PRIDELEK BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' PO UPORABI BIOSTIMULANTOV NA OSNOVI SILICIJA IN TITANA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Aljaž SODIN

PRIDELEK BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' PO UPORABI BIOSTIMULANTOV NA

OSNOVI SILICIJA IN TITANA

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

Ljubljana, 2022

(2)

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Aljaž SODIN

PRIDELEK BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' PO UPORABI BIOSTIMULANTOV NA OSNOVI SILICIJA IN TITANA

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

YIELD OF PEACH (Prunus persica L.) CULTIVAR 'REDHAVEN' AFTER APPLICATION OF SILICON AND TITANIUM BASED

BIOSTIMULANTS

B. SC. THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2022

(3)

Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo - agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala prof. dr. Metko HUDINA.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Metka HUDINA

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Franci ŠTAMPAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Datum zagovora:

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dv1

DK UDK 634.25:631.811.98:546.28:546.82:631.559(043.2)

KG breskev, Prunus persica, titan, silicij, gnojenje, kakovost, količina, pridelek AV SODIN, Aljaž

SA HUDINA, Metka (mentorica)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija in hortikultura

LI 2022

IN PRIDELEK BRESKVE (Prunus persica L.) SORTE 'REDHAVEN' PO UPORABI BIOSTIMULANTOV NA OSNOVI SILICIJA IN TITANA

TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP VIII, 35, [1] str., 11 pregl., 16 sl., 23 vir.

IJ sl

JI sl/en

AI Zaradi upada pridelave breskev v Sloveniji in želje po večji pridelavi breskev, smo preizkusili uporabo različnih tehnoloških ukrepov in sredstev, tudi biostimulantov. S poskusom smo želeli preveriti in ugotoviti vplive biostimulantov na osnovi silicija in titana pri breskvi (Prunus persica L.) sorte 'Redhaven'. Poskus je bil izveden v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete leta 2020, v katerega so bila vključena štiri obravnavanja: škropljenje dreves s pripravkom Tytanit, škropljenje dreves s pripravkoma Tytanit+Optysil, škropljenje s pripravkom Optysil in kontrola.

Drevesom smo prešteli rodne šibe in izmerili obseg debla 20 cm nad cepljenim mestom. Obiranje smo prilagodili zorenju plodov, potrebovali smo štiri obiranja.

Vsako drevo smo obrali v svoj zaboj, prešteli število plodov in jih stehtali. Na reprezentativnem vzorec plodov smo opravili meritve višine, širine, debeline, mase ploda, trdote mesa, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin, mase koščice ter parametrov osnovne in krovne barve ploda. Ugotovili smo, da sta pripravka Optysil in Tytanit pozitivno vplivala na pridelek, plodovi tretirani s pripravkom Optysil so imeli največjo trdoto mesa. Na zmanjšanje vsebnosti titracijskih kislin v plodovih je vplivala kombinacija pripravkov Tytanit+Optysil. Rezultati poskusa so enoletni in na zmanjšanje pridelka so vplivale vremenske razmere (spomladanska pozeba), zato predlagamo, da se poskus ponovi na več lokacijah in v več rastnih dobah za pridobitev bolj natančnih rezultatov uporabe pripravkov Tytanit in Optysil.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1

DC UDC 634.25:631.811.98:546.28:546.82:631.559(043.2)

CX peach, Prunus persica, titanium, silicon, fertilization, quality, quantity, yield AU SODIN, Aljaž

AA HUDINA, Metka (supervisor)

PP SI – 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture – Agronomy and Horticulture

PY 2022

TY YIELD OF PEACH (Prunus persica L.) CULTIVAR ʻREDHAVEN’ AFTER APPLICATION OF SILICON AND TITANIUM BASED BIOSTIMULANTS DT B. Sc. Thesis (professional Study Programs)

NO VIII, 35, [1] p., 11 tab., 16 fig., 23 ref.

LA sl

AL sl/en

AB Due to the decline in peach production in Slovenia and the desire for greater peach production, we think it makes sense to try the use of various technological measures, including use of biostimulants. We wanted to test and determine the effects of silicon- and titanium-based biostimulants on peach (Prunus persica L.) cultivar 'Redhaven'.

The experiment was carried out at the Horticultural Center of the Biotechnical Faculty in 2020, which included four treatments: spraying trees with Tytanit, spraying trees with Tytanit+Optysil, spraying with Optysil and control. We counted the fruiting branches of the trees and measured the trunk circumference 20 cm above the grafting point. We adjusted the harvest to the ripening of the fruit and we needed four harvests. We picked each tree separately, counted the number of fruits, and weighed them. We randomly selected a representative sample on which we made measurements of height, width, thickness, fruit weight, fruit firmness, soluble solids content and titratable acid content, stone weight and parameters of ground and cover colour of the fruit. We found that Optysil and Tytanit had a positive effect on yield, and fruits treated with Optysil had the highest fruit firmness. The reduction of the titratable acids content in the fruit was influenced by the combination of Tytanit+Optysil. The results of the experiment are one-year and the reduction in yield was influenced by weather conditions (spring frost), so we suggest that the experiment be repeated in more locations and in several growing seasons to obtain more accurate results of Tytanit and Optysil

(6)

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII

1 UVOD ... 1

1.1 NAMEN IN VZROK ZA RAZISKAVO ... 1

1.2 DELOVNE HIPOTEZE ... 1

2 PREGLED OBJAV ... 2

2.1 SPLOŠNO O BRESKVI (Prunus persica L.) ... 2

2.2 FOLIARNO GNOJENJE ... 2

2.3 BIOSTIMULANTI ... 3

2.3.1 Silicij ... 3

2.3.2 Titan ... 4

2.3.3 Uporaba biostimulantov (silicij, titan) na rastlinah ... 4

3 MATERIAL IN METODE ... 7

3.1 LOKACIJA POSKUSA ... 7

3.2 ANALIZA TAL ... 7

3.3 KLIMATSKE RAZMERE ... 7

3.3.1 Temperatura ... 8

3.3.2 Padavine ... 8

3.4 SORTA 'REDHAVEN' ... 9

3.5 PODLAGA 'GF 677' ... 9

3.6 BIOSTIMULANTA OPTYSIL IN TYTANIT ... 10

3.6.1 Tytanit ... 10

3.6.2 Optysil ... 10

3.7 METODE DELA ... 10

3.7.1 Izvedba poskusa ... 10

3.7.2 Izvedene meritve ... 11

4 REZULTATI ... 13

4.1 OBSEG DEBLA ... 13

4.2 ŠTEVILO RODNIH ŠIB NA DREVO ... 14

(7)

4.3 ŠTEVILO PLODOV NA RODNO ŠIBO ... 15

4.4 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO ... 16

4.5 PRIDELEK NA DREVO IN SKUPNI PRIDELEK ... 18

4.6 VIŠINA, ŠIRINA IN DEBELINA PLODA ... 19

4.7 MASA PLODA IN MASA KOŠČICE ... 22

4.8 TRDOTA MESA, VSEBNOST TOPNE SUHE SNOVI IN TITRACIJSKIH KISLIN ... 24

4.8.1 Trdota mesa ... 25

4.8.2 Topna suha snov ... 25

4.8.3 Titracijske kisline ... 26

4.9 OSNOVNA IN KROVNA BARVA PLODA ... 27

4.9.1 Osnovna barva ploda ... 28

4.9.2 Krovna barva ploda ... 29

5 RAZPRAVA ... 30

6 SKLEPI ... 32

7 POVZETEK ... 33

8 VIRI ... 34 ZAHVALA

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Str.

