Andreja Kavar Vidmar
S O C I A L N A V A R N O S T V EVROPSKI ZVEZI
Izr. prof. dr. Andreja Kavar Vidmar predava pravne vede na Visof2i šoli za socialno delo Univerze v Ljiibljani.
Prispevek podaja oris razvoja in pravne ureditvx Evropske zveze (EU) od Rimske p o g o d b e do vrha v Niči. Prikazani so najvažnejši pravni viri, ki se nanašajo na socialno varnost v EU, ter njihov vpliv na sisteme socialne varnosti v državah kandidatkah, p o s e b e j v Sloveniji. V EU n e obstaja p r a v n o zavezujoč nadnacionalni sistem socialne varnosti. Harmonizacija socialne varnosti je p r e d v s e m posledica e k o n o m s k i h ciljev EU
Kljiične besede: socialna varnost. Evropska unija, pravo EU
Srečo Dragoš
P O L I T I Z A C I J A R I M S K O K A T O L I Š K E CERKVE POROČILO O R A Z I S K A V I
Doc. dr. Srečo Dragoš predava sociologijo na Visof?.i šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani Ker je krščanstvo m e d vsemi religijami najbolj prozelitsko naravnano, m e d njegovimi variantami pa je taka zlasti katoliška vera, se pojavlja vprašanje o odnosu m e d katoliško dejavnostjo in drugimi vrstami (načini, p o d r o č j i ) delovanja, ki ne temeljijo na veri. Kako Rimskokatoliška cerkev pri nas razume ta p r o b l e m in kako n a n j odgovarja? V raziskavi, predstavljeni v tem prispevku, je analizirana navzočnost Rimskokatoliške cerkve v največjih medijih množičnega obveščanja na Slovenskem v času predvolilnega boja za parlamentarne volitve ob koncu prejšnjega leta. Pokazalo se je, da so izrazito v o s p r e d j u (tako p o zaslugi cerkvenih akterjev kot nekaterih političnih strank) naslednje teme: o d n o s m e d vero in politiko, vprašanje verske oskrbe v vojski, vprašanje verskih vsebin v javnem šolstvu in o d n o s RKC do tiskanih in elektronskih medijev. V sklepu tega prispevka so povzeta opozorila v zvezi s cerkveno strategijo, v zvezi z ravnanjem političnih strank in v zvezi s politično kulturo na Slovenskem, kjer je v zadnjem desetletju prišlo do p o m e m b n i h p r e m i k o v z mogočimi negativnimi posledicami za krščanstvo in za celotno družbo.
Ključne besede: krščanstvo, religija, cerkev, klerikalizem, kulturni boj, politika, volitve.
Tanja Larлovec
U P O R A B N I Š K A INICIATIVA IN D R Ž A V A
Prof. dr. Tanja Lamovec je upokojena profesorica psihologije in vodilna aktivistka gibanja uporabnikov psihiatrije v Sioveniji.
Avtorica predstavi različne oblike zagovorništva, kakor so se razvijale pri nas (vrstniško in kolektivno z a g o v o r n i š t v o in s a m o z a g o v o r n i š t v o ) , in svoje aktivnosti na t e m p o d r o č j u , zlasti v okviru organizacije u p o r a b n i k o v psihiatrije Paradoks. Opiše tudi najpogostejše p r o b l e m e u p o r a b n i k o v in oblike njihovega reševanja v okviru zagovorništva, hkrati pa opozarja na še n e r e š e n a vprašanja v razmerju uporabniki-država, kamor sodi poleg finančnih vprašanj tudi in še zlasti vprašanje ( n e ) u s t r e z n e zakonodaje.
Ključne besede: zagovorništvo, duševno zdravje v skupnosti, zakonodaja, usposabljanje uporabnikov psihiatrije.
Jasna Cajnko
A L I SO S O C I A L N I D E L A V C I O G R O Ž E N I ?
Jasna Cajnko je profesorica socialne pedagogike, strokovna delavka in direktorica Centra za socialno delo Ruše.
Avtorica podaja svoj pogled na p o t r e b n a znanja in p o t r e b n o profesionalno u s m e r j e n o s t zaposlenih na centrih za socialno delo. Razmišlja o tem, ali socialni delavci izgubljajo svojo identiteto, če nadaljujejo svoje izobraževanje na p o d r o č j u drugih, čeprav p o d o b n i h in sorodnih strok, in kaj p o m e n i to dejstvo za razvoj socialnega dela.
Ključne besede; socialno delo, c e n t e r za socialno delo, poklicna identiteta, razvoj profesije.
Tanja Cink
S T R E S K O T F U N K C I J A K U L T U R E
Tanja Cink je diplomirana socialna delavka, zaposlena v podjetju B.&Z., d.o.o., Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave.
Stres na delovnem mestu je dejavnik, ki lahko kaže tudi na kvaliteto delovnega življenja in življenja nasploh. Če ta zaposlenim ni zagotovljena, obstaja velika nevarnost n e z m o ž n o s t i prilagajanja zaposlenih na zahteve in negativnega razpoloženja do organizacije. Tako ne m o r e m o več govoriti o povezovalnem ali identifikacijskem faktorju zaposlenih z organizacijo (organizacijski kulturi) in ogrožen je nadaljnji razvoj in obstoj organizacije. Iz tega izhaja, da je naloga sleherne organizacije razvijati orodja, ki b o d o rabila ohranjanju take higiene dela, ki zaposlenih ne b o ogrožala, t e m v e č bo vir zadovoljstva. Namreč, zadovoljevanje p o t r e b zaposlenih je ključ u s p e h a vsake organizacije in zelo p o m e m b n a opredelitev širšega sistema organizacijske kulture.
Ključne besede: stres, stresorji, organizacijska kultura.
