UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Zorana ŠURLAN
PRIDELEK IN UPORABA TREH RAZLIČNIH SORT ŠIPKA (Rosa canina L.)
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Zorana ŠURLAN
PRIDELEK IN UPORABA TREH RAZLIČNIH SORT ŠIPKA (Rosa canina L.)
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
YIELD AND USE OF THREE DIFFERENT VARIETIES OF ROSE HIP (Rosa canina L.)
B. SC. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo - agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala prof.
dr. Metko HUDINA.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Metka HUDINA
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: izr. prof. dr. Jerneja JAKOPIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK UDK 582.639.11:631.526.32:631.559:664.858(043.2) KG sadjarstvo, šipek, Rosa canina, sorta, pridelek, marmelada AV ŠURLAN, Zorana
SA HUDINA, Metka (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija in hortikultura LI 2021
IN PRIDELEK IN UPORABA TREH RAZLIČNIH SORT ŠIPKA (Rosa canina L.) TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja)
OP X, 38, [5] str., 16 pregl., 24 sl., 3 pril., 25 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv sort šipka (Rosa canina L.) na dimenzije grma (širina, višina, globina), začetek, vrh in konec cvetenja, datum obiranja, pridelek ter na teksturo, barvo in okus marmelade. Sorte, ki smo jih spremljali so bile 'Laxa (Inermis)', 'Schmids ideal' in 'Inermis'. Spremljali smo 10 grmov za vsako sorto (skupaj 30). Poskus je bil izveden v domačem nasadu v vasi Petkovac v Novem Gradu v Bosni in Hercegovini v rastni dobi 2020 in 2021. Ugotovili smo, da so grmi sorte 'Laxa (Inermis)' najmanj bujni, grmi sorte 'Inermis' pa so najbujnejši. Povprečna višina po rezi (2020) pri sorti 'Laxa (Inermis)' je bila 1,15 m in pred rezjo (2021) 1,24 m. Pri sorti 'Inermis' je bila povprečna višina po rezi (2020) 2,0 m, pred rezjo (2021) pa 2,22 m. Vse sorte cvetijo v približno enakem času. Sorta 'Inermis' cveti prva (9. 5.), za njo sorta 'Laxa (Inermis)' (12. 5.), sorta 'Schmids ideal' cveti zadnja (14. 5.). Plodove sort 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' smo obirali 5. 10. 2020, plodove sorte 'Schmids ideal' 10. 10. 2020.
Najvišje (26,6 mm) in najtežje (2,04 g) plodove smo izmerili pri sorti 'Inermis', medtem ko je imela sorta 'Schmids ideal' najnižje (16,53 mm) in najlažje plodove (1,17 g).
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Dv1
DC UDC 582.639.11:631.526.32:631.559:664.858(043.2) CX fruit growing, rose hip, Rosa canina, cultivar, yield, jam AU ŠURLAN, Zorana
AA HUDINA, Metka (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture
PY 2021
TI YIELD AND USE OF THREE DIFFERENT VARIETIES OF ROSE HIP (Rosa canina L.)
DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO X, 38, [5] p., 16 tab., 24 fig., 3 ann., 25 ref.
LA sl AL sl/en
AB The purpose of this thesis was to determine the influence of the rose hip cultivars (Rosa canina L.) on the dimensions of the bush (width, height, depth), beginning, full and end of flowering, date of harvest, yield and on the texture, color and taste of jam. Cultivars were 'Laxa (Inermis)', 'Schmids ideal' and 'Inermis'. We monitored 10 bushes from each cultivar (30 in total). The experiment was performed at plantation in the village of Petkovac in Novi Grad, Bosnia and Herzegovina in the growing seasons of 2020 and 2021. We found that the bushes of cultivar 'Laxa (Inermis)' are the least vigourous, the bushes of cultivar 'Inermis' are the most vigourous. The average bush height after pruning (2020) for cultivar 'Laxa (Inermis)' was 1,15 m and 1,24 m before pruning (2021). For cultivar 'Inermis', the average bush height after pruning (2020) was 2,0 m, and 2,22 m before pruning (2021). All cultivars bloom at the same time. Cultivar 'Inermis' blooms first (May 9th), followed by cultivar 'Laxa (Inermis)' (May 12th), cultivar 'Schmids ideal' blooms last (May 14th). Fruit of cultivars 'Inermis' and 'Laxa (Inermis)' were harvested on October 5th 2020 and fruit of cultivar 'Schmids ideal' on October 10th 2020. The largest fruit height (26,6 mm) and heaviest fruit (2,04 g) were measured at the 'Inermis' cultivar, while the 'Schmids ideal' cultivar had the smallest fruit height (16,53 mm) and the lightest fruits (1,17 g).
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VIII
KAZALO SLIK IX
1 UVOD 1
1.1 VZROK ZA RAZISKAVO 1
1.2 NAMEN RAZISKAVE 1
1.3 DELOVNA HIPOTEZA 1
2 PREGLED LITERATURE 2
2.1 SPLOŠNO O ŠIPKU (Rosa canina L.) 2
2.2 OPIS RASTLINE (Rosa canina L.) 2
2.2.1 Korenine 2
2.2.2 Rodni les 2
2.2.3 Listi 2
2.2.4 Cvet 3
2.2.5 Plod 3
2.3 GOJENJE ŠIPKA (Rosa canina L.) 4
2.3.1 Podnebne in talne razmere 4
2.3.2 Gnojenje 5
2.4 BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI 5
2.4.1 Bakterioze 5
2.4.1.1 Tumor koreninskega vratu in korenin 5
2.4.1.2 Dlakavost korenin 5
2.4.2 Mikoze 5
2.4.2.1 Antraknoza 6
2.4.2.2 Pepelovka 6
2.4.3 Škodljivci 6
2.4.3.1 Uši 6
2.4.3.2 Resarji 6
3 MATERIAL IN METODE 8
3.1 LOKACIJA POSKUSA 8
3.2 ZNAČILNOSTI NASADA 8
3.2.1 Pedološki podatki 9
3.2.2 Temperatura 9
3.2.3 Padavine 9
3.3 OPIS SORT 10
3.3.1 'Schmids ideal' 10
3.3.2 'Inermis' 10
3.3.3 'Laxa (Inermis)' 11
3.6 ZASNOVA POSKUSA 11
3.7 MERITVE 11
3.8 PRIPRAVA MARMELADE 13
3.9 ZGRADBA OCENJEVALNEGA LISTA 13
3.10 PRIPRAVA VZORCEV IN IZVEDBA OCENJEVANJA 13
3.11 OBDELAVA PODATKOV 13
4 REZULTATI 14
4.1 CVETENJE IN DATUM OBIRANJA 14
4.2 DIMENZIJE GRMOV PO REZI IN PRED REZJO 14
4.2.1 Višina grma 14
4.2.2 Širina grma 15
4.2.3 Globina grma 16
4.3 DIMENZIJE IN MASA PLODOV 17
4.3.1 Višina ploda 18
4.3.2 Širina ploda 20
4.3.3 Debelina ploda 20
4.3.4 Masa ploda 21
4.4 TRDOTA PLODA 23
4.5 BARVA PLODA 24
4.4 ŠTEVILO PLODOV NA GRM 25
4.5 MARMELADA 25
4.5.1 Izplen in količina skuhane marmelade 25
4.5.2 Senzorična analiza marmelad 27
4.5.2.1 Marmelada z dodanim sladkorjem 27
4.5.2.2 Marmelada brez dodanega sladkorja 29
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 32
5.1 RAZPRAVA 32
5.2 SKLEPI 34
6 POVZETEK 36
7 VIRI 37
ZAHVALA
PRILOGE
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Povprečne mesečne temperature zraka (ºC) na lokaciji Novi Grad (Petkovac), BiH za leto 2020 (Republički hidrometeorološki zavod Republike Srpske, 2021) 9 Preglednica 2: Povprečna mesečna količina padavin (mm) na lokaciji Novi Grad
(Petkovac), BiH za leto 2020 (Republički hidrometeorološki zavod Republike
Srpske, 2021) 10
Preglednica 3: Datumi začetka, vrha in konca cvetenja pri posamezni sorti 14
Preglednica 4: Datum obiranja posamezne sorte 14
Preglednica 5: Povprečna, minimalna in maksimalna višina grmov (m) po rezi in
pred rezjo pri treh sortah šipka 15
Preglednica 6: Povprečna, minimalna in maksimalna širina grmov (m) po rezi in
pred rezjo pri treh sortah šipka 16
Preglednica 7: Povprečna, minimalna in maksimalna globina grmov (m) po rezi in
pred rezjo pri treh sortah šipka 17
Preglednica 8: Povprečna, minimalna in maksimalna višina ploda (mm) pri treh
sortah šipka 18
Preglednica 9: Povprečna, minimalna in maksimalna širina ploda (mm) pri treh
sortah šipka 20
Preglednica 10: Povprečna, minimalna in maksimalna debelina ploda (mm) pri treh
sortah šipka 21
Preglednica 11: Povprečna, minimalna in maksimalna masa ploda (g) pri treh sortah
