Karbonatne kamnine Pece Carbonate rocks of Mt. Peca, Slovenia
Bernarda BOLE Geološki zavod Slovenije
Dimičeva 14, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: grebenski apnenec, kamij, wettersteinski razvoj, sedimentologija, Peca, Karavanke, Slovenija
Key words: reef limestone, Camian, Wetterstein facies, sedimentology, Peca, Karavanke Mts., Slovenia
Kratka vsebina
Karbonatni masiv Pece gradita wettersteinski apnenec in dolomit v zagrebenskem in grebenskem razvoju ladinijsko-karnijske starosti. Apnenec v zagrebenskem razvoju je plastovit in po strukturi pripada intrabiomikritu, intrabiopelmikritu ter loferitu. Nastajal je v plitvem in mirnem sedimentacijskem okolju z občasnimi kratkotrajnimi okopnitvami.
Za grebenski facies so značilne korale, alge, spongije in drugi grebenotvorni organizmi.
Večji del apnenca Pece je rahlo dolomitiziranega, grebenski del pa je še močno rekrista- liziran. Glede na fosilno združbo uvrščamo grebenski apnenec v karnijsko, v glavnem cordevolsko starost.
Abstract
The carbonate massif of Mt. Peca consists of Ladinian-Camian Wetterstein limestone and dolomite of backreef and reef development. The backreef limestone is bedded and with intrabiomicrite, intrabiopelmicrite and loferite textures. It was deposited in shallow and quiet sedimentation environment with short periodic emergences. The reef facies is char- acterized by corals, algae, spongians and other reefbuilding organisms. Te larger part of the Peca limestone is slightly dolomitized, and its reef part is in addition strongly recrys- tallized. With respect to fossil assemblage the reef limestone is attributed to Carnian, mainly to Cordevol.
Uvod
Pogorje Pece leži v vzodnih Karavankah, kjer ga na severu omejujejo paleozojske me- tamorfne kamnine, na jugu pa granodioritni pas skupaj z metamorfnimi kamninami. Juž- no od Pece sledimo Plešivški in Šumahov prelom ter eno najbolj pomembnih tekton- skih linij v Sloveniji - Periadriatski linea- ment. Ta poteka po dolini zgornjega toka reke Meže čez Koprivno do Ludranskega vr-
ha ter se nadaljuje proti Slemenu (Mioč &
Žnidarčič, 1980).
Na tem območju leži pomembno svinčevo- cinkovo rudišče Mežica, ki je po 300 letih obratovanja danes v zapiranju. Zaradi go- spodarskega pomena rudišča so v prejšnjih desetletij ih dali prednost raziskavam rudo- nosnim kamninam - tako imenovanim wetersteinskim plastem, ki so na območju severnih Karavank razvite v treh facijah:
zagrebenski in grebenski ter predgrebenski.
Celotna skladovnica wettersteinskih plasti sestoji izključno iz apnenecev in dolomitov, ki dosežejo debelino do 1200 m (Štrucl, 1984).
Raziskave zajemajo zgornji del Pecinega pogorja (sl.l). S pomočjo geologa Mihe Pun- gartnika sem vzorčevala ob poti vzhodno in južno pobočje Pece, od nadmorske višine 1200 m do njenega vrha - Kordeževe glave na 2125 m.
CRO JUBIJANA
—
- A
Kor
m
1 ■ cs
la m
mmmssmms
Sl. 1. Lega raziskanega območja Pece Fig. 1. Location map of the investigated area
Vzorce sem glede na plastovitost in vseb- nost fosilnih ostankov razdelila v dve sku- pini: v prvi so vzorci s plastovito teksturo in revni s fosili, zajeti od 1200 m (cestni useki)
do Planinskega doma na 1665 m, v drugi pa so vzorci masivnega apnenca in dolomiti- ziranega apnenca s pestro fosilno združbo.
Te sledimo od Sedla do vrha Pece.
Dosedanje raziskave
Prvo pregledno geološko karto raziska- nenega območja je izdelal Teller (1896), ki je razčlenil triasne plasti. O posameznih zna- čilnostih wettersteinskih plasteh in o njiho- vih faciesih pa je pisal Holler (1936). Vse nadaljne raziskave so se odvijale v okviru iskanja rude. Berce inHamrla (1953, ne- objavljeno poročilo) sta izdelala prvo geolo- ško karto območja Pece in Tople v merilu 1:10.000.
