in drugod. Veliko zgornjekrednih fosilnih ostankov gosavskega faciesa je bilo ugotovljenih v ka- mnolomu blizu Stranic, med katerimi so najdeni tudi akteonelidni polži (Hočevar & Mikuž 1999). Manjše krpe zgornjekrednih rudistnih apnencev so registrirane tudi v okolici Slovenjega Gradca. Pri geološkem kartira- nju ozmelja okolice Slovenjega Gradca (Pejovnik 2010) je bilo v odvalu profila rudistnih apnencev blizu Graj- skega griča najdenih nekaj ostankov velikih polžev iz rodu Trochactaeon, ki jih predstavljamo v pričujočem prispevku. Izdelali smo tudi nekaj zbruskov zaradi po- znavanja mikrofaciesa tamkajšnjih apnencev in ugoto- vitve določenih mikrofosilov. Z njimi bi radi dokazali, v katerem zgornjekrednem stratigrafskem horizontu so najdeni trohakteoni.
Slika 1. Geografski položaj najdišča zgornjekrednih polžev pri Grajskem griču blizu Slovenjega Gradca
Figure 1. Geographical location of Upper Cretaceous gastro- pods site at Grajski grič near Slovenj Gradec
DOSEDANJE RAZISKAVE GOSAVSKIH PLASTI V SLOVENIJI
Prve geološke podatke o gosavskih skladih na Sloven-
skem najdemo že v virih iz 19. stoletja. Med prvimi raz- iskovalci naših ozemelj je Rolle (1857a: 281), ki piše tudi o krednih skladih iz širše okolice Slovenjega Gradca, Stranic in Zreč. Poroča o rudistnih apnencih in tipičnih gosavskih fosilih iz laporovcev, o koralah in polžih vrste Omphalia kefersteini. Rolle (1857b: 442-443) znova po- roča o gosavskih-krednih skladih iz širšega območja okoli Slovenjega Gradca. Omenja številna najdišča, med drugim piše, da zahodno od Slovenjega Gradca najdemo rudistne apnence. Iz drugih lokalnosti navaja skrilave laporovce in peščenjake, plasti premoga in fosilne ostan- ke. Iz laporovcev omenja “zvezdaste korale” vrste Cyclo- lites depressa (danes Cunnolites (Plesiocunnolites) de- pressa (Reuss, 1854) (cf. Turnšek 1997: 57) in polža Omphalia kefersteini. Riedl (1879: 71) piše o krednih skladih s koralami in polži iz bližnje okolice Stranic.
Redlich (1901: 413) piše o gosavskih laporovcih pri Zrečah, Stranicah in od drugod. Iz gosavskih plasti omenjenih lokacij navaja številne ostanke koral, školjk in polžev. Posebej poudarja hipuritne apnence v katerih so našli več rudistov in polžev. Med polži omenja tudi vrsto Actaeonella gigantea. Petraschek (1927: 334-335) piše o hipuritnih apnencih in gosavskih skladih s plast- mi premoga v okolici Zreč in Stranic. O drugih fosilnih ostankih ne poroča. Pleničar (1974: 550) piše o gosa- vskih skladih, ki jih najdemo pri Stranicah, Zrečah, Slo- venjem Gradcu, na Jesenkovem vrhu in južno od Anton-
skega potoka na Pohorju. Pleničar in Premru (1983:
194) omenjata gosavske sklade s pobočij Pohorja in Koz- jaka ter severnega dela Karavank. Med fosilnimi ostanki omenjata foraminifere, rudiste in korale. Hamrla (1988: 347-349) izčrpno poroča o geološki zgradbi zre- škega prostora in o tamkajšnjih pojavih črnega premo- ga. Med zgornjekrednimi fosilnimi ostanki omenja fo- raminifere, rudiste, solitarne korale, polže in rastlinske ostanke. Pleničar in Ljudmila Šribar (1992: 306-307) poročata o zgornjekrednih krpah na območju slovenske Štajerske in predstavljata profil Stranice v katerem naj bi bile najdene samo foraminifere, korale in rudistne školj- ke. Drugih fosilnih ostankov znova ne omenjata. D.
Turnšek (1997: 32) piše, da najdišče Stranice leži sever- no od Periadriatskega lineamenta, zato tamkajšnji gre- benski kompleks pripada ozemlju Avstroalpina. Iz Stra- nic in okoliških najdišč je D. Turnšek (1997) opisala številne oblike zgornjekrednih koral, med njimi tudi vrsto Cunnolites (Plesiocunnolites) depressa (Reuss, 1854). Hočevar in Mikuž (1999: 19-20) prvikrat poro- čata o različnih oblikah akteonelid iz zgornjekrednih plasti profila Stranice.