šipka 22
Preglednica 12: Povprečna, minimalna in maksimalna trdota ploda (kg/cm2) pri treh
sortah šipka 23
Preglednica 13: Povprečni parametri osnovne barve plodov pri treh sortah šipka 24 Preglednica 14: Povprečno, minimalno im maksimalno število plodov/grm pri treh
sortah šipka 25
Preglednica 15: Izplen (ml) in količina marmelade (ml) iz enega kilograma plodov z
dodanim sladkorjem 26
Preglednica 16: Izplen (ml) in količina marmelade (ml) iz enega kilograma plodov
brez dodanega sladkorja 26
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Cvet šipka (bela in roza barva) 3
Slika 2: Plod šipka 4
Slika 3: Nasad šipka sort 'Laxa (Inermis)', 'Schmids ideal' in 'Inermis' v vasi Petkovac 8
Slika 4: Nasad šipka v vasi Petkovac 8
Slika 5: Višina, širina in globina grma 12
Slika 6: Višina, širina in debelina ploda 12
Slika 7: Povprečna višina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka 15 Slika 8: Povprečna širina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka 16 Slika 9: Povprečna globina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka 17 Slika 10: Plodovi vseh treh sort v laboratoriju (z leve proti desno so sorte
'Laxa (Inermis)', 'Inermis', 'Schmids ideal') 18
Slika 11: Povprečna višina ploda (mm) pri treh sortah šipka 19
Slika 12: Najvišji plod (32,47 mm) pri sorti 'Inermis' 19
Slika 13: Povprečna širina ploda (mm) pri treh sortah šipka 20 Slika 14: Povprečna debelina ploda (mm) pri treh sortah šipka 21 Slika 15: Povprečna masa ploda (g) pri treh sortah šipka 22
Slika 16: Najtežji plod (3,15 g) pri sorti 'Inermis' 23
Slika 17: Povprečna trdota ploda (kg/cm2) pri treh sortah šipka 24
Slika 18: Spol pokuševalcev 27
Slika 19: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Laxa (Inermis)' z dodanim
sladkorjem 28
Slika 20: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Schmids ideal' z dodanim
sladkorjem 28
Slika 21: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Inermis' z dodanim sladkorjem 29 Slika 22: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Laxa (Inermis)' brez dodanega
sladkorja 30
Slika 23: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Schmids ideal' brez dodanega
sladkorja 30
Slika 24: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Inermis' brez dodanega sladkorja 31
1 UVOD
1.1 VZROK ZA RAZISKAVO
Šipek (Rosa canina L.) znan še kot divja vrtnica ali pasja vrtnica je rastlina našega podnebja.
Naravno je razširjen na območju Evrope, severozahodne Azije in severne Afrike. Šipek je večletna rastlina, ki ima grmasto razrast. V preteklosti se je šipek več uporabljal, vendar ni bilo nasadov, ampak so sadeže nabirali v naravi in iz njih pridelovali marmelado. V zadnjih letih je prišlo do naprave nasadov šipka na območju Srbije. Znanih je le nekaj. V Bosni in Hercegovini je en nasad. Ni znanih podatkov o skupni površini nasadov ali povprečnem pridelku. V ta namen smo izvedli raziskavo, ki nam bo odgovorila, katera sorta je najbolj primerna za napravo nasada in predelavo plodov v marmelado.
Glede na to, da je vse večji interes za nasade šipka, je potrebno zraven naše raziskave narediti je potrebno še veliko raziskav, ki bodo pomagale pridelovalcem.
1.2 NAMEN RAZISKAVE
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv sorte na dimenzije grma, začetek, vrh in konec cvetenja, datum obiranja, število plodov na grm, dimenzije plodov, maso in trdoto plodov, barvo plodov in vpliv sorte na tekstusro, barvo in okus marmelade. Namen je bil tudi ugotoviti, kako dodajanje sladkorja vpliva na določene parametre pri marmeladi (vonj, okus, barva, tekstura, razmerje sladko/kislo in skupni vtis).
1.3 DELOVNA HIPOTEZA
V raziskavi smo poskušali potrditi ali ovreči naslednje delovne hipoteze:
- sorta vpliva na dimenzije grma, datum cvetenja in obiranja, število plodov/grm, - sorta vpliva na dimenzije ploda, trdoto in barvo plodov,
- pri sortah z večjimi in težjimi plodovi bomo dobili večji izplen pri pridelavi marmelade,
- dodajanje sladkorja vpliva na lastnosti marmelade.
2 PREGLED LITERATURE
2.1 SPLOŠNO O ŠIPKU (Rosa canina L.)
Šipek (Rosa canina L.) spada v kraljevstvo rastlin (Plantae) in deblo kritosemenk (Magnoliophyta), razred dvokaličnic (Magnoliopsida), red šipkovcev (Rosales), družino rožnic (Rosaceae), rod šipkov (Rosa) in vrsto Rosa canina L. Paleontologi trdijo, da je rod Rosa nastal v tercariju, pred okrog 70 miljonov let (Beales, 2005). Šipek je razširjen v Evropi, severozahodni Aziji in severni Afriki (Beckett, 1984). Je večletna rastlina, ki ima grmasto razrast. Uporabljal se je že v preteklosti (Stari Rimljani) kot zdravilo proti steklini. Danes se uporablja tako v prehrambni kot tudi v kozmetični in farmacevtski industriji. Uporabljamo plodove, liste in cvetove (Ministarsvo poljoprivrede, 2021). Šipek je bil divja rastlina, zato so plodove nabirali v naravi in jih potem uporabljali. Danes obstaja nekaj nasadov v naši regiji (Srbija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška). Goji se v obliki grma. Plodovi šipka vsebujejo zelo veliko količino vitamina C, ki je pomemben za različne fiziološke procese v ogranizmih (Šindrak in sod., 2013; Stanić, 2017). Šipek je glavna sestavina priljubljene pijače v Sloveniji, imenovane Cockta. Sušene plodove šipka, cele ali zmlete, lahko uporabljamo za pripravo čaja.
Iz plodov se lahko poleg marmelade, pripravljajo vina, likerji, sirupi in druge pijače. Iz semen se dela šipkovo olje. Na Švedskem je zelo znana juha 'nyponsoppa', ki se dela iz plodov.
Uporablja se tudi kot okrasna rastlina zaradi svojih lepih rdečih plodov, predvsem Rosa moyesii (Rosa laxa, 2021).
2.2 OPIS RASTLINE (Rosa canina L.) 2.2.1 Korenine
Šipek ima močen koreninski sistem, ki raste globoko v tla (Scheerer, 1971). Korenine so svetlo rjave barve. Glavnina korenin se razvije na globini 40 cm. V premeru lahko dosežejo 1,5 m.
Hitro oblikuje koreninske laske. Vloga koreninskega sistema je podobna kot pri ostalih rastlinah – učvršča rastlino v tla in omogoča, da stoji pokončno, črpa vodo in hranilne snovi iz zemlje, služi tudi za skladiščenje hranilnih snovi.
2.2.2 Rodni les
Šipek (Rosa canina L.) ima rodne brste na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dveletnega in triletnega lesa. Brsti so spiralno razporejeni na enoletnem lesu, so drobni in bolj redki. Barva rodnega lesa je odvisna od sorte, lahko je rjavo rdeče, zelene ali zeleno rdeče barve. Poganjki imajo manjše trne, dolge do 10 mm (Domac, 2002). Trni spominjajo na pasje zobe (Schreerer, 1971).
2.2.3 Listi
Listi šipka so lihopernato sestavljeni (5-9 lističev), posamezni lističi so jajčaste oblike in imajo ostro nazobčan rob, zgornja stran lista je gladka, spodnja stran prekrita z dlačicami
(Forenbacher, 1990). Listni pecelj je prekrit z drobnimi trni, na dnu sta dva ozka prilista (Grlić, 2005; Priroda i biljke, 2021).
2.2.4 Cvet
Cvetovi šipka so dvospolni. Vsak cvet ima pet venčnih listov. So veliki, lepi in imajo zelo prijeten in močen vonj. Premer cvetov je 2-8 cm (Mikošić, 2011). Lahko so posamični ali v socvetjih (2-5 cvetov v enem socvetju). Cvetovi so sestavljeni iz petih čašnih in petih venčnih listov. Venčni listi so lahko bele ali roza barve, odvisno od sorte (Slika 1). Začetek cvetenja je v prvi polovici maja.
