UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Luka JEMEC
NARAVNO POMLAJEVANJE GOZDA NA VELIKIH POSEKAH NA JELOVICI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Luka JEMEC
NARAVNO POMLAJEVANJE GOZDA NA VELIKIH POSEKAH NA JELOVICI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
NATURAL REGENERATION OF FIR-BEECH FOREST ON LARGE DEFORESTED AREAS ON JELOVICA
B. Sc. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija gozdarstva na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izdelano je bilo v sklopu Katedre za gojenje gozdov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Terenski del je potekal na izbranih posekah na Jelovici.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 20. 5. 2021 sprejela temo in za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr.
Andreja Rozmana, za recenzenta pa doc. dr. Matija Klopčiča.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Luka Jemec
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK GDK 913+231(497.4Jelovica)(043.2)=163.6
KG motnje, izkrčene površine, naravna obnova, vegetacija, Jelovica AV JEMEC, Luka
SA ROZMAN, Andrej (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Visokošolski študijski program 1. stopnje Gozdarstvo
LI 2021
IN NARAVNO POMLAJEVANJE GOZDA NA VELIKIH POSEKAH NA
JELOVICI
TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP IX, 35 str., 1 pregl., 25 sl., 1 pril., 28 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI V diplomski nalogi smo analizirali pomlajevanje v vrzelih na jelovo-bukovem rastišču na Jelovici. Vrzeli so nastale v letih med 2015 in 2018 zaradi napada velikega smrekovega lubadarja. V raziskavo so bile zajete le površine, ki ob poseku prvotnega sestoja še niso bile pomlajene. Po nekaj letih sta v vrzelih najbolje pomlajeni jerebika in smreka, sledita gorski javor in jelka. Bukev se pomlajuje zelo slabo. Ugotovili smo, da na zmes mladja pomembno vpliva okoliški sestoj. Večja temeljnica smreke, bukve in gorskega javorja v okoliškem sestoju kaže na večjo gostoto mladja omenjenih vrst v vrzeli. Semenska drevesa bistveno vplivajo na prisotnost mladja. Slednje je opazno predvsem pri bukvi, jelki in smreki. Bukev se uspešno pomlajuje le nekaj metrov stran od semenskih dreves. Ugotovili smo, da se jerebika pomlajuje brez pravila. Največ mladja klimaksnih vrst smo popisali v oddaljenosti med 10 in 40 metri od gozdnega roba. Največjo konkurenco naravnemu mladju predstavlja malina (Rubus idaeus). Po naših raziskavah pritalna vegetacija in globina tal bistveno ne vplivata na količino mladja. Pomlajevanje je tako v manjših in srednje velikih vrzelih po večini uspešno.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dv1
DC FDC 913+231(497.4Jelovica)(043.2)=163.6
CX disturbance, deforested areas, natural regeneration, vegetation, Jelovica AU JEMEC, Luka
AA ROZMAN, Andrej (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI NATURAL REGENERATION OF FIR-BEECH FOREST ON LARGE
DEFORESTED AREAS ON JELOVICA DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO IX, 35 p., 1 tab., 25 fig., 1 ann., 28 ref.