Mikuž (2003: 84) poroča o najdbi ribjega zoba vrste Cretolamna appendiculata iz zgornjekrednega profila Stranice. Pleničar (2004: 64-65) predstavlja zgornje- kredne krpice v okolici Zreč in Stranic ter geološki stol- pec gosavskih plasti v Stranicah od koder je opisal hi- purita Vaccinites ultimus in registriral rod Tetravaccini- tes Bilotte 1981. Presenečeni smo, da iz profila Stranice
avtor v svojem prispevku ne omenja nobenih drugih tipično gosavskih školjk in polžev, kar je zelo pomanj- kljivo in malce zavajajoče. Irena Debeljak in sod.
(2005: 27) poročajo o vretenčarskih najdbah v gosa- vskih plasteh profila Stranice. Tam so najdeni: izoliran ribji zob, nepopoln krokodilov zob, več fragmentov žel- vinega karapaksa in štirje večji deli dinozavrovih kosti.
Ves vretenčarski inventar je zbral Franc Pajtler s Pra- gerskega. Pleničar (2005: 19) piše o štajerskem kre- dnem biolitičnem kompleksu oziroma o gosavski kre- dni formaciji južne Avstrije in severne Slovenije. Iz te formacije omenja številne rudistne školjke in predsta- vlja sedimentacijski model razvoja pri Stranicah. Kri- žnar (2008: 27) poroča, da mu je pred leti njegov prija- telj podaril kos apnenca s fosilnim ostankom, ki da so ga našli v grušču ob poti iz Razdrtega na Nanos. V kosu apnenca je prerez polža rodu Trochactaeon. Pleničar (2009: 295-296) znova poroča tudi o “gosavskih pla- steh” s premogom v okolici Stranic in Zreč pri Sloven- skih Konjicah. Nastale so v času od coniacija do maa- strichtija. Uvršča jih med sklade Vzhodnih Alp oziro- ma v Karpato-balkansko-pontidijsko bioprovinco.
Znova poroča samo o rudistnih školjkah, foraminife- rah in koralah, ne omenja pa polžev, drugih školjk, ostankov rib, krokodilov, želv in dinozavrov. Po podat- kih Pejovnika (2010: 27-28) so bili trohakteoni najdeni v zgornjekrednem sivem debeloplastnatem apnencu blizu Grajskega griča, ki leži zahodno od Slovenjega Gradca.
PALEONTOLOŠKI DEL
Sistematika po: Zilch 1959-1960, Kollmann 1967 in Bouchet & Rocroi 2005
Cladus Heterobranchia Gray, 1840 Superfamila Acteonoidea d`Orbigny, 1843
Familia Acteonellidae Gill, 1871 Subfamilia Acteonellinae Gill, 1871
Sohl in Kollmann (1985: 8) obravnavata akteone- lidne polže in z njimi povezana nekdanja okolja. Glede slanosti ugotavljata, da so akteonelide v svetu našli v šti- rih različnih okoljih ali conah. V coni evhalinika s sla- nostjo 30-40 ppm, v kateri so skupaj samo z morskimi organizmi (koralami, glavonožci, arheogastropodi) in v coni polihalinika s 30-18 ppm z manjšim številom pov- sem morskih organizmov. Za ti dve coni so značilni predstavniki rodov Actaeonella in Trochactaeon s po- drodom Neocylindrites, najdemo pa tudi primerke rodu Trochactaeon s podrodom Trochactaeon. Sledita še coni
plejomezohalinika s 10-18 ppm in mejomezohalinika s 5-10 ppm, v katerih najdemo samo še predstavnike rodu Trochactaeon. V peti coni oligohalinika s 0,5-5 ppm niso našli nobenih predstavnikov akteonelid.
Iz napisanega sledi, da so predstavniki rodov Actae- onella in Trochactaeon oziroma prodrodu Neocylindrites značilni za morsko okolje, predstavniki rodu in podro- du Trochactaeon pa za morsko in brakično okolje. V povsem sladkih vodah predstavniki družine Actaeonel- lidae niso živeli. Navedene ugotovitve so zapisane tudi v delu Kollmann-a (1967: 212) in Schenk-a (1972: 247- 248).
Genus Trochactaeon Meek, 1863
Po podatkih Zilch-a (1959-1960: 18) so trohakteoni razširjeni od barremija do konca krede. Našli so jih v Evropi, Egiptu, vzhodni in južni Afriki, na območju Male Azije in v severni, srednji in južni Ameriki. Rod
Trochactaeon je po podatkih Kollmann-a (1967: 247) prisoten nekako od cenomanija do konca maastrichtija.
Vrsta Trochactaeon giganteus pa je razširjena od conia- cija do campanija (Kollmann 1967: 252).
Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835) Tab. 1, sl. 1; tab. 2, sl. 1a-1b; tab. 3, sl. 1, 3 1842 Acteonella gigantea, d`Orbigny. – D`Orbigny, 109,
Pl. 165, Fig. 1
1844 Tornatella gigantea Sow. – Goldfuss (Münster), Tab. 177, Fig. 12
1852 Actaeonella gigantea d`Orb. – Zekeli, 39, Taf. 5, Figs. 8a-8c
1863 Tornatella gigantea Sow. – Goldfuss, 46-47 1866 Tornatella gigantea Sow. (Actaeonella gigantea) –
Giebel, 97
1895 Actaeonella gigantea Sow. – Zittel, 357, Fig. 955 1906 Actaeonella (Volvulina) nov. sp. indet. – Pethö,
Taf. 7, Figs.15, 15a
1959 Acteonella (Trochactaeon) gigantea Sowerby – Po- korny, 956
1959 Actaeonella (Trochactaeon) gigantea gigantea (Sow.) – Pokorny, 958
1959 Trochactaeon giganteus Sow. – Mitzopoulos, 89, Taf. 2, Fig. 2
1967 Trochactaeon (Trochactaeon) giganteus giganteus (Sowerby) – Kollmann, 237-238, Taf. 1, Abb. 9-10;
Taf. 6, Abb. 38; Taf. 8, Abb. 52
1981 Trochactaeon giganteus giganteus (Sowerby, 1835) – Cankov & Motekova, 69, Tabl. 15, Fig. 15 1999 Trochactaeon giganteus giganteus (Sowerby) – Ho-
čevar & Mikuž, 20, Sl. 1
2004 Trochactaeon sp. – Moosleitner, 186, Taf. 84, Figs. 3-4
2010 Trochactaeon giganteus – Pejovnik, 28, Sl. 9 A-B Material: Deloma izoliran primerek trohakteona (tab. 1, sl. 1; tab. 2, sl. 1a-1b) in še en njegov prečni presek (tab. 3, sl. 3) v zgornjekrednem apnencu iz okolice Graj- skega griča pri Slovenjem Gradcu. Vse primerke je našel Damjan Pejovnik.
Opis: Na izolirani strani trohakteona opazujemo najmlajši del hišice, ki je trebušasto-jajčaste oblike s po- daljšanim osrednjim delom hišice (tab. 1, sl. 1). Na spo- dnjem oziroma sprednjem delu hišice se vidijo že pre- kristaljeni deli treh kolumelarnih naborov ali gub, ki so ena izmed značilnosti trohakteonov. Vrh in najstarejši zavoji so odlomljeni. V prerezu trohakteona (tab. 2, sl.
1a-1b), ki žal ni narejen skozi sredino hišice, se vidi pet do šest konično-polkrožnih zavojnic razmeroma debe- lolupinaste hišice. Najbolj debeli deli lupine merijo 10 do
12 mm pri najmlajših zavojih, pri starejših se zelo stanj- šajo. Ustje je ozko, dolgo in režasto.
Velikost primerkov (Size of specimens):
Primerek 1 (Specimen 1): Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835)
višina primerka (Height) = ~136 mm širina primerka (Width) = ~100 mm
Primerek 2 (Specimen 2): Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835)
premer preseka (Diameter of cross section) = 99 mm Primerjava (Comparison):
Prvi (1) in drugi (2) primerek iz najdišča Grajski grič pri Slovenjem Gradcu sta primerljiva z oblikovano- stjo in velikostjo zavojnic ter zunanje oblike hišice s Kollmann-ovimi primerki podvrste Trochataeon (Tro- chactaeon) giganteus giganteus (Sowerby) (1967: Taf. 1, Abb. 9 in Taf. 8, Abb. 52). Opažamo tudi precejšnjo pri- merljivost s primerkom podvrste Trochactaeon (Tro- chactaeon) giganteus subglobosus (Münster) (Koll- mann 1967: Taf. 9, Abb. 56-57).
Zunanja podoba in velikost primerka vrste Trochac- taeon lamarcki (Münster) (Goldfuss 1844: Tab. 177, Fig. 10) tudi v marsičem ustreza našemu primerku. Žal pri našem primerku niso v celoti ohranjeni najstarejši zavoji z vrhom hišice. Določene podobnosti opažamo tudi pri obliki Trochactaeon giganteus Sowerby (Goldfuss 1844: Tab. 177, Fig. 12), vendar je Goldfuss- -ov primerek precej manjši od našega. Goldfuss-ova primerka na tabli 177 (1844: Figs. 10 in 12) sta risana v naravni velikosti. Ob neposredni primerjavi ugotavlja- mo, da je primerek vrste Trochactaeon lamarcki še en- krat večji od primerka vrste T. giganteus.