Eden izmed vidnejših raziskovalcev v zad- njih desetletjih na tem ozemlju je prav go- tovo Štrucl (1962, 1970a, 1970b, 1971), ki je podrobno prikazal stratigrafijo in tekto- niko vzhodnih Karavank ter premirjal posa- mezne revirje mežiškega rudišča z rudiščema Bleiberg in Raibl. Nastanek karbonatnih kamnin in cinkovo svinčeve rude v anizijskih plasteh Tople je podal leta 1974, geološke in mineraloške značilnosti rude in prikamnine v mežiškem rudišču pa leta 1984. V zadnjem članku podaja tudi litološki razvoj wetter- steinskih plasti na Peci.
Bauer (1970) je preučeval razvoj triasnih plasti in tektoniko severnega dela vzhodnih Karavank med Obirjem in Peco. Pungart- nik (1977)jev diplomskem delu obravnaval splošne geološke razmere na južnem območ- ju Pece. Ramovš (1977) je iz svojega geolo- škega sprehoda na Peco podal opis kamnin, ki si sledijo na poti proti vrhu. Pungartnik in sodelavci (1982) so sedimentološko pre- učevali litološko zaporedje karnijskih plasti v mežiških rudiščih in v Helenski grapi.
Placer (1996) je pri študiju strukturne ge- neze mežiških rudišč odkril, da je masiv Pece narinjen proti vzhodu do severovzhodu na osrednji del mežiških rudišč, kar je hipote- tično mogoče povezat z zmikanjem ob Peria- driatskem lineamentu.
Rezultati
Apnenec od nadmorske višine 1200 m pa do planinskega doma (prva skupina) je svetlo rožnato sive barve. Pogosto ga prepletajo
kalcitne žilice, ki so mestoma obarvane z železovimi oksidi. S prostim očesom težko opazimo znake okamenelega življenja. Wet- tersteinski apnenec nad 1700 m nadmorske višine (druga skupina) pa je masiven, svetlo do temno sive barve ter vsebuje pestro fo- silno združbo grebenotvornih organizmov.
Vzorci iz prve skupine po strukturi veči- noma pripadajo intrabiopelmikritu, intra- biomikritu ter loferitu. Vsebujejo do 30 % alokemov, po Dunhamu jih uvrščamo med wackestone, mestoma pa tudi med packsto- ne, redkeje v grainstone. Med fosilnimi ostanki so najbolj pogoste alge (Codiaceae in Thaumatoporella), slede odlomki školjč- nih lupin, foraminifere ter ehinodermi, me- stoma pa še mikrogastropodi in posamezne korale. Na splošno so omenjeni vzorci bolj revni s fosili.
Od alokemov prevladujejo intraklasti, ki so povečini mikritni, biomikritni ter pelmi- kritni. So nepravilnih oblik, njihova velikost doseže do 5mm. V vzorcih iz okoli 1600 m nadmorske višine sledimo tudi posamezne onkoide. Več plasti apnenca kaže stromato- litno teksturo (tab. 1, sl. 1), po kateri sklepa- mo na občasno medplimsko in nadplimsko okolje sedimentacije. Pogoste so še izsušit- vene pore mm dimenzij in nepravilnih oblik.
Pore zapolnjuje kalcit, tu in tam pa dolo- sparit. Stromatolitne plasti je na nekaterih mestih zajela kasnodiagenetska dolomitiza- cija (tab.l, sl. 3.). ki se kaže v 30 do 600 pm velikih dolomitnih romboedrih. Medzrnske pore zapolnjuje sparitni kalcit, večkrat v dveh generacij A in B. A je obrobni cement, B pa mozaični sparit, ki se nahaja v osrednjih delih medprostorov. V več primerih opazimo, da so dolomitna zrna dedolomitizirana. Gre za ponovno kalcitizacijo kot produkt cirku- lacije površinskih meteorskih vod skozi do- lomit. V manjši meri so prisotne korozijske votlinice, velikosti od nekaj mm pa do nekaj cm, ki opozarjajo na krajše okopnitve in pa- leozakrasevanje. Zapolnjujejo jih sparitna zrna subhedralnih in anhedralnih oblik. Apne- nec je pogosto prepleten s kalcitnimi žili- cami, mestoma pa so prisotni tudi stilolitni šivi (tab. 1, sl. 4 ).
Energijski indeks, ki je nizek do zmeren in ostale značilnosti preiskanih vzorcev ka- žeje, da se je sedimentacija wettersteinskega apnenca odvijala v dokaj mirnem plitvomor- skem okolju, z občasnimi okopnitvami in manjšimi vplivi litorala. V podplimskemu
okolju so nastajali mikritni, sparitni in in- trasparitni apnenci, v medplimskem okolju pa stromatolitni in onkoidni apnenci.