Slika 1: Cvet šipka (bela in roza barva)
2.2.5 Plod
Plod šipka je jajčaste do okrogle oblike (sortno značilno) (Slika 2). Povprečna dolžina ploda je 1,5-2,0 cm (Forenbacher, 1990). Najbolj pogosto so plodovi rdeče barve, lahko tudi oranžne.
Na vrhu ploda so ostanki pestiča (črna kapica). V notranjosti ploda je veliko število semen (oglatih) in drobnih dlačic, ki jih je pri predelavi potrebno ločiti. Plodovi polno zrelost dosežejo oktobra.
Slika 2: Plod šipka
2.3 GOJENJE ŠIPKA (Rosa canina L.)
Šipek je divja rastlina, zato se redko uporablja cepljene sadike. Večinoma se ga goji na lastnih koreninah. V naravi raste v obliki razvejanega grma, ki lahko doseže višino 2,0-3,0 m (Šindrak in sod., 2013; Mikošić, 2011). V nasadih z redno rezjo poskušamo omejiti višino grma na 1,5- 2,0 m. Na začetku raste grm pokončno, potem se starejše veje začnejo same upogibati v lok.
Zaradi tega jih poskušamo rezati čim nižje (1,5 m), da preprečimo lomljenje. Pri rezi pazimo, da so zgornji brsti obrnjeni navzven in tako usmerimo rast novih poganjkov. Šipek ima največ plodov na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dveletnega lesa, zaradi tega z rezjo poskušamo pridobiti čim več takih poganjkov (Šindrak in sod., 2013). Režemo jeseni in spomladi. Primeren je za ročno in strojno obiranje, prve plodove ima lahko že v drugem letu po sajenju. Polno rodnost lahko pričakujemo že v tretjem letu (Šindrak in sod., 2013). Namakanje v nasadu ni nujno, saj je šipek zelo toleranten na sušo, ampak ne bi bilo slabo imeti namakalnega sistema, če pride do daljšega sušnega obdobja (Šindrak in sod., 2013).
2.3.1 Podnebne in talne razmere
Šipek je nezahtevna rastlina, ki lahko prenese različne rastne razmere, in je zelo prilagodljiv.
Najbolj mu ustrezajo glinena do kamnita tla ter po reakciji bazična tla (Forenbacher, 1990). V naravi ga lahko najdemo na robovih gozdov, ob cestah in na zaraščenih območjih. Lahko tudi v primorju, na kamnitih tleh. Lahko raste na nadmorski višini do 2000 m. Čeprav je nezahtevna
rastlina je najboljše, če imamo območja z veliko sonca, poskušamo se izogniti dolinam in nižinskim območjem (Mikošić, 2011). Najbolj primerni so manjši hribi z veliko trave. Ne potrebuje veliko padavin niti namakanja. Odporen je na nizke temperature. Najbolj primerna je zmerna klima.
2.3.2 Gnojenje
Za normalen razvoj in dobro rodnost je potrebno redno gnojenje šipka, da zadovoljimo njegove potrebe po hranilih. Najpomembnejši so makroelementi, katere rastlina potrebuje v velikih količinah. Vsa potrebna hranila lahko dodamo s sestavljenimi ali posamičnimi gnojili in hlevskim gnojem. Pri sajenju je potrebno, da vsaki rastlini v sadilno jamo damo 50 g NPK. V naslednjih letih je potrebna količina NPK na leto okoli 300 kg/ha (okrog 20 do 25 ton hlevskega gnoja na hektar) (Janick in sod., 2010). Včasih je potrebno dodatno dognojevanje s Ca, odvisno od tipa tal ter sorte. V tem primeru moramo dodati 2x več Ca, kot NPK (Šindrak in sod., 2013).
2.4 BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI 2.4.1 Bakterioze
Proti bakteriozam se ukrepa preventivno, a ko se enkrat bolezen pojavi, je okuženo rastlino potrebno odstraniti iz nasada (Šindrak in sod., 2013).
2.4.1.1 Tumor koreninskega vratu in korenin
Bakterija Agrobacterium tumefaciens se pojavlja na koreninskem sistemu mladih rastlin in sadik ter povzroča tumorje na koreninskem vratu in koreninah. Bakterija v rastlino vstopi skozi majhne rane, nastale pri sajenju ali transportu, ali skozi poškodbe škodljivcev. To preprečimo tako, da pazimo pri sajenju in transportu in s kontrolo higiene zemljišča (Tomin in Strižak, 1985).
2.4.1.2 Dlakavost korenin
Dlakavost korernin je podobna tumorju koreninskega vratu in korenin. Razlika je v tem, da se namesto trdih tumornih izrastlin pojavljajo mehkejše izrastline, iz katerih se razvije veliko vlaknastih izrastlin (podobne dlačicam) (Cvjetković in sod., 2006). Bakterija, ki to povzroča, je Agrobacterium rhizogenes.
2.4.2 Mikoze
Proti mikozam (bolezni, ki jih povzročajo glive) lahko zelo učinkovito ukrepamo, saj povzročajo poškodbe večinoma na nadzemnih delih rastline. Z redno in pravilno uporabo gnojil ter z napravo nasada na svetlih, sončnih in veternih legah lahko preventivno ukrepamo proti mikozam (Tomin in Strižak, 1985; Vermeulen, 2003). S pravilno rezjo omogočimo kroženje zraka in dovolj svetlobe v središču grmov.
2.4.2.1 Antraknoza
Povzročitelj je gliva Sphaceloma rosarum. Je ena od nevarnejših bolezni šipka (Janick in sod., 2010). Začne se kot majhne rdeče violičaste lise na listih, kar je podobno okužbi z glivo Septoria rosae, ki povzroča pegavost lista. Sčasoma se središče pege obarva sivo ali belo, rob ostane rdeč. Okuženo tkivo lahko izpade, in to lahko zamenjamo s poškodbami škodljivcev. Ustreza ji hladnejše vreme in veliko vlage. Okužbe preprečimo s primerno rezjo, s katero omogočimo dober pretok zraka v notranjosti grma. Za zatiranje se lahko uporablja podobne fungicide kot za zatiranje črne pegavosti.
2.4.2.2 Pepelovka
Povzročitelj te bolezni je Podosphaera pannosa. Na mladih rastlinah lahko povzroči veliko škode, predvsem na listih. Pri zelo močni okužbi lahko pride do propada cele rastline. Na starejših rastlinah ne dela gospodarsko pomembne škode (Janick in sod., 2010). Najprej se pojavijo na zgornji strani listov na ločenih mestih, potem raste in se združi v celoto. Sčasoma se širi, napade lahko poganjke in brste. Ugodne razmere za širjenje so toplo vreme po dežju, močne spremembe dnevnih in nočnih temperatur, slab pretok zraka v notranjosti grma. Okužbo preprečimo z uporabo različnih fungicidov in s primerno rezjo, s katero omogočamo dober pretok zraka v notranjosti grma.
2.4.3 Škodljivci
Ni veliko škodljivcev, ki delajo gospodarsko pomembno škodo na šipku. Pomembno je, da povečamo populacijo koristnih žuželk in živali (ptice) in na ta način preprečimo delovanje škodljivcev (Vermeulen, 2003). Lahko imamo okrog nasada cvetoče rastline, ki privabljajo naravne sovražnike (pikapolonice, ptice). Ne priporoča se uporaba insekticidov, ker na ta način zatiramo tudi naravne sovražnike (Mikošić, 2011). Šipek napadejo različni škodljivci, med katerimi so najpogostejše uši in resarji.
2.4.3.1 Uši
Najbolj pogost škodljivec na vrtnicah, s tem tudi na šipku so listne uši. Pojavljajo se skoraj vsako leto in so velik problem. Sesajo rastlinske sokove na listih in poganjkih. Izločajo tudi medeno roso, na katero se potem naselijo glive sajavosti. S sesanjem prizadenejo rast. Zmanjšajo lahko fotosintetsko površino in s tem upočasnijo ali pa celo ustavijo rast rastline. Pri močnem napadu se popki ne odprejo. Zatiramo jih s sistemičnimi insekticidi ali naravnimi sovražniki (pikapolonice, ptice) (Uši na vrtnicah in metode zatiranja škodljivcev, 2021)
2.4.3.2 Resarji
Napadejo cvetoče rastline s svetlejšimi cvetovi. Hranijo se na način, da preluknjajo celice povrhnjice in izsesavajo celični sok. Na napadenih cvetovih se pojavijo bele pege in na mlajših
listih bledo rumena območja. Na starejših listih je značilen srebrenkast sijaj (Zaščita rastlin z naravnimi piretrini, 2021)
3 MATERIAL IN METODE 3.1 LOKACIJA POSKUSA
Lokacija poskusa je v Bosni in Hercegovini, v našem nasadu šipka (Rosa canina L.), natančnejše v vasi Petkovac, na nadmorski višini 122 m. V nasadu so tri sorte: 'Inermis', 'Schmids ideal' in 'Laxa (Inermis)'. Sorti 'Schmids ideal' in 'Inermis' sta bili posajeni leta 2015. Razdalja v vrsti je 1,5 m in med vrstami 3,5 m. Sorta 'Laxa (Inermis)' je bila posajena leta 2017 na enaki razdalji.