Stratigrafska in geografska razširjenost:
D`Orbigny (1842: 110) omenja in predstavlja pri- merke vrste Acteonella gigantea iz najdišč Cadière, Ba- usset in Gosau. Zekeli (1852: 39) omenja primerke veli- kih akteonel iz gosavskih skladov najdišč Neuen Welt pri Wiener-Neustadt in Hieflau na avstrijskem Štajer- skem. Goldfuss (1863: 47) piše, da je primerek iz okoli- ce Wiener-Neustadta in da ima tri izrazite kolumelarne nabore. Zittel (1895: 357) predstavlja vrsto Actaeonella gigantea iz turonijskih plasti najdišča Grünbach v Av- striji. Reuss (1854: 41) poroča o različnih vrstah akteo- nel najdenih v zgornjekrednih gosavskih plasteh najdišč:
Gosauthale, St. Wolfgang in Wand. Stur (1863: 47-49) poroča o več vrstah akteonelidnih polžev rodu Actaeo- nella iz najdišč v Transilvaniji. Boehm (1894: 133, 143)
piše, da so našli akteonelide rodu Actaeonella v najdiščih Col dei Schiosi in Calloneghe v severni Italiji. Pethö (1906: 183-184) poroča o najdbah za gosavske sklade značilne primerke akteonelidnih polžev s Fruške gore, predvsem rodu Actaeonella. Zanimivo je, da Petković in sod. (1976), ki obravnavajo fosilne ostanke Fruške gore, od tam ne omenjajo akteonelidnih polžev. Wein- zettl (1910: 51-52) opisuje več različnih akteonelid iz krednih plasti Češke, med njimi tudi vrsto Actaeonella gigantea Sow. (Tab. 7, Figs. 29-30). Prikazan primerek je v celoti premajhen, predvsem preozek za navedeno akte- onelidno vrsto. Pokorny (1959: 958) piše, da so to vrsto ugotovili na Portugalskem, v Franciji, Nemčiji in Avstri- ji (Gosau-tal, Gams, Hieflau, Neue Welt, Grünbach).
Mitzopoulos (1959: 89) vrsto Trochactaeon giganteus opisuje iz gosavskih plasti Grčije. Lupu (1965: 50) opisu- je cenomanijske akteonelide Romunije, vendar ne ome- nja vrste Trochactaeon giganteus. Schenk (1972: 237) opisuje profil santonijsko-campanijskih plasti najdišča Zöttbachgraben pri Brandenbergu na Tirolskem, kjer so najdeni trohakteoni v morskih in brakičnih horizontih.
Horizont Radiolites-Trochactaeon v spodnjem delu pro- fila je zanesljivo v celoti morski. Cankov in Motekova (1981: 69) poročata, da so primerke velike akteonelide našli v turonijsko-senonijskih skladih Bolgarije, nadalje še pišeta, da so jih našli tudi v zgronjekrednih skladih Francije, Portugalske, Nemčije, Avstrije (Gosau) in Ro- munije. Kollmann (1983) predstavlja iz cenomanijskih skladov Grčije primerke rodov Trochactaeon in Eotro- chactaeon. Sohl in Kollmann (1985: 80) pišeta, da je podvrsta Trochactaeon (Trochactaeon) giganteus gigan- teus (Sowerby) značilna za obdobje od santonija do spo- dnjega campanija, primerke pa so našli v Avstriji, bivši Jugoslaviji, na Madžarskem, Portugalskem, v Romuniji, Grčiji in bivši Sovjetski zvezi. Mustafa in Hamdan (1997: 504) opisujeta in prikazujeta primerke akteonelid iz maastrichtijskih skladov najdišč Jabal Buhays in Jabal Faiyah v Združenih arabskih emiratih. Našli so jih tudi v Omanu. Moosleitner (2004: 161-173) predstavlja ide- alen litostratigrafski profil gosavskih plasti z območja Gosau in Rußbach ter omenja in opisuje fosilne ostanke
iz plasti v najdiščih Randobach, Zimmergraben, Stöckl- waldgraben, Schneckenwand, Traunwand, Nefgraben in Pass Gschütt. Pejovnik (2010: 28) iz okolice Grajskega griča poroča o campanijsko-maastrichtijskih plastnatih apnencih in apnenčastih brečah z najdbami rudistnih školjk in polži vrste Trochactaeon giganteus.
Trochactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850) Tab. 3, sl. 1, 2
cf. 1967 Trochactaeon (Trochactaeon) goldfussi (d`Orbigny) – Kollmann, 233, Taf. 7, Abb, 49-50
cf. 1981 Trochactaeon goldfussi d`Orbigny, 1850 – Can- kov & Motekova, 70, Tabl. 17, Figs. 3, 3a Material: Vzdolžni presek tretjega trohakteona v zgornjekrednem apnencu iz okolice Grajskega griča blizu Slovenjega Gradca.
Opis: Naravno izprepariran presek, ki po zunanji morfologiji spominja na vrsto Trochactaeon goldfussi in ima hišico ožjo, nižjo s tanjšimi stenami kot pri vrsti Trochactaeon giganteus. Primerek je primerljiv s Koll- mann-ovima primerkoma (1967: Taf. 7, Abb. 49-50).
Primerek 3 (Specimen 3): Trochactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850)
višina (Height) = 79 mm širina (Width) = ~ 57 mm
Stratigrafska in geografska razširjenost: Oblika je značilna za gosavske plasti, nastopa pa od zgornjega san- tonija do spodnjega campanija (Kollmann 1967: 233- 234). Našli so jo v najdiščih Traunwand, Gosau in Bran- denberg. Cankov & Motekova (1981: 70) vrsto Tro- chactaeon goldfussi omenjata in predstavljata iz spo- dnjemaastrichitjskih plasti Bolgarije, nadalje še pišeta, da je ugotovljena še v cenomanijskih do senonijskih skladih Grčije, bivše Jugoslavije, Tirolske, Avstrije in Romunije.