Apnenci, ki so bili zajeti od Sedla 1700 m do vrha Pece (Kordeževa glava) kažejo znake grebenskega razvoja. Makroskopsko so ti vzorci svetlo do temno sive barve in kažejo na pestro življenjsko okolje. V vsakem vzor- cu najdemo ostanke grebenske favne. Sedi- mentološke in mikropaleontološke preiskave so pokazale, da po strukturi večina pripada intrabiosparitnemu, biointraonkoidnemu, biolititnemu (koralitu) ter redkeje biomikrit- nemu apnencu. Mikritna osnova je v večjem delu nadomeščena z drobnozrnatim sparitom.
Od alokemov pogosto sledimo intraklaste predvsem mikritne, biomikritne ter pelmi- kritne, ki dosežejo velikost tudi do nekaj mili- metrov. Skoraj v vseh vzorcih opazujemo onkoide kroglastih in sploščenih koncentrič- nih oblik, velikih do 1 cm. Večkrat se onkoidi združujejo v grozde (tab.l, sl. 2). Njihova jed- ra so mestoma dolomitizirana. Onkoidi kažejo na sedimentacijski prostor s stalnim gibanjem vode, kjer je bila omogočena rast modroze- lenih alg. Lokalno so se znotraj sedimenta- cijskih prostorov pojavili litoralni pogoji, na katere opozarjajo kopuče neskeletnih alg ter loferitne lamine z izsušitvenimi porami.
Prav gotovo so glavni in zelo zanimivi graditelji grebenskega apnenca alge, korale, spongije, stromatoporoidi, hetetide ter mi- kroproblematika, v manjši meri tudi ehino- dermi, foraminifere, školjke ter mikrogastro- podi. Določljivost vseh naštetih organizmov je zaradi dolomitizacije apnenca in njegove rekristalizacije težavna, v nekaterih prime- rih tudi nemogoča. V večini premerov so fo- sili prepoznavni le po konturah in njihovih mikritnih robovih (tab.l, sl. 5). V septih koral je pogost kasnodiagenetski dolomit, ki je po- rozen in mestoma dedolomitiziran.
Pri določitvi sledeče grebenske združbe mi je pomagala Dragica Turnšek:
Korale - Corals
Myriophyllum mojsvari (Volz ), tab. 2, sl.7 Volzeia sublaevis (Miinster), tab. 2, sl. 6 Protoheterastraea leonhardi (Volz ), tab.
2, sl. 2
Margarosmilia confluens (Miinster), tab.
2, sl. 5
Volzeia badiotica (Volz), tab.2, sl. 1 Craspedophyllia alpina (Loretz), tab. 2, sl. 4
Margaropyhllia capitata (Munster), tab.
2, sl. 3
Spongije - Sponges
Cryptocoelia zitteli Steinman, tab. 3, sl. 1 Vesicocaulis sp., tab. 3, sl. 2
Solenolmia manon (Munster), tab. 3, sl. 4 Uvanella lamellata Senowbari - Daryan, tab. 3, sl. 3
Uvanella irregularis Ott, tab. 3, sl. 5 Leinia schneebergensis Senowbari - Dar- yan, tab. 3, sl. 7
Jablonskyia andrusovi (Jablonsky), tab.
3, sl. 6
Tolminothalamia carnica Senowbari - Daryan,
Zardinia retrosiphonata Senowbari Daryan
Stromatoporoidi Stromatoporoids Stromatomorpha sp.
Spongiomorpha sp.
Hetetide - Chaetetids
Atrochaetetes cylindrica Turnšek & Buser 1989, tab. 3, sl. 4
Mikroproblematika Microproblematica Tubiphytes obscurus Maslov, tab. 4, sl. 1 Bacinella ordinata Pantič, tab. 4, sl. 6 Plexoramea cerebriformis Mello, tab. 4, sl. 2 Bacanella floriformis Pantič,
Ladinella porata Ott Alge - Algae
Marinella sp., tab. 4, sl. 3 Solenopora sp., tab. 4, sl. 4 Dasycladacea
Vrste koral, spongij in mikroproblematik, ki so bile determinirane, kažejo na karnijsko v glavnem cordevolsko starost in se v veliki meri lahko primerjajo z Dolomiti v Italiji (Leonardi, 1967, Fois & Gaetani, 1980) redkejša so nahajališča v Severnih Apneniških Alpah (011, 1967,Fliigel, 1982) Hydra v Grčiji (Turnšek &Senowbari- Daryan, 1994), na Siciliji (Senowbari- Daryan et al., 1982) ter na Pamirju (Mel- nikova, 1975).