Slika 3: Nasad šipka sort 'Laxa (Inermis)', 'Schmids ideal' in 'Inermis' v vasi Petkovac
3.2 ZNAČILNOSTI NASADA
Nasad je na majhnem hribu, kjer ima šipek čez dan veliko sonca. Namakalnega sistema ni, saj šipek ne rabi veliko vode. Vrste so v smeri V-Z. Tla so kisla, ne pretežka. Velikost nasada je 0,5 ha.
Slika 4: Nasad šipka v vasi Petkovac
3.2.1 Pedološki podatki
Analiza tal je bila opravljena februarja 2021 na Srednji kmetijski šoli v Prijedoru (BiH). Kot je razvidno iz priložene analize tal (Priloga 1) so tla zelo kisla (pH 5,61 na globini 0-30 cm).
Humusa je v zgornji plasti dovolj (3,2%), v spodnji plasti pa ne (0,9%). Dostopnega fosforja v obeh plasteh ni dovolj (5,2 oz. 4,8 mg/100 g tal). Kalija je v zgornji plasti dovolj (18,4 mg/100 g tal), v spodnji plasti pa ne (13,7 mg/100 g tal).
3.2.2 Temperatura
Iz preglednice 1 je razvidna povprečna mesečna temperatura zraka v občini Novi Grad (vas Petkovac) za leto 2020. Kot vidimo imamo za vsak mesec pričakovano povprečno dnevno temperaturo zraka, ni velikih odstopanj ali temperaturnih ekstremov. Temperatura ustreza šipku za normalno rast in razvoj.
Preglednica 1: Povprečne mesečne temperature zraka (ºC) na lokaciji Novi Grad (Petkovac), BiH za leto 2020 (Republički hidrometeorološki zavod Republike Srpske, 2021)
Mesec Povprečna temperatura (ºC)
Januar 1,2
Februar 6,1
Marec 7,5
April 12,5
Maj 15,5
Junij 19,9
Julij 21,6
Avgust 23,0
September 18,1
Oktober 12,4
November 6,0
December 3,9
3.2.3 Padavine
Iz preglednice 2 je razvidna povprečna mesečna količina padavin v občini Novi Grad (vas Petkovac) za leto 2020. Šipek ne rabi veliko vode za rast in razvoj in povprečna mesečna količina padavin zadostuje njegovim potrebam. Kot je razvidno iz preglednice 2 so padavine lepo razporejene po mesecih. Poleti, ko so višje temperature, je dovolj padavin, zato namakanje ni potrebno.
Preglednica 2: Povprečna mesečna količina padavin (mm) na lokaciji Novi Grad (Petkovac) BiH za leto 2020 (Republički hidrometeorološki zavod Republike Srpske, 2021)
Mesec Povprečna količina padavin (mm)
Januar 13,0
Februar 34,7
Marec 39,9
April 19,0
Maj 110,8
Junij 90,2
Julij 99,2
Avgust 105,2
September 161,1
Oktober 200,9
November 32,7
December 134,1
3.3 OPIS SORT 3.3.1 'Schmids ideal'
Sorto 'Schmids ideal' je odkril Robert Schmid v Nemčiji leta 1912. Cvetovi so svetlo roza ali bele barve in imajo blag vonj. Vsak cvet ima 5 venčnih listov. Cveti spomladi (maja, junija).
Raste v obliki grma, višine 2,5-3,0 m in širine okoli l,85 m. Poganjke ima zvite v lok, brez ali z zelo malo trnov. Liste ima temno zelene, brez sijaja, sestavljene iz 5 do 7 lističev (Rosa canina 'Schmids ideal, '2021).
3.3.2 'Inermis'
Sorto 'Inermis' je odkril Andre Gamon v Franciji 1902. Oblikuje grm višine 2,0-3,0 m. Ima dolge poganjke zelene do rahlo rjavkaste, ki rastejo pokončno. Za to sorto je značilno, da nima veliko trnov. Listi so sivkasto zeleni, majhni. Cvetovi so premera 3,5-4,5 cm, svetlo roza ali bele barve. Plod je jajčaste oblike in rdeče barve. Zelo odporna je na mraz in nizke temperature.
Cveti spomladi (maja, junija) (Rosa canina 'inermis', 2021; Gardens, 2021).
3.3.3 'Laxa (Inermis)'
Sorto 'Laxa (Inermis)' je odkril Andreas Jahan Retzius leta 1803, v pridelavo jo je uvedel Otto Fröbel leta 1890 v Zürichu. Ima velike sestavljene liste (5-9 listkov), zelene mat barve. Značilno je, da je občutljiva na rjo. Oblikuje grm višine 1,0-1,3 m. Ima bele ali roza obarvane cvetove, premera okoli 3,0 cm. Cveti spomladi (maj, junij). Plodovi so jajčaste oblike in rdeče obarvani, premera 1,0-1,8 cm (Rosa canina 'Laxa', 2021; Rosa laxa, 2021).
3.6 ZASNOVA POSKUSA
Poskus je bil zasnovan marca 2020 na lokaciji Petkovac, občina Novi Grad, v Bosni in Hercegovini. Izbrali smo tri sorte, ki smo jih spremljali celo rastno dobo. Za vsako sorto smo izbrali 10 grmov (skupaj 30). Vsak grm smo označili z rdečimi plastičnimi označbami, na katerih so številke. Na vseh 30 grmih smo opravili enake meritve in spremljali enake parametre.
Merili smo dimenzije grmov (višina, širina in globina), začetek, vrh in konec cvetenja, datum obiranja ter število plodov na grm. Glede na barvo in trdoto plodov smo določili zrelost pri vsaki sorti. Plodove sort 'Laxa (Inermis)' in 'Inermis' smo obirali 5. 10. 2020, plodove sorte 'Schmids ideal' pa 10. 10. 2020. To smo naredili tako, da smo pod posamezen grm dali posodo in vanjo obirali plodove samo tega grma. Po obiranju smo prešteli število plodov na posamezen grm.
Plodov nismo sortirali v kakovostne razrede. Naključno smo izbrali 20 plodov vsake sorte in v laboratoriju izmerili pomološke lastnosti (dimenzije in maso plodov, trdoto mesa) in parametre osnovne in krovne barve plodov. Po obiranju smo iz dveh kilogramov plodov vsake sorte naredili marmelado. Za vsako sorto smo iz enega kilograma naredili marmelado brez sladkorja in iz enega kilograma marmelado z dodanim sladkorjem.
3.7 MERITVE
V nasadu smo merili dimenzije grmov (višino, širino in globino), meritve plodov pa smo izvedli v laboratoriju. Po obiranju smo 20 naključno izbranih plodov prinesli v laboratorij in izmerili pomološke lastnosti ter parametre osnovne in krovne barve plodov. Do analiz smo plodove skladiščili v hladilniku. Meritve v laboratoriju smo opravili 16. 10. 2020. S pomočjo digitalnega kljunastega merila smo izmerili višino, širino in debelino plodov. Plodove smo tudi stehtali.
Trdoto ploda smo izmerili s penetrometrom, ki je imel bat premera 3 mm. S kolorimetrom smo izmerili parametre osnovne barve plodov.