LA sl
AL sl/en
AB In this thesis we were analyzing natural regeneration in gaps within the fir-beech forests in Jelovica. Deforestation areas appeared between 2015 and 2018 due to the spruce bark beetle attack. Only the areas that were not regenerated after the clearcut of the original stand were included in the survey. After some years in those forest gaps, the most rejuvenated trees include mountain ash trees, spruce, mountain maple, and fir. Beech is rarely present there. We found out that a mixture of juveniles depends on surrounding mature stands. If there are more spruce, beech, and mountain maple in the surrounding stands, also the gaps will be regenerated with the same juvenile variety of trees. Seed trees have a significant impact on the presence of juveniles. The latter is especially noticeable in the beech, fir, and spruce trees. Successful rejuvenation of the beech trees is seen only a few meters away from the seed trees. We also found out that the mountain ash tree breeds without rules. The most complex association of juvenile trees was found between 10 and 40 meters distance from the forest edge. Forest raspberry (Rubus idaeus) represents the biggest rivalry among young trees. According to our research, ground vegetation and soil depth do not have a significant impact on the number of juvenile trees. Natural rejuvenation is therefore successful in smaller and medium- sized forest gaps.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA………III KEY WORDS DOCUMENTATION ………..IV KAZALO VSEBINE……….V KAZALO PREGLEDNIC………...VII KAZALO SLIK……….VIII KAZALO PRILOG………...IX
1 UVOD ...1
2 PREGLED LITERATURE ...2
2.1 MOTNJE V GOZDNEM EKOSISTEMU ...2
2.2 VPLIV EKOLOŠKIH DEJAVNKOV NA VEGETACIJO ...2
2.3 HOMOGYNO SYLVESTRIS-FAGETUM MARINČEK, 1993 ...2
2.4 RAZMNOŽEVANJE DREVESNIH VRST ...3
2.4.1 Razmnoževanje smreke (Picea abies L. KARSTEN) ...4
2.4.2 Razmnoževanje jelke (Abies alba Mill.) ...4
2.4.3 Razmnoževanje bukve (Fagus sylvatica L.) ...4
2.4.4 Razmnoževanje gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) ...5
2.4.5 Razmnoževanje jerebike (Sorbus aucuparia L.)...5
2.5 VPLIV EKOLOŠKIH RAZMER NA PRISOTNOST POSAMEZNIH DREVESNIH VRST V VRZELIH ...5
3 NAMEN NALOGE IN HIPOTEZE...7
4 OBJEKT RAZISKAVE ...8
4.1 LEGA IN RASTIŠČNE RAZMERE ...8
4.2 VEGETACIJA IN STANJE GOZDOV ...9
4.3 ŽIVALSTVO ... 10
5 METODE DELA... 11
5.1 IZBIRA VRZELI ZA POPIS POMLADKA ... 11
5.2 PRIDOBIVANJE PODATKOV ... 12
5.3 POSTAVITEV VZORČNIH PLOSKEV ... 12
5.4 POPIS VZORČNIH PLOSKEV ... 13
5.5 PRIPRAVA IN OBDELAVA PODATKOV... 14
6 REZULTATI ... 15
6.1 IZBRANE VRZELI ... 15
6.2 POMLAJEVANJE V VRZELIH ... 15
6.3 PRITALNA VEGETACIJA V VRZELIH ... 18
6.4 VPLIV PRITALNE VEGETACIJE NA KOLIČINO MLADJA ... 20
6.5 VPLIV ODDALJENOSTI SEMENSKIH DREVES NA KOLIČINO MLADJA .... 21
6.6 VPLIV ODDALJENOSTI GOZDNEGA ROBA NA KOLIČINO MLADJA ... 24
6.7 VPLIV TEMELJNICE OKOLIŠKEGA SESTOJA NA KOLIČINO MLADJA ... 25
6.8 VPLIV GLOBINE TAL NA MLADJE IN PRITALNO VEGETACIJO ... 27
7 RAZPRAVA ... 29
8 POVZETEK ... 32
9 VIRI ... 33
ZAHVALA………...………36
PRILOGE……….……….……37
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Prikaz osnovnih informacij o izbranih vrzelih ... 15
KAZALO SLIK
Slika 1: Poseka na Jelovici ...1
Slika 2: Prikaz izbranih vrzeli (Javni pregledovalnik…, 2021) ... 11
Slika 3: Primer objektivne izbire popisnih ploskev v vrzeli ... 12
Slika 4: Izgled in usmerjenost popisne ploskve ... 13
Slika 5: Pomlajevanje v vrzelih po drevesnih vrstah in višinskih razredih/skupinah ... 16
Slika 6: Pomlajevanje v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem ... 17
Slika 7: Pomlajevanje v vrzelih s smrekovim okoliškim sestojem ... 17
Slika 8: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih ... 18
Slika 9: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem ... 19
Slika 10: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih s smrekovim okoliškim sestojem ... 19