Preglednica 1: Povprečna temperatura zraka (°C) in količina padavin (mm) leta 2020 za

meteorološko postajo Bilje (Arhiv meritev ..., 2021) 7

Preglednica 2: Povprečen, minimalen in maksimalen obseg debla (cm) pri breskvi sorte

'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 13

Preglednica 3: Povprečno, minimalno in maksimalno število rodnih šib/drevo pri breskvi

sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 14

Preglednica 4: Povprečno, minimalno in maksimalno število plodov/rodno šibo pri breskvi

sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 15

Preglednica 5: Povprečno število plodov/drevo in pridelek/drevo (kg) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 17 Preglednica 6: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo (kg) in pridelek na ha (t) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 18 Preglednica 7: Povprečna višina, širina in debelina ploda (mm) pri breskvi sorte

'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 20 Preglednica 8: Povprečna masa ploda in koščice (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na

obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 22

Preglednica 9: Povprečna trdota mesa (N), vsebnost topne suhe snovi (%) in titracijskih kislin (mg/100 g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje,

2020 24

Preglednica 10: Parametri osnovne barve (L*, a*, b*, C, h°) plodov breskev sorte

'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 28 Preglednica 11: Parametri krovne barve (L*, a*, b*, C, h°) plodov breskev sorte

'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 29

(9)

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1: Povprečne mesečne količine padavin (mm) za leto 2020 na meteorološki postaji

Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev…, 2021) 9

Slika 2: Meritve na vzorcu z uporabo kolorimetra (levo), digitalnega kljunastega merila

(sredina) in tehtnice (desno) 12

Slika 3: Povprečen obseg debla (cm) breskev sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje;

Bilje, 2020 13

Slika 4: Povprečno število rodnih šib/drevo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na

obravnavanje; Bilje, 2020 14

Slika 5: Povprečno število plodov/rodno šibo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na

Slika 6: Povprečno število plodov/drevo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 7: Povprečni pridelek/drevo (kg) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje;

Bilje, 2020 18

Slika 8: Povprečni skupni pridelek na ha (t) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na

Slika 9: Povprečna višina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 10: Povprečna širina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 11: Povprečna debelina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje

in obravnavanje; Bilje, 2020 21

Slika 12: Povprečna masa ploda (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 13: Povprečna masa koščice (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 14: Povprečna trdota mesa (N) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in

Slika 15: Povprečna vsebnost topne suhe snovi (%) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na

obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 26

Slika 16: Povprečna vsebnost titracijskih kislin (mg/100 g) pri breskvi sorte 'Redhaven'

glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020 27

(10)

1 UVOD

1.1 NAMEN IN VZROK ZA RAZISKAVO

Tehnologije pridelave breskev so že dodobra raziskane in uveljavljene. Omogočajo nam pridelavo kakovostnega in količinsko velikega pridelek. Prav ti dve lastnosti (količina in kakovost pridelka) sta ključna kriterija uspešnosti gojenja breskev, ki na trg privabita nove pripravke za boljšo rast in kakovost plodov. Biostimulanti niso hranila in jih rastlina za optimalno rast in razvoj ne potrebuje, ampak so snovi, ki po aplikaciji na rastlini spodbujajo naravne procese, krepijo in dvigujejo odpornost rastlin, izboljšujejo kakovost in količino pridelka. Zaradi upada pridelave breskev v Sloveniji in želje po večji pridelavi breskev, se nam zdi smiselno preizkusiti uporabo različnih tehnoloških ukrepov, tudi uporabo biostimulantov v pridelavi breskev. Predvidevamo, da bi z uporabo le teh lahko povečali pridelke in kakovost in s tem povečali zanimanje za pridelavo. Namen tega dela je preizkusiti in predstaviti vplive biostimulantov na osnovi silicija in titana na pridelek in kakovost pridelka breskev (Prunus persica L.) sorte 'Redhaven' in ugotoviti smiselnost uporabe pri breskvi.

1.2 DELOVNE HIPOTEZE

V diplomskem delu želimo preveriti naslednje hipoteze:

- plodovi dreves tretiranih s pripravkom Tytanit bodo vsebovali več topne suhe snovi, - plodovom dreves tretiranih s pripravkom Optysil bomo izmerili večjo trdoto mesa, - drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit ali Optysil bodo imela večji pridelek.

(11)

2 PREGLED OBJAV

2.1 SPLOŠNO O BRESKVI (Prunus persica L.)

Breskev (Prunus persica L.) spada v družino rožnic in je v Sredozemlje bila prinesena iz Perzije, v Perzijo pa je prišla s Kitajske. Sodi med koščičarje. Ima tri osnovne skupine oziroma podvrste, in sicer Prunus persica subsp. vulgaris L. (navadna ali vinogradniška breskev), Prunus persica subsp. laevis DC. (nektarina) in Prunus persica subsp. platycarpa Bailey (kitajska breskev). V Sloveniji se breskev uspešno goji na Primorskem, nekaj pa tudi na Štajerskem. Trenutna pridelava se v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje, zdaj je površina intenzivnih nasadov okoli 273 ha. Omejujoč dejavnik gojenja breskev so nizke temperature zlasti, če se pojavljajo v zgodnjem zimskem obdobju. Ustrezajo ji lahka, globoka, zračna in rodovitna tla, so pa tudi vzdržljive v suši predvsem, če so cepljene na križance mandlja in breskve. Če je v tleh več kot 8 % aktivnega apna, potem pri breskvah, ki so cepljena na breskev, nastopijo fiziološke motnje zaradi pomanjkanja železa, ki so opazne kot kloroza listov, in drugih elementov, kot so fosfor, mangan, bor in baker. Breskve so pretežno samooplodne in večina sort ima značilno zgradbo cveta, ki se odlikuje po tem, da je možna samooprašitev. To omogoča obilno rodnost tudi v nemogočih vremenskih razmerah. Pri breskvah sta znana dva tipa cvetov: zvončasti in rožasti tip cveta. Plodovi lahko nastanejo z oploditvijo ali partenokarpno. Kot podlage so za breskve primerne razne vrste koščičarjev, kot so breskev, različne vrste sliv, mandelj in križanci teh vrst med seboj. Prav tako se uporabljajo sejanci vinogradniških breskev. Sortiment breskev se hitro spreminja. Nove sorte se odlikujejo po boljši obarvanosti in boljših organoleptičnih lastnostih ter manjši poraščenosti z dlačicami. Čas zorenja se pri breskvah in nektarinah določa po sorti 'Redhaven', katera na Primorskem zori v povprečju od 22. do 25. julija. Cepke so sorte, pri katerih se meso popolnoma loči od koščice, kostenice pa so sorte breskev in nektarin, pri katerih se meso ne loči od koščice (Štampar in sod., 2014)

Breskev lahko gojimo v obliki vretena, kotlaste krošnje ali celo palmete. V Sloveniji se največ v praksi zaradi osvetlitvenih razmer uporablja vreteno (Štampar, 2008).

2.2 FOLIARNO GNOJENJE

Foliarno gnojenje je gnojenje rastlin skozi liste, pri kateri se aktivno snov nanese direktno na listno površino. Gre za dopolnilni ukrep, ki rastlini omogoča zadostno preskrbo s hranili.

Prednosti foliarnega gnojenja so povečanje pridelka, spodbujena absorpcija hranil skozi korenine, hitra absorpcija hranil v rastlino in njihovo učinkovanje, hitro premeščanje hranil po rastlini, omogočena prehrana rastlin med stresom. Prav tako lahko hkrati s foliarnim gnojenjem izvajamo še nanos sredstev za varstvo rastlin. Slabosti pa so odtok nanesene raztopine na površino, hitro sušenje raztopine, poškodbe listov ob neupoštevanju predpisanih odmerkov (Štampar in sod., 2014).