Slika 5: Višina, širina in globina grma
Slika 6: Višina, širina in debelina ploda
3.8 PRIPRAVA MARMELADE
Zaradi pandemije covid-19 marmelade nismo kuhali na Biotehniški fakulteti, ampak pri nas doma. Marmelado smo kuhali 29. 12. 2020. Plodovi so bili obrani 5. 10. in 10. 10. 2020 in hranjeni v zamrzovalniku do kuhanja. Od vsake sorte smo vzeli 2 kg plodov. Iz enega kilograma smo kuhali marmelado brez dodanega sladkorja in iz enega kilograma marmelado z dodanim sladkorjem. Najprej smo vsak kilogram plodov skuhali v 2 l vode, dokler plodovi niso postali mehki. Takoj po kuhanju smo plodove dali ven iz vode in ročno pasirali na leseni pasirki. Pri pasiranju plodov smo občasno dodajali tudi vročo vodo, v kateri so bili plodovi kuhani, saj se brez tega plodovi ne morejo pasirati v fino maso za kuhanje. Po pasiranju smo fino pasirano maso (izplen) izmerili pri vsaki sorti in dali nazaj v lonce in kuhali približno uro in pol vzorce z dodanim sladkorjem ter približno 3 ure vzorce brez dodanega sladkorja. Kuhali smo dokler voda ni izhlapela in masa postala gosta. Na polovici kuhanja smo v vzorce s sladkorjem dodali sladkor (400 g sladkorja/1000 ml mase).
3.9 ZGRADBA OCENJEVALNEGA LISTA
Marmelado smo olfaktorsko ocenili (priloga 2). Odločili smo se za hedonski test (grš. “hedone”, kar pomeni užitek). Degustacijo so opravljali potencialni potrošniki/kupci in ne eksperti za to.
Ocenjevali smo različne parametre, s katerimi smo poskušali ugotoviti, katere lastnosti so potrošniku/kupcu všeč in katere ne.
3.10 PRIPRAVA VZORCEV IN IZVEDBA OCENJEVANJA
Ocenjevanje šipkove marmelade smo izvedli 25. 5. 2021 na mestnem trgu v Novem Gradu.
Marmelado so poskušali ljudje različnih starostnih skupin, tako moški kot tudi ženske.
Ocenjevali so 6 vzorcev šipkove marmelade: po 3 vzorce vsake sorte ter za vsako sorto vzorec z dodanim sladkorjem ter brez sladkorja. Najprej so pokuševalci na degustacijskem listu obkrožili spol in napisali svojo starost. Preden so začeli s pokušanjem, so dobili 2 dl vode za nevtralizacijo okusa in čisto žličko. Potem so dobili vzorec za pokušanje ter številko vzorca, katero so vpisali na vrh degustacijskega lista. Vzorce so dobili v steklenem lončku. Po pokušanju vzorca, je pokuševalec za vsako lastnost označil oceno vzorca.
3.11 OBDELAVA PODATKOV
Podatke, ki smo jih pridobili z merjenjem smo sproti zapisovali v tabele in jih nato statistično obdelali s programom Microsoft Excel. Za vsako meritev smo izračunali povprečne, minimalne in maksimalne vrednosti in jih grafično prikazali.
4 REZULTATI
4.1 CVETENJE IN DATUM OBIRANJA
Kot je razvidno iz preglednice 3 vse sorte cvetijo v nekaj dneh razlike (±3 dni). Šipek cveti maja, pozneje kot ostale sadne vrste, zaradi česa ni nevarnosti za spomladansko pozebo. Sorta 'Inermis' cveti prva, par dni za njo sorta 'Laxa (Inermis)' in na koncu sorta 'Schmids ideal'. Od začetka do konca cvetenja je v povprečju en mesec. Od vrha do konca cvetenja potrebuje šipek približno 10 dni.
Preglednica 3: Datumi začetka, vrha in konca cvetenja pri posamezni sorti
Čas cvetenja 'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Začetek cvetenja 9. 5. 2020 14. 5. 2020 12. 5. 2020
Vrh cvetenja 21. 5. 2020 24. 5. 2020 23. 5. 2020
Konec cvetenja 10. 6. 2020 13. 6. 2020 11. 6. 2020
Kot je razvidno iz preglednice 4 smo plodove pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' obirali 5.
10. 2020, medtem ko smo sorto 'Schmids ideal' obirali 10. 10. 2020. Preglednica 4: Datum obiranja posamezne sorte
Sorta Datum obiranja
'Inermis' 5. 10. 2020
'Schmids ideal' 10. 10. 2020 'Laxa (Inermis)' 5. 10. 2020
4.2 DIMENZIJE GRMOV PO REZI IN PRED REZJO
V poskusu smo merili dimenzije grmov vseh treh sort po rezi (marca 2020) in pred rezjo (januar 2021).
4.2.1 Višina grma
Preglednica 5 in slika 7 prikazujeta višino grmov treh sort po rezi (2020) in pred rezjo (2021).
Razvidno je, da so grmi pri vseh treh sortah višji pred rezjo in to za približno 10 cm. Pri sorti 'Inermis' smo izmerili največjo razliko v višini, 30 cm, najmanjša razlika je bila izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)' in znaša 6 cm.
Preglednica 5: Povprečna, minimalna in maksimalna višina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
Sorta Po rezi (2020) Pred rezjo (2021)
Povprečje Minimum Maksimum Povprečje Minimum Maksimum
'Inermis' 2,01 1,80 2,15 2,22 1,98 2,29
'Schmids ideal' 1,70 1,45 1,90 1,85 1,60 2,01
'Laxa (Inermis)' 1,15 1,05 1,23 1,24 1,13 1,35
Slika 7: Povprečna višina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
4.2.2 Širina grma
Preglednica 6 in slika 8 nam prikazujeta širino grmov po rezi (2020) in pred rezjo (2021).
Ugotovili smo, da je širina grmov večja pred rezjo in da so grmi v povprečju zrasli 10 cm v širino. Najmanjša razlika v rasti v širino je izmerjena pri sorti 'Inermis' in znaša 8 cm. Največja rast v širino pa je izmerjena pri sorti 'Schmids ideal' in znaša 21 cm.
0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna višina grmov (m)
Sorta
Višina po rezi Višina pred rezjo
Preglednica 6: Povprečna, minimalna in maksimalna širina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
Sorta Po rezi (2020) Pred rezjo (2021)
Povprečje Minimum Maksimum Povprečje Minimum Maksimum
'Inermis' 1,30 1,14 1,60 1,42 1,22 1,80
'Schmids ideal' 1,34 1,10 1,63 1,47 1,22 1,77
'Laxa (Inermis)' 1,09 0,86 1,30 1,21 1,01 1,42
Slika 8: Povprečna širina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
4.2.3 Globina grma
Preglednica 7 in slika 9 nam prikazujeta razliko v globini grmov šipka pri treh sortah, izmerjeno po rezi in pred rezjo. Ugotovili smo, da je globina grmov večja pred rezjo v povprečju za 10 cm.
Največja razlika v globini grma je izmerjena pri sorti 'Inermis' in znaša 16 cm. Najmanjša razlika v globini pa je izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)' in znaša 5 cm.
0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna širina grmov (m)
Sorta
Širina po rezi Širina pred rezjo
Preglednica 7: Povprečna, minimalna in maksimalna globina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
Sorta Po rezi (2020) Pred rezjo (2021)
Povprečje Minimum Maksimum Povprečje Minimum Maksimum
'Inermis' 1,27 1,14 1,45 1,38 1,20 1,58
'Schmids ideal' 1,31 1,13 1,60 1,43 1,31 1,72
'Laxa (Inermis)' 0,99 0,61 1,32 1,09 0,76 1,41
Slika 9: Povprečna globina grmov (m) po rezi in pred rezjo pri treh sortah šipka
4.3 DIMENZIJE IN MASA PLODOV
Za merjenje povprečne višine, širine, debeline in mase plodov smo uporabili 20 plodov vsake sorte (Slika 10).
0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1.2 1.4 1.6
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna globina grmov (m)
Sorta
Globina po rezi Globina pred rezjo
Slika 10: Plodovi vseh treh sort v laboratoriju (z leve proti desno so sorte 'Laxa (Inermis)', 'Inermis', 'Schmids ideal')
4.3.1 Višina ploda
Pri sorti 'Inermis' smo izmerili največjo povprečno višino ploda, ki znaša 26,6 mm (Preglednica 8 in slika 11). Najmanjša povprečna višina ploda je pri sorti 'Schmids ideal', 16,53 mm. Pri sorti 'Inermis' smo izmerili tudi najvišji plod, visok 32,47 mm (Slika 12). Najnižji plod je bil pri sorti 'Schmids ideal', z višino 14,02 mm. Ugotovili smo, da ima sorta 'Inermis' najvišje plodove, sorta 'Schmids ideal' pa najnižje. Plodovi sorte 'Laxa (Inermis)' pa so po višini ploda med tema dvema sortama.