ZAKLJUČKI
V najdišču Grajski grič, zahodno od Slovenjega Gradca so trohakteoni najdeni skupaj z rudisti v zgornjekrednem apnencu. Primerki niso pogostni, predstavljamo na pol izoliran primerek akteonelidnega polža vrste Trochacta- eon giganteus (Sowerby, 1835) (tab. 1, sl. 1; tab. 2, sl. 1a-1b) in še en prečni presek v apnencu (tab. 3, sl. 1, 3). Vzdolžni presek (tab. 3, sl. 1, 2) najverjetneje pripada obliki Tro-
chactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850). Mislimo, da so stratigrafske razmere na Grajskem griču deloma podob- ne izdvojenemu morskemu horizontu »Radiolites-Tro- chactaeon« v najdišču Zöttbachgraben pri Brandenbergu na Tirolskem, ki ga predstavlja Schenk (1972: 246-247).
Iz vzorca apnenca z drugim in tretjim primerkom trohakteona (tab. 3, sl. 1) je bil narejen zbrusek. Apnenec
pripada mudstone do wackestone strukturnemu tipu s številnimi miliolidami, preseki ostrakodov in nerudi- stnih školjčnih lupin. V zbrusku smo določili: Cuneoli- na sp., Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, Nezzazatinella sp., Triloculina sp., Quinqueloculina sp., Bolivinopsis sp. in ?Charophyta (tab. 4). Ugotovljeni mi- krofacies kaže na lagunsko, plitvomorsko okolje. Na osnovi foraminifere Fleuryana adriatica lahko vzorec apnenca s trohakteoni uvrstimo v zgornji del maastrich- tija (De Castro in sod. 1994). Horizonte s trohakteoni ne moremo stratigrafsko korelirati s profilom v Strani-
cah. Pri Stranicah ležijo horizonti s trohakteoni v spo- dnjem delu siliciklastično-karbonatnega kompleksa, ki ga Pleničar in Šribarjeva (1992) uvrščata v santonij- -campanij. V maastrichtijski del siliciklastično-karbo- natnega zaporedja pri Stranicah uvrščata zgolj apnence s hipuritidno favno. V zbrusku iz vzorca pri Grajskem griču ni opaziti še nobenih fragmentov lupin rudistnih školjk, kar je običajno za faciese s trohaktenoni, saj pri večini gosavskih razvojev le-ti ležijo v spodnjem delu za- poredja. Rudisti se v profilu pri Slovenjem Gradcu poja- vijo šele višje v sedimentnem zaporedju.
CONCLUSIONS
Upper Cretaceous gastropods of Gosau faciesfrom the vicinity of Slovenj Gradec, Slovenia In the Grajski grič locality west of Slovenj Gradec tro- chactaeons were found together with rudists in the Upper Cretaceous limestone. The fossils are not fre- quent. We present a halfway isolated individual of actae- onelid gastropod of species Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835) (Pl. 1, Fig. 1; Pl. 2, Figs. 1a-1b), and an additional section in limestone (Pl. 3, Figs. 1, 3). The lon- gitudinal section (Pl. 3, Figs. 1, 2) belongs most probably to the form Trochactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850).
We consider the stratigraphic situation at Grajski grič partly similar to that in the isolated marine horizon
»Radiolites-Trochactaeon« in the Zöttbachgraben loca- lity at Brandenberg, in the Tyrol, as presented by Schenk (1972: 246-247).
In the thin-section made from the sample with the 2nd and 3rd trochactaeon (Pl. 3, Fig. 1) we determined Cuneolina sp., Fleuryana adriatica De Castro, Drobne &
Gušić, Nezzazatinella sp., Triloculina sp., Quinqueloculi-
na sp., Bolivinopsis sp. and ?Charophyta (Pl. 4), as well as numerous miliolids, ostracods, and non-rudists bivalve shell fragments. The microfacies indicates lagoonal and shallow marine environment. According to the fo- raminifera Fleuryana adriatica De Castro, Drobne &
Gušić the Upper Maastrichtian age could be established (De Castro et al., 1994). Stratigraphically the horizons with trochactaeons in Grajski grič could not be corre- lated with the same horizons from Stranice section. In Stranice section the horizons with trochactaeons are found in the lower Santonian-Campanian part of silici- clastic-carbonate succession (Pleničar & Šribar, 1992). In the Maastrichitian part of the siliciclastic-car- bonate succession Pleničar and Šribar (1992) placed only the carbonate horizons with hippuritids. In the thin-section from the Grajski grič no rudist shell frag- ments were found which is in common with all trochac- taeon facies of Gosau type successions where they ussu- ally underlay the rudist limestones. In the Grajski grič section the rudist limestones appear higher in the sedi- mentary succession.