(12)

2.3 BIOSTIMULANTI

Biostimulanti so formuliran proizvod biološkega izvora, kateri pripomorejo k izboljšanju rodnosti in vitalnosti rastlin ter jih ščitijo pred morebitnimi okužbami. Ne morejo pa biti definirani kot gnojila, saj ne zagotovijo direktno hranil rastlinam, vendar lahko olajšajo pridobivanje hranil s podpiranjem metabolnih procesov v tleh in rastlini (Yakhin in sod., 2017). Uspešno se lahko uporabijo v agronomski (poljščine) in hortikulturni pridelavi (okrasne rastline, sadno drevje, vrtnine itd.). Biološka osnova biostimulantov, ki se pojavljajo na trgu, je zgrajena iz različnih organskih in anorganskih virov, kot so npr.

bakterije, glive, morske alge, višje rastline, encimi, proteini, aminokislin, koristni mikroorganizmi. Poznamo eno-komponentne in več-komponentne formulacije biostimulantov. Prav tako se med seboj razlikujejo glede načina uporabe (tla, listi), po proizvodnem materialu, iz katerega so bili pridobljeni (živalski, rastlinski) in glede na postopek izdelave biostimulatov (ekstrakcija, hidroliza, fermentacija). Biostimulante lahko uporabimo v trdih oblikah (prah, granule) ali v tekoči obliki za foliarni nanos. Njihov vpliv (biostimulantov) je odvisen od aktivne snovi v pripravku, vrste rastline, načina aplikacije ter fiziološkega stanja rastline. Na količino in kakovost pridelka prav tako vplivajo biotični in abiotični dejavniki. Pozitivni učinki delovanja se kažejo kot večji pridelek in boljša kakovost pridelka (Drobek in sod., 2019).

2.3.1 Silicij

Silicij se v tleh pojavlja kot silicijeva kislina (H4SiO4) in je drugi element med najpogostejšimi elementi v zemeljski skorji. Rastline ga črpajo preko korenin, vendar za sam razvoj rastlin nima bistvenega pomena. Njegov prenos po rastlini pa poteka s pomočjo transpiracijskega toka. Silicij se nalaga predvsem v celičnih stenah celic povrhnjice listov v obliki silicijevega dioksida, pri čemer nastajajo z večanjem koncentracije vrstno značilni fitoliti različnih oblik in velikosti. Njegova vsebnost se povečuje med življenjem rastline.

Predstavlja alternativo ogljiku s strukturnega in podpornega vidika, saj je 10-20 krat manj potraten vir za rastline od ogljika. Silicij je pomemben za normalno uspevanje vseh rastlin, prav tako jim nudi številne koristi v stresnih okoliščinah (Grašič, 2019). Stres je ključen dejavnik za kopičenje silicija v rastlinah, ki na površini tkiva tvorijo nekakšne fizične ovire.

S kopičenjem silicija v rastlinah ta predvsem vpliva na trdnost in togost tkiv (Ma in Yamaji, 2006). Silicij je eden od elementov, ki je zelo učinkovit pri povečanju odpornosti na bolezni in škodljivce. Pripomore k večji fotosintetski aktivnosti, pomaga pri uravnavanju neravnovesja pomembnejših hranil, blaži stres zaradi ekstremnih temperatur in ščiti rastline pred sušo. Prav tako zmanjšuje negativne učinke različnih kovin in omogoča učinkovito zaščito pred boleznimi in objedanjem. Z vlogo silicija pri rastlinah so se prvi začeli ukvarjati Japonci, ki so izvedli veliko raziskav na rižu, ki akumulira večje koncentracije silicija. Silicij se lahko rastlinam aplicira preko tal ali foliarno (Grašič, 2019).

(13)

2.3.2 Titan

Titan je deveti najpogostejši element v zemeljski skorji. Ne spada med mineralna hranila. Z nanašanjem titana so v raziskavah dokazali izboljšanje pridelka, saj titan krepi odpornost, poveča pridelek in izboljša kakovost pridelka, izboljša fotosintezo in vsebnost klorofila, poveča oziroma spodbuja aktivnost nekaterih encimov, prav tako pa titan spodbuja sprejem hranil. Titan ima poleg vseh teh prednosti tudi slabosti, saj je v večjih količinah oziroma koncentracijah toksičen za rastline in neugodno vpliva na zdravstveno stanje rastlin.

Rastlinam je dostopen preko korenin, saj je mobilen element, ali pa preko listov (foliarno).

Sprejem titana v rastline poteka tako na aktiven kot tudi na pasiven način (Lyu in sod., 2017).

V poskusu foliarnega škropljena dreves sliv (Prunus domestica L.) s titanom so rezultati v raziskavi pokazali, da so drevesa tretirana s titanom imela težje plodove, ki so bili tudi večji.

Titan je pokazal vpliv na boljšo rast in velikost plodov, prav tako pa je vplival na rast rodnih šib in odpornost plodov na poškodbe (Alcaraz-Lopez in sod., 2004). Titan vzpodbuja sprejem železa v rastlino, ko ga v njej primanjkuje. Sprejem titana ni povsod enak, saj je njegov sprejem odvisen od načina gojenja rastlin, od različnih rastlinskih vrst in načina aplikacije titana rastlinam (Lyu in sod., 2017). Pripravek Tytanit je pomagal pri izboljšanju fotosinteze, večja je bila velikost plodov in njihovo število na drevo. Foliarni nanos pripravka Tytanit je povečal koncentracijo kalija, fosforja in magnezija v suhi snovi rastlin.

V poskusu je Tytanit pri črni detelji in hibridu lucerne znatno povečal pridelek, ampak hranilna vrednost se ni izboljšala. Pri breskvah se je pri uporabi pripravka Tytanit povečala rast plodov in povečala se je trdota mesa (Serrano in sod., 2004).

2.3.3 Uporaba biostimulantov (silicija, titana) na rastlinah

Priljubljenost biostimulantov v kmetijstvu se povečuje, saj raziskovalci z različnimi poskusi dokazujejo pozitiven vpliv na pridelek. Raziskovalci so opravili poskuse na različnih sadnih in zelenjavnih vrstah z uporabo različnih biostimulantov. Dokazali so pozitiven vpliv biostimulantov na pridelek marelic, saj je bil pridelek dreves titriranih s huminskimi in fulvo kislinami, ki je znašal 21 kg/drevo, veliko večji od pridelka kontrolnih dreves (12 kg/drevo), in sicer v drugem letu uporabe biostimulantov (v prvem letu je bil pridelek kontrolnih dreves večji). Pri poskusu na mangu so ugotovili, da so pripravki z vsemi aminokislinami povečali pridelek za kar 18 % glede na kontrolo, vendar pa so za 15 % zmanjšali maso plodov. Pri malinah so ugotovili, da so dobri biostimulanti z vsebnostjo fenolnih spojin, kot so npr.

natrijev 5-nitroguajakolan, natrijev para-nitrofenolan. S foliarnim nanosom so dosegli 20 % povečanje pridelka malin, največji pridelek glede na kontrolo pa so ugotovili pri sorti maline 'Polka'. Najboljši rezultat so dosegli z uporabo 6-benziladenina v odmerku 100 mg/l, saj so v prvem letu povečali pridelek za 0,5 kg/rastlino, v drugem letu pa kar za 1 kg/rastlino. V ločenem poskusu na jagodah so z raziskavo ugotovili, da se je pridelek jagod povečal po uporabi biostimulantov z izvlečki zelišč in morskih alg. Vendar se je najboljši vpliv pokazal pri dodajanju biostimulantov v tla in ne s foliarnim dodajanjem, saj so dodani biostmulanti tlom izboljšali stanje rastlin, povečali količino pridelka, prav tako so bile rastline bolj odporne na stresne razmere in patogene (Drobek in sod., 2019).