V Sloveniji je podobna fosilna združba znana še iz severnih Julijskih Alp (Turnšek
& Ramovš, 1984), s Pokljuke (Turnšek
& Buser 1989), Kamniških Alp ter iz Hu- dajužne (Senowbari-Daryan, 1981) in Jesenice pri Cerknem (Čar et al. 1981).
Zaključki
Po mikrofaciesu in litološkem razvoju raziskanih apnencev lahko sklepamo, da so na območju Pece wettersteinske plasti na- stajale v podplimskem in medplimskem oko- lju sedimentacije. Za medplimsko okolje so značilne stromatolitne plasti in izsušitvene pore. Korozijske votlinice kažejo na kratko- trajne emerzijske faze in na paleozakrase- vanje. Masivni grebenski apnenec je nastajal prav tako v zelo plitvem okolju z relativnim nizkim energijskim indeksom. Po pestri fo- silni združbi, ki je kljub močni rekristali-
Tabla 1- Plate 1 1 Stromatolitni apnenec z izsušitvenimi porami. P/5, 30x
Stromatolitic limestone with shrinkage pores. P/5, 30x
2 Mikritni onkoidi s sparitnim cementom dveh generacij (A - obrobni, B - mozaični). P/19-3, 10x Micritic oncoids with two generations of sparitic cement (A - rim, B - mosaic). P/19-3, 10x 3 Drobni kasnodiagenetski dolomitni romboedri v mikritni osnovi. P/11, 30x
Small late diagenetic dolomite rhombs in micritic matrix. P/11, 30x 4 Rekristaliziran biomikritni apnenec s stilolitnimi šivi. P/25-2, 10x
Recrystallized biomicritic limestone with stylolitic seams. P/25-2, 10x 5 Rekristalizirane korale z mikritnim ovojem. P/25-2, 10x
Recrystallized corals with micritic envelopes. P/25-2, 10x
t
n
m ,
:>* J*- E > *
K..•.». .
■ ■-
:. * ' ' ** V46 i S':." :i'
« s
F5-
• * S v
» .
r * #4
e,- . _y
e *p
** »J®.«
Tt?
► '
'.m ,*»
■:-<
m .
i ■ v-<';
m ■A:
m mw
m t
¥ I*
a
** i
zaciji kamnine dokaj številna, sklepamo, da je bila voda dobro prezračena.
Na območju Pece so se wetersteinske pla- sti odlagale v zagrebenskem in grebenskem okolju. Grebenski apnenec je značilen za zgornji del karbonatnega paketa in kaže, da lagunska sedimentacija ni bila na karbonatni platformi povsod enotna. Kljub številnim gre- benotvornim organizmov tukaj ne gre za ti- pične sklenjene grebenske tvorbe, temveč za apnenec s posameznimi koralnimi čoki in krpami (patch reefs). Masiv Pece je v zgor- njem ladiniju in coredvolu predstavljal sever- ni rob wettersteinske karbonatne plošče.
Carbonate rocks of Mt. Peca, Slovenia Conclusions
Microfacies and lithologic development of examined limestones allow the conclu- sion about deposition of the Peca Wetter- stein beds in sub- and intratidal depositional environments. Typical for subtidal environ- ment are stromatolithic layers and desicca- tion pores. Corrosion vugs indicate short emersion phases and paleokarstification.
The massive reef limestone was deposited equally in very shallow environment of a relatively low energy index. The heteroge- neous fossil assemblage, quite abundant in spite of radical recrystallization, indicates good water aeration.
The Wetterstein beds of Peca area were deposited in backreef and reef environments.
The reef limestone, characteristic for the up- per part of the carbonate package, indicates an uneven character of lagoon deposition on the carbonate platform. In spite of numer- ous reefbuilding oganisms the reef struc- tures were not of the characteristic massive type, but rather of isolated conical and patch reefs that are observed in the limestone. The Peca massif represented in Upper Ladinian and in Cordevol the northern margin of the Wetterstein carbonate platform.
Zahvala
Najlepše se zahvaljujem akad. dr. Dragici Turnšek za določitev grebenskih organizmov in mikroproblematike. Prav tako velja zah- vala Mihi Pungartniku za terensko pomoč in doc. dr. Bojanu Ogorelcu za kritični pregled članka.