Slika 11: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja ... 20
Slika 12: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem ... 21
Slika 13: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja v vrzelih z okoliškim sestojem smreke ... 21
Slika 14: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa smreke na količino smrekovega mladja v vrzeli ... 22
Slika 15: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa jelke na količino jelovega mladja v vrzeli ... 23
Slika 16: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa bukve na količino bukovega mladja v vrzeli ... 23
Slika 17: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa gorskega javorja na količino javorovega mladja v vrzeli ... 24
Slika 18: povprečna količina mladja (brez jerebike) glede na oddaljenost gozdnega roba ... 24
Slika 19: Vpliv temeljnice okoliškega sestoja na gostoto mladja (brez jerebike)... 25
Slika 20: Vpliv temeljnice smreke v okoliškem sestoju na gostoto smrekovega mladja ... 26
Slika 21: Vpliv temeljnice jelke v okoliškem sestoju na gostoto jelovega mladja ... 26
Slika 22: Vpliv temeljnice bukve v okoliškem sestoju na gostoto bukovega mladja ... 27
Slika 23: Vpliv temeljnice gorskega javorja v okoliškem sestoju na gostoto mladja gorskega javorja ... 27
Slika 24: Vpliv globine tal na količino mladja ... 28
Slika 25: Vpliv globine tal na delež zastrtosti pritalne vegetacije ... 28
KAZALO PRILOG
Priloga A: Popisni list ………36
1 UVOD
Gozd je kompleksen, zapleten naravni sistem, ki ima veliko sposobnost prilagajanja na okoljske spremembe. Izjema so posledice obsežnejših ujm, ki lahko v zelo kratkem času poškodujejo večje površine gozdov (Skudnik in sod., 2019) (Slika 1). Motnje so se v gozdovih vedno dogajale in so del življenjskega cikla gozda, kar omogoča njegovo dinamiko in pestrost (Anko, 1993). Leta 2014 je slovenske gozdove prizadel obsežen žled, 2017 in 2018 pa vetrolom. Vsem ujmam so sledile obsežne gradacije podlubnikov in drugih škodljivcev gozdnega drevja (Skudnik in sod., 2019). Zaradi naravnih motenj v zadnjem času sanitarni posek predstavlja velik delež celotnega poseka (Roženbergar in Nagel, 2017).
V letih med 2014 in 2019 je sanitarni posek v Sloveniji znašal med 2,5 mio in 4,2 mio m3 lesa (Timber, 2021). Velik delež saniranega poseka nastane zaradi napada insektov. Najbolj ogroženi so gozdovi iglavcev, predvsem čisti sestoji smreke (Picea abies) (Jakša, 2005).
Največ škode povzroča osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), saj lahko pri povečani populaciji množično napada tudi zdrava drevesa (Jurc, 2020). V gozdnogospodarskem območju Bled je sanitarna sečnja, zaradi insektov napadenega drevja, med leti 2016 in 2019, predstavljala kar 61-83 % celotnega poseka (Timber, 2021).
Slika 1: Poseka na Jelovici
V diplomskem delu želimo ugotoviti, kako se večje izkrčene gozdne površine po nekaj letih naravno pomlajujejo, kakšna je zmes in gostota mladja, kako nanj vplivajo lastnosti okoliških sestojev in nenazadnje kaj vpliva na prisotnost oz. odsotnost mladja. Da bi zmanjšali količino vplivnih dejavnikov, smo izbrali vrzeli, ki so nastale v enakem časovnem obdobju, pripadajo enaki gozdni združbi in imajo podobne klimatske razmere.
2 PREGLED LITERATURE
2.1 MOTNJE V GOZDNEM EKOSISTEMU
Pri gospodarjenju z gozdom si pogosto predstavljamo, da je gozd popoln, vitalen ekosistem, ki se je zmožen predvidljivo prilagajati različnim gozdnogospodarskim ukrepom, vendar se kaže, da je izpostavljen raznovrstnim motnjam in obremenitvam, ki lahko ne le zmanjšajo njegovo življenjsko moč in reakcijsko sposobnost, temveč tudi ogrozijo njegov obstoj (Anko, 1993). Motnje so prisotne od nekdaj in so bile v preteklosti zelo pomembne za dinamiko razvoja in pestrost gozdov. Dandanes jih obravnavamo kot nesreče, saj odvračajo razvoj gozda od lastnikom željene poti.