(14)

Predvideva se, da se bo pomembnost slanostnega stresa v nadaljnjih letih povečevala. Zato so Kekeletso in sod. (2021) oblikovali poskus na rastlinah paradižnika, ki so bile podvržen slanostnem stresu. Na teh rastlinah so preučevali vpliv biostimulanta na osnovi silicija na stres rastline. Stres zaradi soli zavira več encimskih aktivnosti in presnovnih poti, prav tako tudi signalne vloge na odziv rastline na stres. Ugotovili so pozitivne vplive biostimulanta na osnovi silicija v primarnih in sekundarnih mehanizmih rastlin. Uporaba biostimulanta na osnovi silicija je povzročila kopičenje primarnih metabolitov, ki skupaj obnavljajo energijo za več presnovnih reakcij, delujejo kot osmotska in fotosintetska zaščitna sredstva, modulirajo signalne valove stresa. Domnevali so, da biostimulanti na osnovi silicija zagotavljajo odpornost na stres. Biostimulant je vplival tudi na več poti primarnega metabolizma, poti biosinteze aminokislin in maščobnih kislin (Kekeletso, 2021).

Med letom 2016 in 2018 so na Poljskem izvedli poskus vpliva biostimulantov in foliarnih gnojil na soji. Uporabili so Tytanit, Optysil, Metalosate kalij, Bolero Mo, ADOB Zn IDHA, ADOB B, ADOB 2.0 Mo. Vsak pripravek so nanesli po navodilih proizvajalca. V času treh let poskusa so ugotovili, da so pripravki bistveno povečali biološko fiksacijo dušika v tla, najbolje je na biološko fiksacijo vplival pripravek Tytanit, najslabše pa Bolero Mo. Prav tako so biostimulanti in večina foliarnih gnojil povečali alkalno fotofazno aktivacijo, na to sta najbolj vplivala melatosate kalij in bolero Mo. Raziskava je pokazala, da biostimulanti in foliarna gnojila zelo stimulirajo aktivnost dehidrogenaze, ki je bila visoka v polni rasti soje.

Biostimulanta Tytanit in Rooter sta imela pozitiven vpliv na aktivnost encima kisle fosfataze z znižanjem njene vsebnosti med celotno rastno sezono. Z izjemo Tytanita, vsi pripravki v poskusu znatno stimulirajo aktivnost encima katalaze (Niewiadomska, 2019).

Dolinar (2019) je s svojim poizkusom uporabe biostimulantov na osnovi silicija in titana na breskvi sorte 'Redhaven' ugotovila, da je foliarna uporaba pripravka Optysil izboljšala večino merjenih parametrov kakovosti, razen trdote mesa in vsebnosti titracijskih kislin. Pri foliarnem nanašanju kombinacije obeh pripravkov (Tytanit in Optysil) na drevesa je opazila izboljšanje le pri velikosti in masi ploda ter vsebnosti titracijskih kislin. Pri uporabi Tytanita je ugotovila izboljšanje le pri velikosti plodov glede na kontrolne plodove

Kofol (2021) je v opravljenem poskusu uporabe biostimulantov na osnovi silicija in titana, katerega je prav tako opravil na breskvah sorte 'Redhaven', ugotovil, da je na povečanje pridelka imel vpliv le pripravek Optysil. Na velikost plodov (največjo širino, debelino, višino ploda) je najbolje vplival pripravek Tytanit, medtem ko je največjo trdoto mesa plodov izmeril pri plodovih tretiranih s kombinacijo pripravkov Tytanit+Optysil. S poskusom je ugotovil, da ni bilo razlik v vsebnosti topne suhe snovi med posameznimi obravnavanji, da se je na tretiranih drevesih z uporabo kombinacije pripravkov Tytanit in Optysil povečala vsebnost titracijskih kislin v plodovih ter da je na manjšo vsebnost titracijskih kislin vplival pripravek Optysil.

Hvalič (2021) navaja, da je na drevesih hruške sorte 'Viljamovka' tretiranih s pripravkom Tytanit prišlo do njegovega pozitivnega vpliva na povečanje trdote mesa plodov in vsebnosti

(15)

topne suhe snovi, vendar je na večjo vsebnost topne suhe snovi vplival tudi pripravek Optysil in kombinacija pripravkov Tytanit in Optysil. Drevesa v poskusu tretirana s pripravkoma Tytanit in Optysil so imela manjši pridelek, drevesa tretirana s pripravkom Tytanit pa so imela za 12,1 t manjši pridelek v primerjavi s kontrolnimi drevesi, ki so bila netretirana.

Pregrad (2020) je s poskusom, katerega je izvajala na drevesih hruške sorte 'Viljamovka' na dveh različnih lokacijah, ugotovila, da je pripravek Tytanit pozitivno vplival na število plodov in količino pridelka, Optysil pa je poskrbel za najširše plodove na obeh lokacijah poskusa. Pozitiven vpliv na večje število plodov, večji pridelek, na večjo trdoto ter manjšo višino ploda, povprečno maso ploda in vsebnost titracijskih kislin je imela kombinacija pripravkov Tytanit in Optysil na lokaciji v Zagaju, medtem ko je ista kombinacija pripravka na lokaciji poskusa v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete vplivala na večje število plodov, posledično na večji pridelek na drevo, višino ploda, vsebnost topne suhe snovi in titracijskih kislin.

(16)

3 MATERIAL IN METODE 3.1 LOKACIJA POSKUSA

Tehnološki poizkus je bil izveden in zastavljen leta 2020 na Primorskem, v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete, ki se nahaja v občini Miren v naselju Orehovlje, ki je čisto blizu državne meje. Zemljišče obsega približno 17 ha, na katerem so poslopje, dva plastenjaka namenjena pridelavi zelenjave ter ostale površine z različno namembnostjo (njiva, sadovnjak). Celoten nasad je pokrit s protitočno mrežo in opremljen z oroševalnim sistemom ter namakalnim sistemom. Poskus je bil lociran v nasadu z breskvami, in sicer v tretji vrsti, ki meji na nasad kakija.

3.2 ANALIZA TAL

Analizo tal je za nasad opravilo podjetje Jurana d.o.o. iz Maribora leta 2018. Analiza tal je dala naslednje rezultate: izmerjen je bil pH 6,6, kar gre za zmerno kisla tla in ustrezajo pridelavi breskev. Tla so bila ekstremno preskrbljena s kalijem (44,2 mg/100 g tal), pretirana vsebnost pa je bila izmerjena tudi pri fosforju, in sicer 29,8 mg/100 g tal. Vsebnost organske snovi je bila dovolj velika in je v vzorcu znašala 2,8 %. Dobro so bila tla preskrbljena z magnezijem, 15,5 mg/100 g tal, pomanjkanje je bilo bora, le 0,3 ppm.

3.3 KLIMATSKE RAZMERE

Za Primorsko pokrajino je značilno submediteransko podnebje. Klimatološki podatki so bili pridobljeni iz arhiva meritev Agencije Republike Slovenije za okolje iz samodejne meteorološke postaje Bilje, Nova Gorica. Nahaja se v neposredni bližini lokacije poskusa.