Tabla 2 - Plate 2 1 Volzeia badiotica (Volz), P/50b, 5x
2 Protoheterastraea leonhardi (Volz), P/28-5, 5x 3 Margarophyllia capitata (Miinster) P/57a, 5x 4 Craspedophyllia alpina (Loretz), P/51, 5x 5 Margarosmilia confluens (Miinster), P/50Č, 5x 6 Volzeia sublaevis (Miinster), P/28-2, 5x 7 Myriophyllum mojsvari (Volz), P/17-2, 5x
Fotografije na tablah 2, 3 in 4 so negativi.
Photographs of the plates 2, 3 and 4 are negatives.
rt ■r
i JL -m*. mr.
- C , ,*. JF-'.
.Jgf BHSiiHb' %
! *?
■ec s 'v * -.«
• »% 1 2bA**
g
r,«.
“ SiSitiSiiFF
■:*r\ "‘wm£$sm$$r-§m' < *v
• .^? • T^lpt^ vii-? • /<**.'
* '>^* ’ ’ -s*
&• ■„ '4-jto, ,v
& ■ ':'^M
, w JHpSf 4 JtešBt’---'
.Š ■ /* 'V'%
• ?Mk;. ***.
;;*s&
p
kšbS-v/:
«ww»u t*' if^jn '*» ,•* < ■ ^ -‘
'fef *
ašgg?' ' ‘
IS'-- ■ ■»
i-fp' ;s - a»
29|Rk ■#?-
<% V K. ■;/'-V-~ - : ,j
•gt:
'.r-*!
Ai
'-"'V.' .• vfi.' •'’"«*. &A b‘DI
i0?SrM>-. ■■' «*32fWS2?V'-* *''>tfsjjig '■' /srastt'?^\ST* ^ m'_jtF'*££.
.n S Vv^-i:^Sk .>:,-V^S 3Č ■j&j,* * -S^v4-/
m a ~n 'ir *?■ * ;, ;...*■
X 3m&
j *■#.< **>%£ ^ >:;. '"fiir:*' •'”: '”4k’'^sr
r- * - ~. Sl
-v' %
Literatura:
Bauer, F.G. 1970: Facies und Tektonik des Nordstammes des Ostkarawanken von der Petzen bis zum Obir. - Jahrbuch Geol. B.A., 133,189-247, Wieri
Čar, J., Skaberne, D., Ogorelec, B., Turnšek, D. & Placer, L. 1981: Sedimento- logical characteristics of Upper Triassic (Cordevo- lian) circular quiet water Coral bioherms in We- stem Slovenia, Northwestern Yugoslavia. In: Too- mey (Ed.), European Fossil Reef Models. Soc. Econ.
Paleontol. Mineral. Spec. Publ., 30, 233-240, Tulsa Fois, E. & Gaetani, M. 1980: The northem margin of Civetta buildup. Evolution during the Ladinian and Camian. - Riv. Ital. Paleont., 68/3, 496-542, pls. 49-56, Milano
Holler, H. 1936: Die Tektonik der Bleiberger Lagerstatte. - Carinthia 11/7,1-82, Klagenfurt
Leonardi, P. 1967: Le Dolomiti. Geologia del monti tra Isarko e Piave. I, 1-557, Trento
Melnikova, G. 1975: Pozdnetriasovie skle- raktinii Jugo-Vostočnogo Pamira. Ed. Donit. Akad.
Nauk Tadž. SSRj Inst. Geol., 1-236, Dušanbe Mioč, P. & Žnidarčič, M. 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, Tolmač za list Ravne na Koroškem. - Zvezni geol.zavod, 69 pp., Beograd
Ott, E. 1967: Segmentierte Kalkschwamme (Sphinctozoa) aus der alpine Mitteltrias und ihre Bedeutung als Riffbildner im Wettersteinkalk. - Bayer. Akad. Wiss., Math.Nat.,Kl., Abh.,N.F. 131,
1-96,Taf. 1-10, Munchen
Placer, L. 1996: Pečin nariv ob Periadriat- skem lineamentu. - Geologija 39, 289-302, Ljub- ljana
Pungartnik, M. 1977 : Biostratigrafske raz- mere na južnem območju Pece. - Diplomska na- loga, Arhiv FNT, Ljubljana
Pungartnik, M., Brumen, S. & Ogore- lec, B. 1982: Litološko zaporedje karnijskih plasti
v Mežici. - Geologija 25/2, 237-250
Ramovš, A. 1977: Geološki sprehod na Peco.