2.2 VPLIV EKOLOŠKIH DEJAVNKOV NA VEGETACIJO
Vsi ekološki dejavniki skupaj sooblikujejo življenjske razmere, ki vplivajo na razvoj tal in pojavljanje rastlinskih ter živalskih vrst (Papež in sod., 1997). Zelo pomemben abiotski dejavnik je lega v krajini, saj je lahko vegetacija v ulekninah in na grebenih popolnoma drugačna, kljub enaki nadmorski višini, geološki podlagi in enakim klimatskim razmeram.
Tudi nebesna lega lahko bistveno vpliva na vegetacijo, saj so južna pobočja bolj obsijana s soncem kot severna. Posledično so razmere na južnih legah bolj tople in suhe kot na severnih legah. Vzhodna pobočja so bolj hladna kot zahodna, saj so izpostavljena soncu v hladnih dopoldnevnih. Na količino svetlobe, toploto, odtekanje vode in razvoj tal vpliva nagib terena. Običajno so strmejši predeli s plitvimi tlemi bolj sušni od ravninskih. Tudi vegetacija se navadno razvije prej na južnih naklonih kot na ravnini. Zelo pomemben dejavnik, ki v interakciji s količino svetlobe, toploto in režimom padavin močno vpliva na okoljske razmere je nadmorska višina. Z višjo nadmorsko višino se običajno zmanjšuje povprečna temperatura, skrajšuje vegetacijska doba, nastajajo večje temperaturne razlike med senčnimi in sončnimi predeli, večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo in povečuje ultravijolično sevanje. Vsi omenjeni dejavniki v kombinaciji s preostalimi dejavniki (geološka podlaga, režim padavin, veter, biotski dejavniki…) vplivajo na življenjsko okolje v katerem se posamezne vrste lažje ali težje uveljavijo. Tako vegetacija na nekem območju določa gozdno združbo.
2.3 HOMOGYNO SYLVESTRIS-FAGETUM MARINČEK, 1993
Homogyno sylvestris–Fagetum je združba bukve in gozdnega planinščka. Gre za predalpske jelovo – bukove gozdove, ki se pojavljajo na manjših površinah med 900 in 1400 m
nadmorske višine. Na osojnih pobočjih se spustijo do 600 m n. v. Nahajajo se na zmerno strmih do strmih, ponekod zelo kamnitih pobočjih z visoko zračno vlago, redkeje na zakraselih planotah ali dolomitnih pobočjih. Geološka podlaga sta apnenec in dolomit.
Navadno so tla srednje globoka do globoka rjava pokarbonatna tla z rendzinami. V Sloveniji se sestoji bukve in gozdnega planinščka nahajajo predvsem planotah in prigorju Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank (Marinček in Čarni, 2002; Marinček in sod., 2006; Dakskobler;
2008; Dakskobler in Marinšek, 2009).
Glavni drevesni vrsti sta bukev (Fagus sylvatica) in bela jelka (Abies alba). Njun delež je odvisen od načina gospodarjenja in gostote divjadi (Marinček in Čarni, 2002). Dakskobler in Marinšek (2009) pišeta, da je v ohranjenih sestojih navadno dominantna bukev. Naravno so primešane še navadna smreka (Picea abies), gorski javor (Acer pseudoplatanus) in evropski macesen (Larix decidua). Za ohranjanje naravne drevesne sestave je optimalno prebiralno gospodarjenje. Ob močnih svetlitvenih sečnjah lahko bukev povsem zatre jelko.
Na teh rastiščih se ponekod pojavljajo monokulture smreke, ki so v zadnjem času močno izpostavljene ujmam in naknadno gradacijam podlubnikov (Marinček in Čarni, 2002).