Preglednica 1: Povprečna temperatura zraka (°C) in količina padavin (mm) leta 2020 za meteorološko postajo Bilje (Arhiv meritev ..., 2021)

Mesec Povprečna temperatura (°C) Količina padavin (mm)

Januar 3,7 24,4

Februar 6,8 27,1

Marec 8,5 112,5

April 13,3 15,4

Maj 17,1 75,0

Junij 20,3 199,2

Julij 23,0 97,1

Avgust 23,2 199,8

September 19,0 294,4

Oktober 12,6 209,0

November 8,1 36,7

December 6,2 243,9

Leto 2020 13,5 1534,5

(17)

3.3.1 Temperatura

Iz preglednice 1 je razvidno, da je povprečna temperatura zraka leta 2020 znašala 13,5°C, kar je malo nižja vrednost kot dolgoletno povprečje (obdobje 1988 do 2019), kjer znaša povprečna letna temperatura zraka 13,7 °C. V letu poskusa (2020) smo imeli v spomladanskih mesecih, torej konec marca in v začetku aprila, močno spomladansko pozebo, kar je vplivalo tudi na količino pridelka breskve, saj je ravno takrat cvetela oziroma končevala s cvetenjem in bi morali izvajati ukrepe, kot je oroševanje. Oroševanje pa žal ni bilo možno, ker v vodnem zajetju Vogršček, od koder prihaja voda, ni bilo na voljo dovolj vode.

Najnižja izmerjena temperatura je bila 2. aprila 2020, in sicer -3,1 °C. Po podatkih Longstroth (2021) je kritična temperatura, pri kateri pride do pozebe, v fenofazi polnega cvetenja -2,8 °C, takoj po cvetenju pa že pri temperaturi -1,1 °C, če tako nizke temperature trajajo vsaj 30 minut. Pri temperaturi zraka, ki traja vsaj 30 minut, pride v fenofazi polnega cvetenja do 10 % poškodb cvetnih delov pri temperaturi -2,8 °C, do 90 % poškodb cvetov pa pri temperaturi -4,4 °C. Takoj po končanem cvetenju pa pride do 10 % poškodb cvetnih delov pri temperaturi -2,2 °C, do 90 % poškodb cvetov pa pri temperaturi -3,9 °C, če le ta traja vsaj 30 minut.

Najhladnejši mesec je bil po danih podatkih januar s povprečno temperaturo 3,7 °C, najtoplejša pa julij in avgust s povprečno temperaturo zraka okoli ali nad 23 °C (Arhiv meritev …, 2021).

3.3.2 Padavine

Voda je potrebna pozno spomladi in poleti, saj v tem času intenzivno rastejo poganjki, plodovi in seveda to je čas diferenciacije cvetnih brstov za prihodnje leto. V intenzivnih nasadih je potrebno namakanje za dosego kakovostnih plodov. Pomanjkanje vode v drugi polovici rastne dobe je neugodno za kakovost plodov, kar se posledično kaže v zaostajanju rasti, deformaciji, odpadanju (Mratinić, 2012).

Iz preglednice 1 in slike 1 je razvidno, da so padavine neenakomerno razporejene. Njihov primanjkljaj se nadomesti z namakanjem. Najmanj padavin je bilo meseca aprila, in sicer 15,4 mm, največ pa meseca septembra z 294,4 mm padavin. Skupna količina padavin za leto 2020 je bila 1534,5 mm.

(18)

Slika 1: Povprečne mesečne količine padavin (mm) za leto 2020 na meteorološki postaji Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev…, 2021)

3.4 SORTA 'REDHAVEN'

Sorta 'Redhaven' je križanec sorte 'Halehaven' in 'Kalhaven', katero so križali in vzgojili v Združenih državah Amerike. Gre za sorto s srednje bujno rastjo, srednje poznim cvetenjem, plod je srednje debel do debel ter okroglast z rahlo naznačenim šivom, kožica je zlato rumene barve z živahno rdečim prelivom in prižami do 80 % površine plodu, prav tako je plod dlakav. Meso ploda te sorte je rumeno oranžno, pri koščici nekoliko rdečkasto, čvrsto, topno in odličnega okusa. Je sorta po kateri se določa čas zorenja ostalih sort breskev in nektarin.

Zori med 22. in 25. julijem. Rodnost je zelo dobra. Spada med cepke, ker se meso enostavno loči od koščice (Štampar in sod., 2014).

3.5 PODLAGA 'GF 677'

Podlaga 'GF 677' je najbolj razširjena podlaga za breskev v Sloveniji in je križanec breskve (Prunus persica L.) in mandlja (Prunus amygdalus L.). Dobro prenaša sušo in bazična tla, ne prenaša pa težjih in vlažnih tal. Pridelek na tej podlagi je velik, kakovost plodov je zelo dobra. Drevesa cepljena na to podlago imajo srednje bujno rast, sama podlaga spada med zelo bujne podlage. Podlaga dobro prenaša do 12 % aktivnega apna v tleh. Odporna je proti ogorčicam v tleh, prav tako pa je tudi dobro skladna z večino breskovih sort. Občutljiva je na visoko podtalnico in nekatere patogene v tleh ter listno svetlikavost, prav tako ni tolerantna na železovo klorozo. Požene močne korenine, ki so dobro odporne na bolezni in škodljivce (Godec in sod., 2019).

0 50 100 150 200 250 300

Količina padavin (mm)

Mesec

(19)

3.6 BIOSTIMULANTA OPTYSIL IN TYTANIT 3.6.1 Tytanit

Tytanit je tekoč biostimulant oziroma gnojilo na osnovi titana, namenjeno za fertigacijo, tretiranje semen in foliarno uporabo za izboljšanje rasti in pridelka rastlin. Sestavljajo ga magnezijev oksid (MgO) (62 g/l ali 5 %), žveplov trioksid (SO3 ) (124 g/l oziroma 10 %) in titan (Ti) (8,5 g/l ali 0,7 %). Z njegovo uporabo se rastlinam poveča vitalnost peloda in učinkovitost fotosinteze, prav tako pa se pospeši sprejem hranil in vode v rastlino. Pozitivno vpliva tudi na razvoj in regeneracijo koreninskega sistema in na rast od stresnih dejavnikov oslabljenih rastlin. Prednosti njegove uporabe se pokažejo v znatnem povečanju odpornosti rastlin in količini ter kakovosti pridelka (Intermag, 2021a; Jurana, 2021a).

3.6.2 Optysil

Optysil spada med biostimulante in je tekoče foliarno gnojilo na osnovi silicija. Pripravek vsebuje silicijev oksid, in sicer 200 g SiO2/l (16,5 %), kar ima pozitiven učinek na razvoj in pridelek rastlin, in železo (Fe) (24,0 g/l ali 2 %). Proizvajalec Intermag je v opisu gnojila navedel, da gnojilo Optysil zmanjša stresne vplive na rastlino, aktivira mehanizme naravne odpornosti, blaži posledice suše in visoke slanosti, prav tako pa povečuje odpornost rastlin pred mehanskimi poškodbami s krepitvijo celičnih sten. Njegov učinek se pokaže v povečanju pridelka, izboljšanju kakovosti pridelka ter daljši obstojnosti pridelka. Zaradi nevtralnega pH se ga lahko dobro meša in uporablja v kombinaciji z drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi (Intermag, 2021b; Jurana, 2021b).

3.7 METODE DELA 3.7.1 Izvedba poskusa

Poskus je bil zasnovan in izveden leta 2020 v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete v breskovem nasadu. Poskus je bil nadaljevanje večletnega poskusa uporabe biostimulantov na osnovi silicija in titana na breskvah. V tretji vrsti je bilo naključno izbranih 40 dreves breskev (Prunus persica L.) sorte 'Redhaven', na katerih smo izvedli meritve. Imeli smo štiri obravnavanja, v vsako obravnavanje je bilo vključenih 10 dreves. V prvem obravnavanju smo škropili s pripravkom Tytanit, v drugem obravnavanju s pripravkoma Tytanit in Optysil, v tretjem obravnavanju s pripravkom Optysil in četrto obravnavanje je bila kontrola, kjer drevesa niso bila tretirana z omenjenima pripravkoma.