Preglednica 8: Povprečna, minimalna in maksimalna višina ploda (mm) pri treh sortah šipka
Sorta Povprečna višina ploda
(mm)
Minimalna višina ploda (mm)
Maksimalna višina ploda (mm)
'Inermis' 26,60 20,03 32,47
'Schmids ideal' 16,53 14,02 19,01
'Laxa (Inermis)' 24,04 21,15 28,19
Slika 11: Povprečna višina ploda (mm) pri treh sortah šipka
Slika 12: Najvišji plod (32,47 mm) pri sorti 'Inermis' 0
5 10 15 20 25 30
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna višina ploda(mm)
Sorta
4.3.2 Širina ploda
Podobno kot pri višini ploda je bila največja povprečna širina ploda izmerjena pri sorti 'Inermis' in je znašala 12,54 mm (Preglednica 9, slika 13). Najmanjša povprečna širina ploda je bila izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)' in je znašala 11,39 mm. Plodovi sorte 'Schmids ideal' so nekoliko ožji kot pri sorti 'Inermis'. To nam kaže, da so plodovi sorte 'Schmids ideal' bolj okrogle oblike, medtem ko so plodovi sort 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' bolj podolgovati. Najširši plod je bil izmerjen pri sorti 'Inermis' in njegova širina je bila 14,84 mm. Najožji plod je bil pri sorti 'Laxa (Inermis)' in je bil širok 9,94 mm.
Preglednica 9: Povprečna, minimalna in maksimalna širina ploda (mm) pri treh sortah šipka Sorta Povprečna širina ploda
(mm)
Minimalna širina ploda (mm)
Maksimalna širina ploda (mm)
'Inermis' 12,54 11,17 14,84
'Schmids ideal' 12,19 11,04 13,93
'Laxa (Inermis)' 11,39 9,94 13,26
Slika 13: Povprečna širina ploda (mm) pri treh sortah šipka
4.3.3 Debelina ploda
Pri debelini ploda smo dobili približno enake rezultate kot pri širini ploda. Največjo povprečno debelino ploda smo izmerili pri sorti 'Inermis', 12,33 mm (Preglednica 10, slika 14). Najmanjša povprečna debelina ploda je bila izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)', 11,33 mm. Plodovi sorte 'Schmids ideal' so med tema dvema sortama, oziroma nekoliko bližje sorti 'Inermis'. Pri debelini
0 2 4 6 8 10 12 14
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna širina ploda(mm)
Sorta
ploda je nekoliko drugače glede najdebelejšega ploda, saj je bil izmerjen pri sorti 'Schmids ideal' in njegova debelina je bila 14,75 mm.
Plod z najmanjšo debelino je bil izmerjen pri sorti 'Laxa (Inermis)' in njegova debelina je bila 9,72 mm.
Preglednica 10: Povprečna, minimalna in maksimalna debelina ploda (mm) pri treh sortah šipka
Sorta Povprečna debelina ploda
(mm)
Minimalna debelina ploda (mm)
Maksimalna debelina ploda (mm)
'Inermis' 12,33 10,86 14,58
'Schmids ideal' 12,27 10,50 14,75
'Laxa (Inermis)' 11,33 9,72 12,79
Slika 14: Povprečna debelina ploda (mm) pri treh sortah šipka
4.3.4 Masa ploda
Iz preglednice 11 in slike 15 je razvidno, da smo največjo povprečno maso ploda izmerili pri sorti 'Inermis', 2,04 g. Najmanjšo povprečno maso ploda smo izmerili pri plodovih sorte 'Schmids ideal', 1,17 g. Plod z največjo maso je bil pri sorti 'Inermis', 3,15 g (Slika 16), z najmanjšo pa pri sorti 'Schmids ideal', 0,80 g.
0 2 4 6 8 10 12 14
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna debelina ploda(mm)
Sorta
Preglednica 11: Povprečna, minimalna in maksimalna masa ploda (g) pri treh sortah šipka
Sorta Povprečna masa
ploda (g)
Minimalna masa ploda (g)
Maksimalna masa ploda (g)
'Inermis' 2,04 1,43 3,15
'Schmids ideal' 1,17 0,80 1,74
'Laxa (Inermis)' 1,45 1,02 2,14
Slika 15: Povprečna masa ploda (g) pri treh sortah šipka 0
0.5 1 1.5 2 2.5
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)'
Povprečna masa ploda(g)
Sorta
Slika 16: Najtežji plod (3,15 g) pri sorti 'Inermis'
4.4 TRDOTA PLODA
Trdoto plodov smo merili z batom premera 3 mm. Iz preglednice 12 so razvidni rezultati povprečne trdote plodov pri treh sortah šipka. Kot je razvidno, je bila pri sorti 'Inermis' izmerjena najmanjša povprečna trdota ploda, 1,71kg/cm2.Pri sortah 'Schmids ideal' in 'Laxa (Inermis)' so rezultati približno enaki. Sorta 'Laxa (Inermis)' ima nekoliko bolj trde plodove kot sorta 'Schmids ideal', ampak sta razliki minimalni. Lahko vidimo, da je bila najmanjša trdota ploda izmerjena pri sorti 'Inermis', 0,15 kg/cm2. Največja trdota ploda je bila izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)', 4,99 kg/cm2.
Preglednica 12: Povprečna, minimalna in maksimalna trdota ploda (kg/cm2) pri treh sortah šipka
Sorta Povprečna trdota ploda
(kg/cm2)
Minimalna trdota ploda (kg/cm2)
Maksimalna trdota ploda (kg/cm2)
'Inermis' 1,71 0,15 3,85
'Schmids ideal' 2,62 0,76 4,46
'Laxa (Inermis)' 2,67 0,21 4,99
Na sliki 17 so grafično prikazani rezultati povprečne trdote ploda treh sort šipka.
Slika 17: Povprečna trdota ploda (kg/cm2) pri treh sortah šipka
4.5 BARVA PLODA
V preglednici 13 lahko preberemo povprečne parametre osnovne barve plodov (L*, a*, b*, C in hº). Razvidno je, da je osnovna barva podov temnejša pri vseh treh sortah. Lahko rečemo, da je najsvetlejši plod bil pri sorti 'Laxa (Inermis)' (L= 31,19) in najtemnejši pri sorti 'Schmids ideal' (L= 39,98). Parameter a* nam pove obarvanost z rdečo barvo. Iz preglednice 13 je razvidno, da so bili plodovi pri sorti 'Schmids ideal' nekoliko bolj obarvani rdeče kot plodovi pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)'. Parameter b* je rumeni del osnovne barve in iz preglednice 13 je razvidno, da je bil pri sortah 'Laxa (Inermis)' in 'Schmids ideal' približno enako izražen, medtem ko je bil pri sorti 'Inermis' nekoliko slabše izražen. Parameter C izraža nasičenost barv pri plodovih. Največjo nasičenost barv smo izmerili pri sorti 'Schmids ideal', medtem ko je bila pri sorti 'Inermis' nasičenost najslabša. Rezultati parametra h⁰ so bili približno enaki pri vseh treh sortah in so okrog 30, kar predstavlja rdeče odtenke barve.
Preglednica 13: Povprečni parametri osnovne barve plodov pri treh sortah šipka
Sorta L* a* b* C hº
'Inermis' 32,85 35,68 21,43 41,74 31,17
'Schmids ideal' 39,98 41,22 27,75 50,01 34,18
'Laxa (Inermis)' 31,19 38,26 27,55 45,77 35,71
0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0
'Inermis' 'Schmids ideal' 'Laxa (Inermis)' Povprečna trdota ploda (kg/cm2)
Sorta
4.4 ŠTEVILO PLODOV NA GRM
Pri obiranju plodov smo posamezno obirali vsak grm in jih na koncu prešteli. Iz preglednice 14 je razvidno povprečno število plodov/grm pri vseh treh sortah.
Preglednica 14: Povprečno, minimalno im maksimalno število plodov/grm pri treh sortah šipka
Sorta Povprečno število
plodov/grm
Minimalno število plodov/grm
Maksimalno število plodov/grm
'Inermis' 159,8 43 238
'Schmids ideal' 274,9 72 385
'Laxa (Inermis)' 122,0 54 188
Iz preglednice 14 je razvidno, da ima vsaka sorta v povprečju različno število plodov/grm. Prej smo pri meritvah grmov ugotovili, da imata sorti 'Schmids ideal' in 'Inermis' v povprečju približno enake dimenzije grmov, medtem ko se pri številu plodov/grm zelo razlikujeta. Pri sorti 'Schmids ideal' smo prešteli v povprečju največje število plodov/grm, 274,9. Iz preglednice 14 je razvidno, da ima sorta 'Laxa (Inermis)' v povprečju najmanjše število plodov/grm (122,0).
Sorta 'Inermis' je med tema dvema sortama (159,8 plodov/grm).