ZAHVALE
Za prevode v angleščino se zahvaljujemo zaslužnemu profesorju dr. Simonu Pircu, sodelavcu Marijanu Grmu pa za izdelavo fotografskega gradiva in računalniško podporo.
LITERATURA – REFERENCES
Boehm, G., 1894: Beiträge zur Kenntniss der Kreide in den Südalpen. I. Die Schiosi- und Calloneghe-Fauna. Palaeon- tographica (Stuttgart) 41 (3-4): 78-147 + Taf. 7-15.
Bouchet, P. & J.-P. Rocroi, 2005: Classification and Nomenclator of Gastropod Families. Malacologia (Philadelphia) 47 (1-2): 1-397.
Cankov, V. & N. Motekova, 1981: Gastropoda. In: Cankov, V. (redakcija), Fosilite na B`lgarija, V. Gorna kreda, Go- lemi foraminiferi, Anthozoa, Gastropoda, Bivalvia. B`lgarska akademija na naukite (Sofija): 52-72.
De Castro, P., K. Drobne & I. Gušić, 1994: Fleuryana adriatica n. gen., n. sp. (Foraminiferida) from the Uppermost Maastrichtian of the Brač Island (Croatia) and some other localities on the Adriatic carbonate platform. Razpr. 4.
razr. SAZU, 35: 129-149 + Pl. 1-4.
Debeljak, I., E. Buffetaut, S. Buser, A. Košir, K. Krivic, V. Mikuž & B. Otoničar, 2005: Terrestrial vertebrate locality in Upper Cretaceous Gosau near Stranice (NE Slovenia). 17. posvetovanje slovenskih geologov. Geološki zbornik (Ljubljana) 18: 26-28.
D`Orbigny, A., 1842: Description zoologique et géologique de tous les animaux mollusques et rayonnés fossiles de France. Terrains crétacés. Paléontologie Française. Tome second (Pteropoda, Gastropoda). (A Paris): 1-456 + Pl.
149-236.
Giebel, C., 1866: Repertorium zu Goldfuss` Petrefakten Deutschlands. Ein Verzeichniss aller Synonymen und literari- schen Nachweise zu den von Goldfuss abgebildeten Arten. In: Petrefacta Germaniae tam ea quae in museo univer- sitatis regiae Borussicae Fridericiae Wilhelmiae Rhenanae servantur, quam alia quaecunque in museis hoeninghu- siano, muensteriano aliisque extant iconibus et descriptionibus illustrata. List & Francke (Leipzig): IV, 1-122.
Goldfuss, A., 1826-1844: Abbildungen und Beschreibungen der Petrefacten Deutschlands und der angrenzenden Län- der, unter Mitwirkung des Herrn Grafen Georg zu Münster. In: Petrefacta Germaniae tam ea quae in museo uni- versitatis regiae Borussicae Fridericiae Wilhelmiae Rhenanae servantur, quam alia quaecunque in museis hoenin- ghusiano, muensteriano aliisque extant iconibus et descriptionibus illustrata. Verlag von List & Francke (Leipzig):
Tab. 1-200.
Goldfuss, A., 1863: Abbildungen und Beschreibungen der Petrefacten Deutschlands und der angrenzenden Länder, unter Mitwirkung des Herrn Grafen Georg zu Münster. Zweite Auflage. In: Petrefacta Germaniae tam ea quae in museo universitatis regiae Borussicae Fridericiae Wilhelmiae Rhenanae servantur, quam alia quaecunque in museis hoeninghusiano, muensteriano aliisque extant iconibus et descriptionibus illustrata. List & Francke (Leipzig): 1-120.
Hamrla, M., 1988: Prispevek h geologiji premogišč zreškega okoliša in uvrstitev njegovih premogov po odsevnosti.
(Contribution to the geology of coal deposits in the Zreče area and reflectance-based ranking of its coal). Geologija 1987 (Ljubljana) 30: 343-390.
Hočevar, M. & V. Mikuž, 1999: Zgornjekredne Actaeonellidae iz kamnoloma blizu Stranic. 14. posvetovanje sloven- skih geologov, Povzetki referatov. Geološki zbornik (Ljubljana) 14: 18-21.
Kollmann, H. A., 1967: Die Gattung Trochactaeon in der ostalpinen Oberkreide. Zur Phylogenie der Actaeonellidae.
Ann. Naturhistor. Mus. Wien (Wien) 71: 199-261 + (Taf. 1-9).
Kollmann, H. A., 1983: Cenomane Gastropodenfaunen aus den Ophiolith-Konglomeraten Böotiens (Griechenland).
Ann. Géol. Pays Helléniques, 1e sér. 1982 (Athènes) 31: 333-358 + Taf. 1-5 (31-35).
Križnar, M., 2008: Polž in ramenonožec z Nanosa. Društvene novice (Tržič) 38: 27-28.