Dne, 18. 3. 2020 smo na drevesih breskev prešteli rodne šibe ter izmerili obseg debla (cm) 20 cm nad cepljenim mestom. Redčenja se ni opravljalo, saj je bila v letu zasnove poskusa močna spomladanska pozeba.

Pripravek Tytanit smo nanašali foliarno in smo ga nanesli 3-krat (1-krat pred cvetenjem in 2-krat po cvetenju) v koncentraciji 0,2 l/ha (1 ml/5 l vode). Prvo škropljenje je bilo 16. 3.

(20)

2020, drugo 23. 3. 2020 in tretje škropljenje je bilo 3. 4. 2020. Pripravek Optysil smo prav tako nanašali foliarno, nanesli smo ga 3-krat (vse po cvetenju) v koncentraciji 0,5 l/ha (2,5 ml/5 l vode). Prvič smo škropili 23. 3. 2020, drugič 3. 4. 2020 in tretjič 9. 4. 2020.

Obiranje plodov v poskusu je bilo prilagojeno zorenju plodov, za kar smo izvedli štiri obiranja. Prvo obiranje je bilo 8. 7. 2020, drugo obiranje je bilo 14. 7. 2020, tretje obiranje je sledilo 17. 7. 2020 in zadnje obiranje je bilo 21. 7. 2020. V obravnavanju je bilo vsako drevo obrano v svoj zaboj, nakar smo prešteli število plodov in jih tudi stehtali. Sproti smo naključno izbrali v vsakem obravnavanju po 10 plodov za reprezentativen vzorec, ki je služil za opravljanje meritev in analiz v laboratoriju. Na plodovih smo opravili meritve višine, širine, debeline in mase ploda, trdote mesa, mase koščice, vsebnosti topne suhe snovi in titracijskih kislin, osnovne in krovne barve ploda.

3.7.2 Izvedene meritve

V nasadu smo vsakemu drevesu v obravnavanju s kljunastim merilom izmerili obseg debla 20 cm nad cepljenim mestom in prešteli število rodnih šib. Dne 8. 7. 2020 smo pričeli z obiranjem, katerega smo izvedli 4-krat. Vsako drevo je bilo obrano v lasten zaboj, pridelek smo stehtali in prešteli število plodov. Sproti smo izbirali plodove za reprezentativen vzorec, na katerem smo opravili dodatne meritve v laboratoriju.

Reprezentativnemu vzorcu 10 plodov smo najprej s kljunastim merilom izmerili višino, širino in debelino ploda. Vsak plod smo nato stehtali na tehtnici. Nato smo izmerili parametre osnovne in krovne barve, za kar smo uporabili kolorimeter (CR-10 Chroma, Minolta, Osaka, Japonska). Osnovno barvo ploda smo merili na najsvetlejšem delu ploda, večinoma pri peclju, krovno barvo smo izmerili na najbolj obarvanem delu ploda. S kolorimetrom smo odčitali parametre L*, a*, b*, C in h°.

Trdoto mesa plodov smo izmerili na dveh mestih s penetrometrom (Tr Turoni, Forli, Italija), uporabili smo bat premera 8 mm. Po merjenju trdote mesa smo se lotili meritve vsebnosti topne suhe snovi. Izmerili smo jo z refraktometrom (MA 871, Milwaukee, Brookfield, ZDA). Za merjenje mase koščice smo plodove razkoščičili in koščice posameznega plodu stehtali, razkoščičeno meso smo zapakirali v vrečke in jih zmrznili.

Meritev vsebnosti titracijskih kislin smo izvedli s titracijo z 0,1 M NaOH, dobljene podatke smo izrazili v mg jabolčne kisline (največ v plodu) na 100 g ploda. Vse dobljene podatke smo zbrali v programu Microsoft Excel.

(21)

Slika 2: Meritve na vzorcu z uporabo kolorimetra (levo), digitalnega kljunastega merila (sredina) in tehtnice (desno)

(22)

4 REZULTATI 4.1 OBSEG DEBLA

Preglednica 2 prikazuje povprečen obseg debla vseh štirih obravnavanj. Opažene niso bile velike razlike v obsegu debla dreves (slika 3).

Preglednica 2: Povprečen, minimalen in maksimalen obseg debla (cm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Povprečen obseg

(cm) Minimalen obseg

(cm) Maksimalen obseg (cm)

Tytanit 28,7 24 33,5

Tytanit+Optysil 27,3 22 35

Optysil 27,8 23 31

Kontrola 29,2 22 33

Slika 3: Povprečen obseg debla (cm) breskev sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 0

5 10 15 20 25 30 35

Tytanit Tytanit in Optysil Optysil Kontrola

Povprečen obseg (cm)

Obravnavanje

(23)

4.2 ŠTEVILO RODNIH ŠIB NA DREVO

Povprečno število rodnih šib na drevo prikazuje preglednica 3 in slika 4. Največje povprečno število rodnih šib/drevo so imela drevesa obravnavanj Optysil in kontrola (42,9 in 44,4).

Najmanjše povprečno število rodnih šib/drevo so imela drevesa obravnavanja Tytanit+Optysil (29,0).

Preglednica 3: Povprečno, minimalno in maksimalno število rodnih šib/drevo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Povprečno število

rodnih šib/drevo Minimalno število

rodnih šib/drevo Maksimalno število rodnih šib/drevo

Tytanit 39,5 16 75

Tytanit+Optysil 29,0 15 37

Optysil 42,9 33 53

Kontrola 44,4 26 53

Slika 4: Povprečno število rodnih šib/drevo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Tytanit Tytanit+Optysil Optysil Kontrola

Povprečno št. rodnih šib/drevo

Obravnavanje

(24)

4.3 ŠTEVILO PLODOV NA RODNO ŠIBO

Preglednica 4 in slika 5 prikazujeta povprečno število plodov na rodno šibo. Največje število plodov/rodno šibo so imela drevesa obravnavanja Optysil (2,41 plodov/rodno šibo), najmanjše število plodov/rodno šibo so imela drevesa kontrole (1,60 plodov/rodno šibo).

Preglednica 4: Povprečno, minimalno in maksimalno število plodov/rodno šibo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Povprečno število

plodov/rodno šibo Minimalno število

plodov/rodno šibo Maksimalno število plodov/rodno šibo

Tytanit 2,08 0,88 3,07

Tytanit+Optysil 2,13 1,16 3,36

Optysil 2,41 0,70 5,00

Kontrola 1,60 0,00 3,43

Slika 5: Povprečno število plodov/rodno šibo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 0

0,5 1 1,5 2 2,5 3

Povprečno št. plodov/rodno šibo

Obravnavanje

(25)

4.4 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO

Preglednica 5 in slika 6 prikazujeta obrano število plodov na drevo po posameznih obiranjih.

Plodove breskev sorte 'Redhaven' smo obrali v štirih terminih.

V prvem obiranju (8. 7. 2020) smo največ plodov/drevo (30,9) obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Optysil, sledila so jim drevesa kontrole (26,8 plodov/drevo). Tretje največje število plodov/drevo (23,2) smo obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit.

Najmanjše povprečno število plodov/drevo (20,9) so imela drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit+Optysil.

V drugem obiranju (14. 7. 2020) smo največ plodov/drevo (44,2) obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Optysil, sledila so jim drevesa kontrole (34,8 plodov/drevo). Drevesa tretirana s pripravkom Tytanit in Tytanit+Optysil so bila med seboj zelo izenačena s povprečno 25,8 in 25,4 plodovi/drevo.

V tretjem obiranju (17. 7. 2020) smo največ plodov/drevo (23,1) obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit, drugo največje povprečno število plodov/drevo (14,9) smo obrali z dreves tretiranih s pripravkom Optysil. Tretje največje povprečno število plodov/drevo (11,4) je imela kontrola, najmanjše povprečno število plodov/drevo (9,0) so imela drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit+Optysil.