V grmovni plasti se pojavljajo navadna leska (Corylus avellana), navadni volčin (Daphne mezereum), planinsko kosteničevje (Lonicera alpigena), kimastoplodni šipek (Rosa pendulina) in malinjak (Rubus idaeus) (Marinček in Čarni, 2002). V zeliščni plasti se pogosto nahajajo navadna črnoga (Actaea spicata), goli lepen (Adenostyles glabra), navadni strček (Aremonia agrimonoides), trilistna penuša (Cardamine trifolia), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), deveterolistna konopnica (Dentaria enneaphyllos), navadna glistovnica (Dryopteris filix-mas), mandljevolistni mleček (Euphorbia amygdaloides), bilnica (Festuca sylvatica), gorska rumenka (Galeobdolon montanum), gozdni planinšček (Homogyne sylvestris), brezklasno lisičje (Huperzia selago), belkasta bekica (Luzula luzuloides), navadni zajčji lepuh (Mycelis muralis), platanolistna zlatica (Ranunculus platanifolius), Fuchsov grint (Senecio ovatus), navadna borovnica (Vaccinium myrtillus), koprivolistni jetičnik (Veronica urticifolia) in gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) (Marinček in Čarni, 2002; Marinček in sod., 2006).
2.4 RAZMNOŽEVANJE DREVESNIH VRST
Drevesa v gozdu dosežejo reproduktivno fazo, tj. ko cvetijo in semenijo, večinoma v nekaj desetletjih. Začetek reproduktivne faze je vrstno specifičen in odvisen od rastnih pogojev dreves. Drevesne vrste semenijo različno pogosto. Nekatere vrste vsako leto, druge obilneje le na nekaj let. Na obrod vplivajo tudi vremenski pogoji ob snovanju in dozorevanju semena.
Obilneje semenijo drevesa z velikimi in sproščenimi krošnjami. Drevesa rasla izven gozda
in osebki, ki so podvrženi zmernemu stresu semenijo nekoliko prej (Dakskobler in sod., 2011; Kraigher, 1996). Diaci in sod. (2013) ugotavljajo, da je za uspešno obnovo na večjih površinah izjemno pomembna bližina semenskih dreves. Naravna obnova naj bi uspela vse do oddaljenosti 50 metrov od gozdnega roba (Diaci in sod.; 2013).
2.4.1 Razmnoževanje smreke (Picea abies L. KARSTEN)
Smreka je enodomna, vetrocvetna vrsta. Starost smreke ob prvem semenjenju naj bi bila med 30 in 35 leti (Kraigher, 1996). Pri smreki se polni obrod zgodi na vsakih 4-8 let (Brus, 2012), po podatkih Kraigher (1996) na 3-5 let. Storži dozorijo oktobra, odprejo se februarja naslednje leto in odpadejo poleti. Lahka, rjava, 4 mm dolga krilata semena se nahajajo pod krovnimi luskami in odpadejo v začetku leta (Brus, 2012).
2.4.2 Razmnoževanje jelke (Abies alba Mill.)
Jelke dosežejo reproduktivno fazo pri 40-45 letih (Kraigher, 1996). Interval med semenskimi leti pri jelki znaša 3-5 let (Brus, 2012), 3-8 let (Kraigher, 1996) oz. 3-4 leta (Perko, 1994).
Razvoj kalčkov je zelo počasen. Šele v tretjem letu jelka požene prvo vejico. Predvsem na karbonatnih tleh je umiranje jelke v prvih treh letih zelo veliko. Po prvem kritičnem obdobju je močno ogrožena zaradi objedanja. Jelovo mladje je zelo priljubljena hrana rastlinojedi divjadi, zaradi počasne višinske rasti v mladosti pa je dolgo časa ogrožena pred objedanjem (Perko, 1994). Storži jelke dozorijo in razpadejo na drevesu. Pod vsako krovno lusko se nahajata po dve krilati, trikotni semeni (Brus, 2012).
2.4.3 Razmnoževanje bukve (Fagus sylvatica L.)
Bukev začne semeniti pri starosti 50-60 let, obilnejša semenska leta se pojavljajo na 5-15 let (Kraigher, 1996) oz. 4-7 let (Perko, 1994). Vzklije le manjši del semena, vendar zaradi obilnega semenenja še vseeno veliko (Perko, 1994). Brus (2011) navaja, da je kaljivost semena okrog 65 %. Seme bukve je 1,5 cm dolg, trirob rjav orešček imenovan žir. Po dva žira skupaj se razvijeta v oleseneli bukvici z bodicami. Ko plod dozori, se bukvica odpre in žir odpade. Bukove klice imajo po dva nasprotna, mesnata klična lista ledvičaste oblike.