Lupu, D., 1965: Studiul faunei de gasteropode cenomaniene de la Chergheş. Stud. cerc. geol. geofiz. geogr., Ser. geologie (Bucureşti) 10 (1): 47-60 + Pl. 1-4.
Mikuž, V., 2003: Elazmobranhij Cretolamna appendiculata v zgornjekrednih – gosauskih plasteh pri Stranicah. (The elasmobranch Cretolamna appendiculata in the Upper Cretaceous – Gosau beds near Stranice, Eastern Slovenia).
Geologija (Ljubljana) 46 (1): 83-87 + (Tab. 1).
Mitzopoulos, M., 1959: Erster Nachweis von Gosauschichten in Griechenland. Sitzungsb. Österr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. kl., Abt. 1 (Wien) 168: 79-93.
Moosleitner, G., 2004: Fossilien sammeln im Salzburger Land. Ein Führer zu klassischen und neuen Fundstellen.
Goldschneck (Wiebelsheim): 1-223 + (Taf. 1-107).
Mustafa, H. & A. R. Hamdan, 1997: Actaeonella (Gastropoda) from the Simsima Formation (Maastrichtian), United Arab Emirates. N. Jb. Geol. Paläont. Mh. (Stuttgart) 8: 500-510.
Pejovnik, D., 2010: Geološko kartiranje in stratigrafski razvoj spodnjemiocenskih plasti slovenjegraške kotline. (Geolo- gical mapping and stratigraphy of the Lower Miocene sedimentary succession in the Slovenj Gradec valley). Univer- za v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-76 + (Tab. 1-9), geol. karta 1:10 000 (Diplomsko delo).
Pethö, J., 1906: Die Kreide (Hypersenon-) Fauna des Peterwardeiner (Pétervárader) Gebirges (Fruska Gora). Palaeon- tographica (Stuttgart) 52 (2-6): 57-331 + Taf. 5-26.
Petković, K., M. Čičulić-Trifunović, M. Pašić & M. Rakić, 1976: Fruška gora. Monografski prikaz geološke građe i tektonskog sklopa. Matica srpska, Odelenje za prirodne nauke (Novi Sad): 1-257 + (Tabl. 1-37).
Petrachek, W., 1927: Die Kohlenlager der dinarischen Gebirge Altösterreichs. (Jugoslawien und Italien). In: W. Petra- schek (1926/29): Kohlengeologie der Österreichischen Teilstaaten. Teil. I und II. Kattowitzer Buchdruckerei-und Verlags-Sp. Akc. (Katowice): 321-360.
Pleničar, M., 1974: Gosavski skladi Slovenije. (The Gosau Beds of Slovenia). Geologija (Ljubljana) 17: 550-551.
Pleničar, M., 2004: A teratological specimen of the hippuritid species Vaccinites ultimus Milovanović from Stranice (Slovenia). Another »Tetravaccinites« case. Cour. Forsch.-Inst. Senckenberg (Frankfurt a. M.) 247: 63-73 + (Pl.
1-2).
Pleničar, M., 2005: Upper Cretaceous Rudists in Slovenia. (Zgornjekredni rudisti v Sloveniji). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred naravoslovne vede IV, (Ljubljana) Dela-Opera 39: 1-255 + (Pl. 1-106).
Pleničar, M., 2009: Kreda – Cretaceous. In: M. Pleničar, B. Ogorelec & M. Novak (uredniki), Geologija Slovenije (The Geology of Slovenia). Geološki zavod Slovenije (Ljubljana): 255-302.
Pleničar, M. & U. Premru, 1983: Die Entwicklung der Kreideschichten Sloweniens (NW Jugoslawien). Zitteliana (München) 10: 191-194.
Pleničar, M. & L. Šribar, 1992: Le récif de Rudistes près de Stranice (N. O. de la Yougoslavie). Geologica Romana (Roma) 28: 305-317 + (Pl. 1-4).
Pokorny, G., 1959: Die Actaeonellen der Gosauformation. Sitzungsb. Österr. Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. kl., Abt. 1 (Wien) 168: 945-978 + Taf. 1-2.
Redlich, K. A., 1901: Das Alter der Kohlenablagerungen östlich und westlich von Rötschach in Südsteiermark. Jb.
Geol. R. A. 1900 (Wien) 50: 409-418.
Reuss, A. E., 1854: Beiträge zur Charakteristik der Kreideschichten in den Ostalpen, besonders im Gosauthale und am Wolfgangsee. Denkschriften Akad. Wiss., mathem.-naturwiss. cl. (Wien) 7: 1-156 + Taf. 1-31.
Riedl, E., 1879: Die Sotzkaschichten. Oesterr. Zeitschr. Berg-und Hüttenwessen (Wien) 27: 70-72 + Taf. 6.
Rolle, F., 1857a: Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Ehrenhausen, Schwanberg, Windisch-Feistritz und Windisch-Gratz in Steiermark. Jb. Geol. R. A. (Wien) 8: 266-288.