V četrtem obiranju (21. 7. 2020) smo največ plodov/drevo (15,4) obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit, drugo največje povprečno število plodov/drevo (14,7) smo obrali na drevesih tretiranih s pripravkom Optysil. Tretje največje povprečno število plodov/drevo (9,3) smo obrali na drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit+Optysil, najmanjše povprečno število plodov/drevo (6,1) je imela kontrola.

Ko pogledamo rezultate obiranj opazimo, da smo največ plodov/drevo obrali v drugem obiranju.

Skupno smo največ plodov obrali pri obravnavanju Optysil, sledi obravnavanje Tytanit in nato kontrola. Pri obravnavanju, kjer so bila drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit+Optysil smo obrali najmanj plodov/drevo (slika 6).

(26)

Preglednica 5: Povprečno število plodov/drevo in pridelek/drevo (kg) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Obiranje Število plodov/drevo Pridelek/drevo (kg)

Tytanit 1. 23,2 4,40

2. 25,8 4,54

3. 23,1 3,90

4. 15,4 1,87

Tytanit+Optysil 1. 20,9 4,02

2. 25,4 4,01

3. 9,0 1,39

4. 9,3 1,04

Optysil 1. 30,9 5,42

2. 44,2 6,97

3. 14,9 2,21

4. 14,7 1,69

Kontrola 1. 26,8 5,05

2. 34,8 6,37

3. 11,4 1,92

4. 6,1 0,82

Slika 6: Povprečno število plodov/drevo pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

0 20 40 60 80 100 120

Povprečno št. plodov/drevo

Obravnavanje

1. obiranje 2. obiranje 3. obiranje 4. obiranje

(27)

4.5 PRIDELEK NA DREVO IN SKUPNI PRIDELEK

Preglednica 6 in slika 7 ter slika 8 prikazujejo povprečni pridelek/drevo (kg) glede na obravnavanje in povprečni skupni pridelek breskev sorte 'Redhaven' preračunano v t/ha.

Rezultati so pokazali, da smo največji povprečni pridelek/drevo pridobili od dreves tretiranih s pripravkom Optysil (16,12 kg/drevo), sledila so jim drevesa tretirana s pripravkom Tytanit (13,94 kg/drevo), tretji največji povprečni pridelek/drevo (12,74 kg/drevo) je imela kontrola, najmanjši povprečni pridelek/drevo (10,14 kg/drevo) smo obrali na drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit+Optysil.

Največji povprečni skupni pridelek (t/ha) smo pobrali na drevesih tretiranih s pripravkom Optysil (20,15 t/ha), najmanjši povprečni skupni pridelek pa smo obrali z dreves tretiranih s pripravkoma Tytanit+Optysil (12,67 t/ha).

Preglednica 6: Povprečno število plodov na drevo, pridelek na drevo (kg) in pridelek na ha (t) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Št. plodov/drevo Pridelek/drevo (kg) Pridelek ha (t)

Tytanit 82,1 13,94 17,42

Tytanit+Optysil 61,8 10,14 12,67

Optysil 103,2 16,12 20,15

Kontrola 71,2 12,74 15,93

Slika 7: Povprečni pridelek/drevo (kg) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020 0

2 4 6 8 10 12 14 16 18

Pridelek/drevo (kg)

Obravnavanje

(28)

Slika 8: Povprečni skupni pridelek na ha (t) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obravnavanje; Bilje, 2020

4.6 VIŠINA, ŠIRINA IN DEBELINA PLODA

Preglednica 7 ter slike 9, 10 in 11 prikazujejo povprečne vrednosti dimenzij ploda breskev sorte 'Redhaven' v poskusu glede na obravnavanje in obiranje.

Iz preglednice 7 razberemo, da smo pri prvem obiranju največjo višino ploda izmerili pri obravnavanju Tytanit (75,97 mm) (slika 9) ter tudi največjo debelino ploda (82,65 mm) (slika 11), sledili sta ji po višini obravnavanji kontrola in Optysil, najmanjša višina je bila izmerjena pri obravnavanju Tytanit+Optysil (73,34 mm). Največjo širino ploda smo izmerili pri prvem obiranju pri kontroli (79,13 mm) (slika 10), najmanjša širina ploda je bila izmerjena pri obravnavanju Tytanit+Optysil (74,34 mm). Najmanjšo debelino ploda pri prvem obiranju smo izmerili pri obravnavanju Tytanit+Optysil (80,06 mm).

V drugem obiranju smo največjo višino (73,52 mm) ter širino ploda (74,90 mm) izmerili pri kontroli, sledili sta ji po višini obravnavanji Tytanit+Optysil in Tytanit, najmanjša višina ploda je bila izmerjena pri obravnavanju Optysil (69,23 mm), prav tako tudi širina (75,82 mm) in debelina ploda (75,82 mm). Največjo debelino ploda pri drugem obiranju smo izmerili pri obravnavanju Tytanit (78,67 mm).

0 5 10 15 20 25

Pridelek/ha (t)

Obravnavanje

(29)

Preglednica 7: Povprečna višina, širina in debelina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Obiranje Višina (mm) Širina (mm) Debelina (mm)

Tytanit 1. 75,97 78,94 82,65

2. 69,57 72,76 78,67

3. 72,05 72,71 77,61

4. 64,94 67,10 69,68

Povprečje 70,63 72,88 77,15

Tytanit+Optysil 1. 73,34 74,34 80,06

2. 71,21 74,84 77,86

3. 70,12 72,88 76,22

4. 62,90 65,99 68,42

Povprečje 69,39 72,01 75,64

Optysil 1. 75,43 78,12 82,46

2. 69,23 72,63 75,82

3. 68,34 71,54 73,04

4. 64,80 66,93 69,51

Povprečje 69,45 72,31 75,21

Kontrola 1. 75,56 79,13 80,94

2. 73,52 74,90 78,30

3. 73,05 73,88 76,11

4. 66,73 70,01 71,10

Povprečje 72,21 74,48 76,61

Slika 9: Povprečna višina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Povprečna višina ploda (mm)

Obravnavanje

(30)

Slika 10: Povprečna širina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Slika 11: Povprečna debelina ploda (mm) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Povprečna širina ploda (mm)

Obravnavanje

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Povprečna debelina ploda (mm)

Obravnavanje

(31)

V tretjem obiranju smo največjo višino ploda izmerili pri kontroli (73,05 mm) in tudi širino ploda (73,88 mm), sledili sta ji po višini obravnavanji Tytanit in Tytanit+Optysil, najmanjša višina ploda je bila izmerjena pri obravnavanju Optysil (68,34 mm), prav tako tudi najmanjša širina (71,54 mm) in debelina ploda (73,04 mm). Največja debelina ploda je bila izmerjena pri obravnavanju Tytanit (77,61 mm).

V četrtem obiranju smo največjo višino ploda izmerili pri kontroli (66,73 mm), prav tako največjo širino (70,01 mm) in debelino ploda (71,10 mm), sledili sta ji po višini ploda obravnavanji Tytanit in Optysil. Najmanjšo višino ploda smo izmerili pri obravnavanju Tytanit+Optysil (62,90 mm), prav tako najmanjšo širino (65,99 mm) in debelino ploda (68,42 mm).

Največjo povprečno višino, ne glede na obiranje, smo izmerili pri kontroli (72,21 mm), prav tako tudi največjo povprečno širino ploda (74,48 mm). Najmanjšo višino smo izmerili pri obravnavanju Tytanit+Optysil (69,39 mm), prav tako tudi najmanjšo širino ploda (72,01 mm). Največja povprečna debelina je bila izmerjena pri obravnavanju Tytanit (77,15 mm), najmanjša pa pri obravnavanju Optysil (75,21 mm).