Klična lista sta zgoraj temno zelena, spodaj sivobela. Primarna lista sta enostavna, eliptična, zašiljena in svetlejše barve (Brus, 2011). Poleg generativnega razmnoževanja s semeni se bukev uspešno razmnožuje tudi vegetativno z grebenicami in izjemoma s koreninskimi poganjki. Dobro odganja iz panja (Brus, 2012).
2.4.4 Razmnoževanje gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.)
Gorski javor semeni pogosto. Semenska leta se pojavljajo na 1-3 leta. Semeni že pri 25-30 letih (Kraigher, 1996). Je enodomna, žužkocvetna vrsta in cveti takoj po olistanju. Plod javora imenujemo samara in je sestavljen iz dveh krilatih semen. Pri gorskem javorju krilci semen oklepata kot malo manjši od 90 °. Krilca semen so dolga okoli 3 cm. Zaradi lahkega semena, ki ga raznaša veter, se lahko hitro razraste na večjih posekah (Brus 2011, 2012).
2.4.5 Razmnoževanje jerebike (Sorbus aucuparia L.)
Jerebika je enodomna in žužkocvetna vrsta. Rdeči, do 1 cm veliki okroglasti plodovi, dozorijo v avgustu ali septembru in ostanejo na drevesu vse do konca jeseni oziroma zime.
V vsakem plodu se nahaja 2-6 ozkih rdečih semen. Plodovi so priljubljena hrana divjadi in pticam. Pogosto se razmnožuje zoohorno (Brus, 2012).
2.5 VPLIV EKOLOŠKIH RAZMER NA PRISOTNOST POSAMEZNIH DREVESNIH VRST V VRZELIH
Za uspešno rast različne drevesne vrste potrebujejo različne rastne razmere. Bukev v naših razmerah ni občutljiva na matično podlago, bolj pa ji ugaja apnena podlaga kot silikatna, kjer so običajno tla bolj kisla. Za rast potrebuje globoka, dobro razvita tla z dovolj humusa.
Bukovo mladje je zelo občutljivo na spomladanske slane, še posebej na vetru izpostavljenih predelih. V mladosti je občutljiva tudi na sušo in sončno pripeko, zato se najbolje pomlajuje pod zastorom.
Jelka dobro uspeva na vlažnih tleh, ugaja ji visoka zračna vlaga, slabo prenaša poletno vročino in zimski mraz. Uspeva na vseh vrstah tal, pomembno je predvsem, da je prisotno dovolj vlage v tleh in da so tla hladna ter zračna.
Smreka je zelo neobčutljiva na talno podlago, zato uspeva tako na zelo kislih kot tudi bazičnih tleh. Ugaja ji celinsko podnebje z manj toplote. Naravno gradi čiste sestoje predvsem v mraziščih, kjer so ekološke razmere za ostale konkurenčne drevesne vrste preostre. Smreka je polsencozdržna drevesna vrsta in zasenčenost prenaša slabše od bukve in jelke. V bolj suhih in višjih legah je svetloljubna vrsta. Smreka močno vpliva na rastišče,
saj zaradi goste krošnje preprečuje dostop svetlobe, toplote in vode do tal ter posledično, zaradi počasnih procesov razkrajanja drevesnega opada, povzroči zakisanje tal in tvorbo surovega humusa.
Gorski javor se večinoma pojavlja kot primešana vrsta. Čiste sestoje lahko gradi le na rastiščih plemenitih listavcev. Za uspešno rast potrebuje dovolj vlažna in z minerali bogata tla. V mladosti lahko zdrži v delni senci, kasneje potrebuje veliko svetlobe in toplote. Gorski javor je, podobno kot ostali plemeniti listavci, poleg jelke zelo priljubljena hrana divjadi. Po obsežnejših ujmah se lahko na večje izkrčene površine zaradi obilice svetlobe in zmanjšane konkurence naselijo pionirske vrste (Klaužer, 2015).