4.5 MARMELADA
4.5.1 Izplen in količina skuhane marmelade
Po obiranju smo iz dveh kilogramov plodov vsake sorte skuhali marmelado. Za vsako sorto smo skuhali dva vzorca marmelade – iz enega kilograma smo skuhali marmelado brez sladkorja in iz enega kilograma marmelado s sladkorjem. V preglednicah 15 in 16 je razvidno, kolikšen je bil izplen marmelade pri posamezni sorti.
Preglednica 15: Izplen (ml) in količina marmelade (ml) iz enega kilograma plodov z dodanim sladkorjem Sorta Masa plodov (kg) Izplen (ml) * Dodan sladkor (g) Količina marmelade (ml)
'Inermis' 1 985 395 375
'Schmids ideal' 1 675 270 215
'Laxa (Inermis)' 1 880 350 375
*Pri izplenu je upoštevan tudi del vode (približno 200 ml), v kateri so plodovi kuhani, saj se brez nje plodovi ne morejo spasirati v fino maso za kuhanje.
Iz preglednice 15 lahko vidimo, da imamo pri dveh sortah, 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)', podoben izplen ter enako količino pridobljene marmelade iz enega kilograma plodov. Pri sorti 'Schmids ideal' je izplen veliko manjši, kot tudi količina pridobljene marmelade. Pri kuhanju marmelade smo vsakem vzorcu dodali določeno količino sladkorja (400 g sladkorja/1000 ml mase).
Preglednica 16: Izplen (ml) in količina marmelade (ml) iz enega kilograma plodov brez dodanega sladkorja
Sorta Masa plodov (kg) Izplen (ml) * Količina marmelade (ml)
'Inermis' 1 990 300
'Schmids ideal' 1 660 155
'Laxa (Inermis)' 1 875 300
*Pri izplenu je upoštevan tudi del vode (približno 200 ml), v kateri so plodovi kuhani, saj se brez nje plodovi ne morejo spasirati v fino maso za kuhanje.
V preglednici 16 so vidni rezultati izplena in količine skuhane marmelade iz enega kilograma plodov, brez dodanega sladkorja. Kot vidimo, smo pri tem kuhanju brez sladkorja dobili manjšo količino marmelade, kot pri kuhanju z dodanim sladkorjem. Podobno kot v primeru z dodanim sladkorjem, smo pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' dobili podobno količino izplena in tudi količino marmelade. Pri sorti 'Schmids ideal' smo dobili najmanjši izplen in najmanjšo količino marmelade. Takšne rezultate smo lahko pričakovali, saj so plodovi pri sorti 'Schmids ideal' manjši, bolj okrogli, v povprečju z najmanjšo maso ter trdi.
4.5.2 Senzorična analiza marmelad
Marmelado je senzorično ocenjevalo 30 pokuševalcev. Kot je razvidno iz slike 18 je bilo med njimi 13 (43,3%) moških in 17 ženskih (56,7%). Najmlajši pokuševalec je bil star 18 let in najstarejši 71 let. Povprečna starost pokuševalcev je bila 43,6 let.
Slika 18: Spol pokuševalcev
V nadaljevanju bomo pogledali ocene posameznih marmelad oziroma ocene parametrov, ki so jih pokuševalci ocenjevali za posamezno marmelado.
4.5.2.1 Marmelada z dodanim sladkorjem
Na sliki 19 se vidi, da je marmelada iz sorte 'Laxa (Inermis)' dobila v povprečju zelo dobre ocene. Barvo so ocenili z oceno 3,8, vonj in okus s 3,9. Tekstura je dobila nekoliko višjo oceno, 4,1, in razmerje sladko/kislo najvišjo, 4,2. Skupni vtis je ocenjen z oceno 3,97.
Slika 19: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Laxa (Inermis)' z dodanim sladkorjem
Na sliki 20 so razvidne ocene za marmelado iz sorte 'Schmids ideal' z dodanim sladkorjem.
Vidimo, da je dobila nekoliko slabše ocene kot marmelada iz drugih dveh sort. Vzrok so verjetno majhni, trdi plodovi, z manjšim deležem mesa. Ocena za barvo je 4,1, za vonj 4,0. Okus je ocenjen z oceno 3,7, tekstura in razmerje sladko/kislo z oceno 3,6. Skupni vtis je ocenjen z oceno 3,8.
Slika 20: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Schmids ideal' z dodanim sladkorjem
Podobno kot pri marmeladi iz sorte 'Laxa (Inermis)', je tudi marmelada iz sorte 'Inermis' dobila dobre ocene. Na sliki 21 so vidne ocene pokuševalcev. Barva, vonj in okus so ocenjeni z enako oceno, 3,9. Tekstura in razmerje sladko/kislo sta dobili oceno 4,0. Skupni vtis je ocenjen z oceno 3,9.
Slika 21: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Inermis' z dodanim sladkorjem
4.5.2.2 Marmelada brez dodanega sladkorja
Na sliki 22 lahko vidimo ocene, s katerimi so pokuševalci ocenili marmelado iz sorte 'Laxa (Inermis)' brez dodanega sladkorja. Kot je razvidno, so ocene slabše kot pri marmeladi iz iste sorte z dodanim sladkorjem. Barva in vonj sta ocenjena z oceno 3,7. Okus ima slabo oceno, 2,8, tekstura in razmerje sladko/kislo pa 2,6. Skupni vtis je ocenjen z oceno 3,1.
Slika 22: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Laxa (Inermis)' brez dodanega sladkorja
Podobno kot pri prejšnji marmeladi so tudi pri tej ocene slabše kot pri marmeladi iz iste sorte z dodanim sladkorjem. Na sliki 23 so razvidne ocene pokuševalcev za marmelado iz sorte ''Schmids ideal'. Barva je ocenjena z oceno 3,1, medtem ko so vse ostale lastnosti ocenjene z oceno pod 3. Vonj je ocenjen z oceno 2,9, okus 2,8, tekstura 2,4. Razmerje sladko/kislo je ocenjeno z 2,6 in skupni vtis z oceno 2,8.
Slika 23: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Schmids ideal' brez dodanega sladkorja
Na sliki 24 so razvidne ocene pokuševalcev za marmelado iz sorte 'Inermis' brez dodanega sladkorja. Podobni rezultati so kot pri drugih dveh sortah brez dodanega sladkorja. Ocene so slabše kot pri marmeladi iz iste sorte z dodanim saldkorjem. Barva je ocenjena z oceno 3,4, vonj s 3,3 in okus z 2,9. Tekstura je ocenjena z 2,5 in razmerje sladko/kislo z oceno 2,6.
Skupni vtis je ocenjen z oceno 2,9.
Slika 24: Ocene parametrov marmelade iz sorte 'Inermis' brez dodanega sladkorja
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5.1 RAZPRAVA
Leta 2020 smo v našem nasadu v Novem Gradu (vas Petkovac) v Bosni in Hercegovini opravili poskus na treh sortah šipka (Rosa canina L.). Sorte, ki smo jih spremljali so bile 'Inermis', 'Laxa (Inermis)' in 'Schmids ideal'. Pri poskusu smo želeli ugotoviti vpliv sorte na dimenzije grma, dimenzije plodov, začetek, vrh in konec cvetenja, datum obiranja, pridelek (število plodov/grm), maso in trdoto plodov ter barvo plodov in vpliv sorte na teksturo, barvo, vonj, okus, razmerje sladko/kislo pri marmeladi. Želeli smo tudi ugotoviti, kako dodajanje sladkorja pri kuhanju marmelade vpliva na vonj, barvo, okus, teksturo, razmerje sladko/kislo in skupni vtis pri pokuševalcih.
Spremljali smo 10 grmov vsake sorte, skupaj 30. Po obiranju smo naključno izbrali 20 plodov vsake sorte ter jih analizirali v laboratoriju Biotehniške fakultete. Po obiranju smo iz enega kilograma plodov vsake sorte skuhali marmelado. Za vsako sorto smo skuhali dva vzorca, enega brez dodanega sladkorja in enega z dodanim sladkorjem.
Dimenzije grmov smo izmerili po rezi marca 2020 in pred rezjo februarja 2021. Ugotovili smo, da so grmi vsake sorte v povprečju zrasli za ±10 cm v višino, širino in globino. Po meritvah po rezi in pred rezjo smo ugotovili, da ima sorta 'Inermis' v povprečju najvišje grme (2,01 m), medtem ko ima sorta 'Schmids ideal' v povprečju najširše (1,34 m) in najbolj globoke (1,31 m) grme. Sorta 'Laxa (Inermis)' ima v povprečju najmanjše grme. Sorta 'Schmids ideal' s povprečno višino grma 1,70 m nekoliko odstopa od podatkov, ki jih navajajo na internetni strani Help me find. Roses, Clematis and Peonies and everything gardening related (2021b), da je povprečna višina grma 2,5-3,0 m. Povprečna višina grma pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' se ujema s podatki, ki jih navajajo na internetnih straneh Help me find. Roses, Clematis and Peonies and everything gardening related (2021a, 2021c) in wikipedije (Rosa laxa, 2021).