- Proteus 40/2, 51- 57, Ljubljana
Ramovš, A. & Turnšek, D. 1984: Lower Camian Reef Buildups in the Northem Julian Alps.
Razprave IV.r. SAZU 25, 4,163-200, Pl. 1-15, Ljub- ljana
Štrucl, I. 1962: Problematika raziskovanja svinčevo-cinkovih nahajališč na območju Slove- nije.- Rud. Met.zb. 4, 361-364, Ljubljana
Štrucl, I. 1970: Stratigrafske in tektonske razmere v vzhodnem delu severnih Karavank.- Geologija 13, 5-20, Ljubljana
Štrucl, I. 1971: On the Geology of the East- em Part of the Northern Karawankes with Spe- cial Regard to the Triassic Lead Zinc-Deposits.
Sedimentology of parts of Cenral Europe, Guide book, VIII. Int. Sediment. - Congress, 285-301, Heidelberg
Štrucl, I. 1974: Nastanek karbonatnih kame- nin in cinkovo svinčeve rude v anizičnih plasteh Tople. - Geologija 17, 299-397, Ljubljana
Štrucl, I. 1984: Geološke, geokemične in mi- neraloške značilnosti rude in prikamnine svin- čevo-cinkovih orudenj mežiškega rudišča. - Geo- logija 27, 215-327, Ljubljana
Teller, F. 1896: Erlauterungen zur geologi- schen Karte der ostlichen Auslaufer der Karni- schen und Julischen Alpen (Ostkarawanken und Steiner Alpen). - K.K. geol. R.A.,Wien
Turnšek, D. 1997: Mezozoic Corals of Slo- venia. SAZU, ZRC 16, 512pp., Ljubljana
Turnšek, D., Buser, S. & Ogorelec, B.
1982: Carnian Coral- Sponge Reefs in the Amphi- clina Beds between Hudajužna and Zakriž (We- strn Slovenia). Razprave IV.r. SAZU, 24, 2, 51-98, Pl. 1-12, Ljubljana
Turnšek, D. & Senowbari-Daryan, B.
1994: Upper Triassic (Camian-Lowermost Norian) Corals from the Pantokrator Limestone of Hydra (Greece). - Abh. Geol. B.A., 50, 477-507, Wien
Tabla 3 - Plate 3 1 Cryptocoelia zitteli (Steinmann), P/20-1, 5x
2 Vesicocaulis sp., P/56c, 5x
3 Uvanelle lamellata Senowbari - Daryan, P/38, 5x 4 Solenolmia manon (Miinster), P/16, 5x
5 Uvanella irregularis Ott, P/40a, 5x
6 Jablonskyia andrusovi (Jablonsky), P/38, 5x
7 Leinia schneebergensis Senowbari-Daryan, P/53c, 5x
^ • Jr
% "A, ■
m.. , "m
«•* %
& r
‘is . -
. ( -Št’ ik '4.
i1 ^ vA LIS t -i i
&
- jv?.t
&
n §r
m A V I a?
;> •\' ■■
& £
m
V f • ■■ -nnvt'-- ■i >
Jr-®
"v S
^•1- A ‘"s€*iS i
ki*!'
A*1**#, J •v.
. * •♦{j!wc?sSpBbfcl, v*4’ 'A ‘'jt £"*??
»• ,iPWS^*. -A s\ s %A
v*
' -V*a
"s
■ £x
fl ,1 Al
? a s r r v x
M rai 4i3|
P m *¥.
fšpr' .f‘
W m
V **■ p S'
rSf®
Tabla 4 - Fiate 4 1 Tubiphytes obscurus Maslov, P/19-3, 5x
2 Plexoramea cerebriformis Mello, P/40-c, 5x 3 Solenopora sp. P/55-a, 5x
4 Marinella sp. P/38, 5x
5 Atrochaetetes cylindrica Turnšek & Buser, P/26-2, 5x 6 Bacinella ordinata Pantič, P/20-5, 5x
r i V
~
' K lil
-m
fel m v*':.’’
«« a3F 3B i§i V*
3j£
tl” f.~T
*. j
V,';.,, t-V :
m
'i&Ž* 5 A*
L# ‘i ■
f -••■
34J'i '."""m—j ggc.
& i* * «2»
®p !?4Sv'«i5
S. -r
k«*; •V
*«► s.?*
* ■<*
rvt
v
S $
dtealSLsSto!*:** ž&fim HaB