Jerebika je zelo skromna pionirska vrsta, ki dobro prenaša nizke zimske temperature in sneg, zato pogosto prva preraste večje ogolele površine izkrčenega gozda ter tako zavaruje in utrjuje tla. V mladosti lahko uspeva zasenčena, kasneje kot polsencozdržna vrsta potrebuje več svetlobe. Prisotnost jerebike je v predgorskih in gorskih gozdovih zaželena, saj varuje mladje smreke in macesna pred ekstremnimi razmerami. Hkrati, kot priljubljena hrana divjadi, zmanjšuje poškodbe na ostalih drevesnih vrstah (Perko, 1994; Košir, 2010; Brus 2011, 2012).
3 NAMEN NALOGE IN HIPOTEZE
Na Jelovici so v zadnjih letih nastale obsežne gozdne poseke kot posledica sečenj po gradacijah podlubnikov. Naravno mladje je ob poseku ponekod že bilo prisotno in se je ob spremenjenih mikroklimatskih razmerah lahko razvijalo naprej, veliko površin pa je bilo nepomlajenih. Tam se drevesne vrste pomlajujejo glede na dostopnost semena, lastnosti tal in stanje zeliščne vegetacije, ki se po poseku drevja začne bujno razvijati in lahko povzroča težave pri naravnem pomlajevanju.
V nalogi nas je zanimalo, kako se drevesne vrste pomlajujejo na slabo pomlajenih oz.
nepomlajenih zaradi podlubnikov izkrčenih površinah na rastišču alpskega jelovo-bukovega gozda (Homogyno sylvestris-Fagetum). Preučili smo količino in vrstno sestavo mladja ter ugotavljali dejavnike, ki nanj vplivajo.
Predvidevali smo:
- da je drevesna zmes okoliškega sestoja ključna za vrstno sestavo naravnega mladja, - da na zmes in gostoto mladja pomembno vpliva oddaljenost od roba vrzeli oz.
oddaljenost od semenskih dreves,
- da je naravno pomlajevanje uspešnejše, če je temeljnica v okoliškem sestoju večja, - da na gostoto mladja pomembno vpliva pritalna vegetacija.
4 OBJEKT RAZISKAVE
4.1 LEGA IN RASTIŠČNE RAZMERE
Raziskavo smo izvedli na izbranih posekah na planoti Jelovica v gozdnogospodarski enoti Jelovica (v nadaljevanju GGE Jelovica), ki spada v gozdnogospodarsko območje Bled. V GGE Jelovica je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije evidentiranih 4778,09 ha gozdov, ki se razprostirajo med 500 in 1700 metri nadmorske višine. Enota sega od vzhodnega in osrednjega dela Jeloviške planote do Save Bohinjke v Soteski. Večina gozdov v enoti (99,8 %) pripada občini Bohinj, preostanek (0,2 %) pa občini Radovljica (Gozdnogospodarski…, 2012).
Območje raziskave predstavlja planotast, izravnan, deloma vrtačast teren na nadmorski višini med 1000 in 1300 metri. Ponekod se pojavljajo močno zakrasela območja z značilnimi brezni, skalnimi grebeni in vrtačami. Zaradi geomorfoloških lastnosti površja ima osrednji del Jelovice značilnosti mrazišča (Gozdnogospodarski…, 2012).
Večina Jelovice je sestavljene iz čistega apnenca, na jugozahodu prehaja v dolomit. Na severnem in južnem robu sta prisotni kamenini keratofir in tuf. V osrednjem delu se ponekod pod ilovnatimi tlemi pojavlja porfir. Na planoti je na nepropustnih kamninah, zaradi prisotne površinske vode, nastalo kar nekaj planin. Na karbonatni matični podlagi so nastale rendzine, na silikatni rankerji. Gre za plitva, nizko produktivna tla. Na apnencu se pojavljajo različno globoka rjava pokarbonatna tla, ki so bolje produktivna (odvisno od skalovitosti). Posamično se na nepropustnih kamninah pojavljajo distrična rjava tla. Na ravninskih predelih in v zaprtih dolinah z nepropustnimi kamninami se pojavljajo močvirska tla, ki so zaradi odsotnosti zraka v tleh za gozdno proizvodnjo manj primerna (Gozdnogospodarski…, 2012).