Ugotovili smo, da sorta 'Inermis' prva cveti (9. 5.), doseže vrh 21. 5. in konec cvetenja 10. 6. Za njo sledita sorti 'Laxa (Inermis)' in 'Schmids ideal'. Datumi obiranja so bili enaki pri sortah 'Laxa (Inermis)' in 'Inermis', 5. 10. 2020, sorto 'Schmids ideal' smo obirali 10. 10. 2020.
Tomljenović in sod. (2019) so pri dvoletni analizi pomoloških lastnosti treh populacij šipka ugotovili, da je povprečna višina ploda 14,73-20,69 mm, povprečna širina ploda 9,45-10,88 mm in povprečna masa ploda 1,31-1,48 g. Mi smo pri meritvah pomoloških lastnosti ploda pri sorti 'Inermis' dobili nekoliko večje dimenzije, medtem ko so pri sortah 'Schmids ideal' in 'Laxa (Inermis)' približno enake dimenzije in masa kot jih navajajo Tomljenović in sod. (2019). Pri meritvah plodov smo ugotovili, da ima sorta 'Inermis' v povprečju največje plodove (višina 26,6 mm, širina 12,54 mm in debelina 12,33 mm), ima tudi v povprečju najtežje plodove (2,04 g).
Ugotovili smo, da ima sorta 'Schmids ideal' bolj okrogle plodove z najmanjšo povprečno višino (16,53 mm) in najmanjšo povprečno maso (1,17 g).
Sorta 'Laxa (Inermis)' ima v povprečju najožje (11,39 mm) in najmanj debele plodove (11,33 mm), medtem ko so plodovi skoraj enake višine kot pri sorti 'Inermis'.
Pri trdoti ploda smo ugotovili, da je bila pri sorti 'Inermis' izmerjena najmanjša povprečna trdota ploda, 1,71kg/cm3.Sorta 'Laxa (Inermis)' ima nekoliko bolj trde plodove kot sorta 'Schmids ideal', ampak sta razliki minimalni. Najmanjša trdota ploda je bila izmerjena pri sorti 'Inermis', 0,15 kg/cm3. Največja trdota ploda je bila izmerjena pri sorti 'Laxa (Inermis)', 4,99 kg/cm3. Pri analiziranju barve plodov smo ugotovili, da je osnovna barva podov temnejša pri vseh treh sortah. Lahko rečemo, da je bil najsvetlejši plod pri sorti 'Laxa (Inermis)' (L*= 31,19) in najtemnejši pri sorti 'Schmids ideal' (L*= 39,98). Parameter a* nam pove obarvanost z rdečo barvo. Plodovi so bili pri sorti 'Schmids ideal' nekoliko bolj rdeče obarvani kot plodovi pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)'. Parameter b* je rumeni del osnovne barve. Ugotovili smo, da je bil parameter b* pri sortah 'Laxa (Inermis)' in 'Schmids ideal' približno enako izražen, medtem ko je bil pri sorti 'Inermis' nekoliko slabše izražen. Največjo nasičenost barv (parameter C) smo izmerili pri sorti 'Schmids ideal', medtem ko je bila pri sorti 'Inermis' nasičenost najslabša.
Rezultati parametra h⁰ so bili približno enaki pri vseh treh sortah in so okrog 30, kar predstavlja rdeče odtenke barve.
Pri obiranju plodov smo plodove z vsakega grma obirali ločeno in jih potem prešteli. Pri tem smo ugotovili, da ima sorta 'Schmids ideal' v povprečju največje število plodov/grm (274,9).
Sledi ji sorta 'Inermis' (159,8) in najmanjše število plodov/grm ima v povprečju sorta 'Laxa (Inermis)' (122,0).
Pri kuhanju marmelade smo ugotovili, da ima sorta 'Inermis' največji izplen. Pri tej sorti smo iz enega kilograma plodov dobili 980 ml mase za kuhanje. Sledi ji sorta 'Laxa (Inermis)', pri kateri smo dobili 880 ml mase za kuhanje. Ugotovili smo, da ima najslabši izplen sorta 'Schmids ideal', pri kateri smo iz iste količine plodov dobili 670 ml mase za kuhanje marmelade.
Ugotovili smo tudi, da pri kuhanju z dodanim sladkorjem dobimo več končnega produkta (marmelade) kot pri kuhanju brez dodajanja sladkorja. Pri sortah 'Inermis' in 'Laxa (Inermis)' smo pri kuhanju s sladkorjem dobili 375 ml marmelade, medtem ko smo pri kuhanju brez sladkorja dobili 300 ml marmelade. Pri sorti 'Schmids ideal' smo imeli najmanjši izplen, saj smo dobili najmanjšo količino marmelade. Pri kuhanju s sladkorjem smo dobili 215 ml, medtem ko smo pri kuhanju brez sladkorja dobili 155 ml marmelade.
Po degustaciji smo pri analiziranju ocen ugotovili, da so bili pokuševalcem bolj všeč vzorci marmelade s sladkorjem, saj so dobile boljše ocene predvsem pri teksturi, okusu, razmerju sladko/kislo in skupnem vtisu. S tem smo ugotovili, da sladkor veliko vpliva na te parametre.
Ugotovili smo, da je brez dodanega sladkorja tekstura veliko bolj redka, v razmerju sladko/kislo pa prevladuje kisel okus.
5.2 SKLEPI
Rezultati, ki smo jih pridobili so dali naslednje ugotovitve:
• Sorta ima vpliv na dimenzije grma (višina, širina, globina), saj ima sorta 'Laxa (Inermis)' manjše grme kot sorti 'Inermis' in 'Schmids ideal';
• Sorta vpliva na dimenzije, trdoto in barvo plodov. Sorta 'Schmids ideal' ima manjše, bolj okrogle in oranžne plodove, medtem ko imata sorti 'Laxa (Inermis)' in 'Inermis' podolgovate in rdeče obarvane plodove;
• Sorta vpliva na število plodov/grm, nekoliko tudi na datum obiranja in cvetenja;
• Sorta ima vpliv na izplen pri pridelavi marmelade, saj smo pri sortah z večjimi in težjimi plodovi dobili večji izplen;
• Sorta vpliva na lastnosti marmelade, saj je najboljšo oceno za skupni vtis dobila marmelada z dodanim sladkorjem iz plodov sorte 'Laxa (Inermis)', najslabšo oceno za skupni vtis je dobila marmelada s dodanim sladkorjem iz plodov sorte 'Schmids ideal';
• Dodajanje sladkorja pri kuhanju marmelade ima velik vpliv na okus, barvo, teksutro razmerje sladko/kislo, saj so vzorci marmelade brez dodanega sladkorja dobili veliko slabše ocene.
S tem poskusom smo potrdili delovne hipoteze, da sorta vpliva na dimenzije grma, dimenzije plodov, njihovo trdoto in barvo, število plodov/grm ter datum obiranja. Nekoliko vpliva tudi na začetek, konec in vrh cvetenja, amapk so razlike majhne in so lahko tudi odvisne od rastnih razmer. Potrdili smo, da sorta vpliva na izplen pri pridelavi marmelade. Potrdili smo hipotezo, da sorta vpliva na lastnosti marmelade kot tudi, da dodajanje sladkorja pri kuhanju vpliva na lastnosti marmelade. Ugotovili smo, da sta sorti 'Laxa (Inermis)' in 'Inermis' najbolj primerni za pridelavo marmelade, saj smo pri njih dobili zelo dober izplen in marmelade z dodanim sladkorjem so dobile najvišje ocene. Ti dve sorti imata mesnate, velike plodove, ki so primerni za pasiranje v fino maso. Sorta 'Schmids ideal' ni toliko primerna za pridelavo marmelade, saj ima majhne, trde plodove z malo mesa. Dobili smo slab izplen in marmelada z dodanim sladkorjem je dobila nekoliko slabše ocene kot marmelada iz drugih dveh sort. Lahko rečemo, da je sorta 'Schmids ideal' bolj primerna kot okrasna rastlina.
Ker so v literaturi zelo skopi opisi sort, smo naredili opise sort, ki smo jih vključili v poskus:
• Sorta 'Schmids ideal' ima nekoliko poznejše cvetenje (14.5.). Plodove ima majhne, bolj okrogle kot podolgovate oblike. Barva plodov je med oranžno in rdečo.