Rolle, F., 1857b: Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen Weitenstein, Windisch Gratz, Cilli und Ober- burg in Unter-Steiermark. Jb. Geol. R. A. (Wien) 8: 401-465.
Schenk, V., 1972: Zur Regressionsfazies (Biofazies und Ökologie) der Mittleren Gosau (O. Kreide) von Brandenberg, Tirol. N. Jb. Geol. Paläont. Mh. 1971 (Wien) 6: 324-339.
Sohl, N. F. & H. A. Kollmann, 1985: Cretaceous Actaeonellid Gastropods from the Western Hemisphere. Geol. Surv.
Profess. Paper (Washington) 1304: IV, 1-104 + Pl. 1-23.
Stur, D., 1863: Bericht über die geologische Uebersichtsaufnahme des südwestlichen Siebenbürgen im Sommer 1860. Jb.
Geol. R. A. (Wien) 13: 33-120.
Turnšek, D., 1997: Mesozoic Corals of Slovenia. (Mezozojske korale Slovenije). Znanstveno raziskovalni center SAZU.
Založba ZRC, Zbirka ZRC 16 (Ljubljana): 1-512 + (Pl. 1-211).
Wagreich, M. & P. Faupl, 1994: Palaeogeography and geodynamic evolution of the Gosau Group of the Northern Calcareous Alps (Late Cretaceous, Eastern Alps, Austria). Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 110: 235-254.
Weinzettl, V., 1910: Gastropoda českého křidového útvaru. Palaeontographica Bohemiae (V Praze) 8: 1-56 + Tab.
Willingshofer, E., F. Neubauer & S. Cloetingh, 1999: The significance of Gosau-Type Basins for the Late Cretace-1-7.
ous History of the Alpine-Carpathian Belt. Phys. Chem. Earth (A) 24: 687-695.
Zekeli, F., 1852: Die Gasteropoden der Gosaugebilde. Abh. Geol. R. A. (Wien) 1 (2): 1-124 + Taf. 1-24.
Zilch, A., 1959-60: Gastropoda von Wilhelm Wenz. Teil 2, Euthyneura. Gebrüder Borntraeger (Berlin): XII, 1-834.
Zittel, K. A., 1895: Grundzüge der Palaeontologie (Palaeozoologie). Druck und Verlag von R. Oldenbourg (München und Leipzig): VIII, 1-971.
TABLE – PLATES
TABLA 1 – PLATE 1
Sl. 1 Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič pri Slovenjem Gradcu, sprednja stran prvega primerka, velikost ~ 136 x 100 mm
Fig. 1 Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič at Slovenj Gradec, ventral side of 1st specimen, size ~ 136 x 100 mm
TABLA 2 – PLATE 2
Sl. 1a Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič, prerez prvega primerka, desna polovica, narav- na velikost
Fig. 1a Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič, cross section of 1st specimen, the right half, natural size
Sl. 1b Leva polovica istega primerka, naravna velikost Fig. 1b The left half of same specimen, natural size
TABLA 3 – PLATE 3
Sl. 1 Preseka drugega in tretjega trohakteona v kosu zgornjekrednega apnenca, Grajski grič, velikost kosa 300 x 220 x 140 mm
Fig. 1 Cross section of the 2nd and 3rd Trochactaeon in Upper Cretaceous limestone, Grajski grič, size of piece 300 x 220 x 140 mm
Sl. 2 Trochactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850), Grajski grič, tretji primerek, velikost 79 x 57 mm Fig. 2 Trochactaeon cf. goldfussi (d`Orbigny, 1850), Grajski grič, 3rd specimen, size 79 x 57 mm Sl. 3 Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič, drugi primerek, premer 99 mm Fig. 3 Trochactaeon giganteus (Sowerby, 1835), Grajski grič, 2nd specimen, diameter 99 mm
Fotografije Tab. 1-3 (Photos Pl. 1-3): Marijan Grm
TABLA 4 – PLATE 4
Sl. 1 Nezzazatinella sp., Cuneolina sp. in Bolivinopsis sp.
Fig. 1 Nezzazatinella sp., Cuneolina sp. and Bolivinopsis sp.
Sl. 2 ?Charophyta Fig. 2 ?Charophyta Sl. 3 Triloculina sp.
Fig. 3 Triloculina sp.
Sl. 4 Quinqueloculina sp.
Fig. 4 Quinqueloculina sp.
Sl. 5 Cuneolina sp., Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994 in preseki ostrakodov.
Fig. 5 Cuneolina sp., Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994 and ostracod cross-section.
Sl. 6 Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994 Fig. 6 Fleuryana adriatica De Castro, Drobne & Gušić, 1994
Zbrusek je narejen iz vzorca drugega in tretjega primerka trohakteona (tab. 3, sl. 1).
Thin-section from the sample of the 2nd and 3rd Trochactaeon specimen (Pl. 3, Fig. 1).
Merilce (Scale bar) = 0,1 mm.
Foto (Photo): Aleksander Horvat