4.7 MASA PLODA IN MASA KOŠČICE

V preglednici 8 ter slikah 12 in 13 so predstavljeni izmerjeni podatki za maso ploda in koščice.

Preglednica 8: Povprečna masa ploda in koščice (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Obiranje Masa ploda (g) Masa koščice (g)

Tytanit 1. 229,96 16,54

2. 226,34 14,52

3. 202,82 11,81

4. 160,79 8,73

Povprečje 204,98 12,9

Tytanit+Optysil 1. 202,76 15,89

2. 233,92 14,28

3. 209,29 11,40

4. 152,29 8,65

Povprečje 199,57 12,56

Optysil 1. 216,43 15,67

2. 211,73 13,97

3. 194,20 10,83

4. 164,46 9,03

Povprečje 196,71 12,38

Kontrola 1. 215,10 14,20

2. 237,51 14,01

3. 215,00 10,81

4. 178,46 9,66

Povprečje 211,52 12,17

(32)

Slika 12: Povprečna masa ploda (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Slika 13: Povprečna masa koščice (g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

V prvem obiranju so imeli plodovi obravnavanja Tytanit največjo povprečno maso ploda (229,96 g) (slika 12) in koščice (16,54 g) (slika 13). Najmanjšo povprečno maso ploda smo izmerili pri obravnavanju Tytanit+Optysil (202,76 g), najmanjšo povprečno maso koščice pa pri kontroli (14,20 g).

0 50 100 150 200 250

Tytanit Tytanit+Optxsil Optysil Kontrola

Povprečna masa ploda (g)

Obravnavanje

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Povprečna masa koščice (g)

Obravnavanje

(33)

Plodovi kontrole so imeli pri drugem obiranju največjo povprečno maso ploda (237,51 g), najmanjšo povprečno maso ploda so imeli plodovi obravnavanja Optysil (211,73 g), prav tako tudi najmanjšo maso koščice (13,97 g). Kot v prvem obiranju so imeli plodovi obravnavanja Tytanit najtežjo koščico (14,52 g).

V tretjem obiranju so najtežji bili plodovi kontrole s povprečno maso 215,00 g vendar z najlažjo koščico (10,81 g), najlažji pa so bili plodovi obravnavanja Optysil s povprečno maso 194,20 g. Največja povprečna masa koščice je bila izmerjena plodovom obravnavanja Tytanit (11,81 g).

V četrtem obiranju smo največjo povprečno maso ploda (178,46 g) in koščice (9,66 g) izmerili plodovom kontrole, najmanjšo povprečno maso ploda (152,29 g) ter tudi najmanjšo maso koščice (8,65 g) pa so imeli plodovi pri obravnavanju Tytanit+Optysil.

Ne glede na obiranje, so bili najtežji plodovi kontrole s povprečno maso ploda 211,52 g, najlažji pa plodovi obravnavanja Optysil s povprečno maso ploda 196,71 g.

4.8 TRDOTA MESA, VSEBNOST TOPNE SUHE SNOVI IN TITRACIJSKIH KISLIN V preglednici 9 so zbrani podatki o trdoti mesa plodov, vsebnosti topne suhe snovi in vsebnosti titracijskih kislin.

Preglednica 9: Povprečna trdota mesa (N), vsebnost topne suhe snovi (%) in titracijskih kislin (mg/100 g) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

Obravnavanje Obiranje Trdota mesa

(N) Topna suha snov

(%) Titracijske kisline (mg/100 g)

Tytanit 1. 24 9,7 777,58

2. 35 10,4 683,69

3. 25 10,0 585,66

4. 24 10,0 510,67

Povprečje 27 10,03 639,40

Tytanit+Optysil 1. 33 9,8 774,40

2. 23 10,8 578,95

3. 32 9,9 598,80

4. 24 10,5 533,70

Povprečje 28 10,25 621,46

Optysil 1. 30 9,8 723,38

2. 27 10,0 610,37

3. 29 10,1 561,51

4. 34 11,1 619,29

Povprečje 30 10,25 628,64

Kontrola 1. 26 9,8 738,70

2. 27 10,6 674,85

3. 28 11,0 618,87

4. 27 10,1 570,50

Povprečje 27 10,38 650,73

(34)

4.8.1 Trdota mesa

Iz preglednice 9 in slike 14 je razvidno, da smo največjo povprečno trdoto mesa pri obravnavanju Tytanit izmerili pri drugem obiranju (35 N), pri obravnavanju Tytanit+Optysil pri prvem obiranju (33 N), pri obravnavanju Optysil pri četrtem obiranju (34 N), pri kontroli pa smo izmerili največjo povprečno trdoto mesa v tretjem obiranju (28 N).

Najmanjšo povprečno trdoto mesa smo pri obravnavanju Tytanit izmerili pri prvem in četrtem obiranju (24 N), pri obravnavanju Tytanit+Optysil in Optysil smo pri drugem obiranju izmerili najmanjši trdoti mesa, znašali sta 23 in 27 N, pri kontroli pa smo v prvem obiranju izmerili najmanjšo povprečno trdoto mesa (26 N).

Slika 14: Povprečna trdota mesa (N) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

4.8.2 Topna suha snov

Iz preglednice 9 in slike 15 razberemo, da smo največjo vsebnost topne suhe snovi pri obravnavanjih Tytanit in Tytanit+Optysil izmerili pri drugem obiranju, in sicer 10,4 % ter 10,8 %, pri obravnavanju Optysil pri zadnjem obiranju (11,1 %) in pri kontroli pri tretjem obiranju z 11,0 % vsebnosti topne suhe snovi.

Najmanjšo vsebnost topne suhe snovi so imeli plodovi vseh obravnavanj pri prvem obiranju, in sicer: obravnavanje Tytanit 9,7 %, obravnavanje Tytanit+Optysil, Optysil in kontrola pa 9,8 % topne suhe snovi. Največja vsebnost topne suhe snovi je bila izmerjena pri obravnavanju Optysil pri četrtem obiranju (11,1 %), najmanjša vsebnost pa pri obravnavanju Tytanit pri prvem obiranju (9,7 %).

0 5 10 15 20 25 30 35 40

Trdota mesa (N)

Obravnavanje

(35)

Slika 15: Povprečna vsebnost topne suhe snovi (%) pri breskvi sorte 'Redhaven' glede na obiranje in obravnavanje; Bilje, 2020

4.8.3 Titracijske kisline

Na sliki 16 vidimo, da se vsebnost titracijskih kislin zmanjšuje z vsakim nadaljnjim obiranjem, vendar to ne drži za obravnavanje Optysil, kjer je bila najmanjša vsebnost pri tretjem obiranju in pri obravnavanju Tytanit+Optysil, kjer ima tretje obiranje drugo največjo vsebnost titracijskih kislin.

Največjo vsebnost titracijskih kislin smo izmerili v vseh obravnavanjih pri prvem obiranju, in sicer: Tytanit 777,58 mg/100 g (največja vsebnost med vsemi obravnavanji), Tytanit+Optysil 774,40 mg/100 g, Optysil 723,38 mg/100 g in kontrola 738,70 mg/100 g.

Najmanjšo vsebnost titracijskih kislin smo izmerili pri zadnjem obiranju pri obravnavanju Tytanit (510,67 mg/100 g), Tytanit+Optysil (533,70 mg/100 g) in kontroli (570,50 mg/100 g), v obravnavanju Optysil pa je bila najmanjša vsebnost titracijskih kislin pri tretjem obiranju (561,51 mg/100 g).

0 2 4 6 8 10 12

Topna suha snov (%)

Obravnavanje