Raziskave smo delali na območju dolomitiziranega apnenca s talnim tipom rendzina.
Zgornji, planotast del GGE Jelovica ima značilnosti predalpskega do alpskega podnebja.
Padavin je veliko (1600-2200 mm/leto), količina se od zahoda proti vzhodu zmanjšuje.
Največ padavin pade zgodaj poleti (junij, julij) in jeseni (od septembra do novembra), najmanj pa pozimi (od januarja do marca). Na planoti se snežna odeja obdrži povprečno 156 dni/leto.
Povprečna letna temperatura znaša med 4 in 6 °C. Najhladnejši mesec je januar s povprečnimi temperaturami od -2,5 do -3,5 °C, najtoplejši pa julij s povprečno temperaturo
15-17 °C. Zaradi visoke nadmorske višine so pogoste slane. Spomladanske slane se pojavljajo vse do junija, jesenske od avgusta dalje.
Na pobočjih Jelovice pihajo značilni gorski vetrovi, medtem ko na planoti zaradi goste poraščenosti z gozdom večinoma vlada brezvetrje. Občasno se pojavijo močnejši vetrovi, predvsem severni fen lahko povzroča večje gospodarske škode (Gozdnogospodarski…, 2012). V juniju 2006 je na Jelovici veter prizadel 160 ha smrekovih gozdov, kar je povzročilo ocenjenih 1270000 € škode (Papler – Lampe, 2009). Pretežni del vetroloma (125 ha) je spadal pod GGE Jelovica (Ščap, 2010).
Za GGE Jelovica je značilen kraški svet, zato je navkljub veliki količini padavin površinskih voda malo. Precej je podzemnih voda, kar kažejo številni kraški izviri na obrobju planote (Gozdnogospodarski…, 2012).
4.2 VEGETACIJA IN STANJE GOZDOV
V GGE Jelovica je 71,74 % (3427,88 ha) gozdov v lasti zasebnih lastnikov, 28,24 % (1349,29 ha) državnih gozdov in 0,2 % (0,92 ha) gozdov lokalnih skupnosti. Pred letom 2002 so bili vsi gozdovi v enoti v državni lasti. Po denacionalizaciji je bil večji delež gozdov vrnjen ljubljanski nadškofiji. Gostota cest v enoti znaša 25,5 m/ha. Večina površine gozdov (96 %) je primerna za traktorsko spravilo, del (1 %) za žičniško spravilo, ostalo (3 %) je neodprto. Povprečna lesna zaloga je 403,9 m3/ha. Prevladujejo iglavci (89 % lesne zaloge), listavcev je malo (11 % lesne zaloge). Povprečni tekoči letni prirastek znaša 9,2 m3/ha. V enoti je 14 % površine mladovja, 28 % drogovnjakov, 32 % debeljakov, 13 % sestojev v obnovi in 13 % raznomernih gozdov (Gozdnogospodarski…, 2012).
V enoti GGE Jelovica prevladuje združba predalpsko jelovo bukovje (Homogyno sylvestris- Fagetum), v kateri so bile opravljene raziskave. V enoti so sicer prisotne še naslednje gozdne združbe: alpsko bukovje s črnim telohom (Anemono trifolio-Fagetum), planinsko smrekovje na karbonatni podlagi (Adenostylo glabrae–Piceetum), predalpsko zgornjegorsko bukovje s platanolistno zlatico (Ranunculo platinifolii-Fagetum), alpsko subalpinsko bukovje (Polysticho lonchitis-Fagetum), jelovje s praprotmi (Galio rotundifolii-Abietetum), jelovje s trikrpim bičnikom (Bazzanio-Abietetum) in smrekovje s trikrpim bičnikom (Mastigobryo- Piceetum) (Gozdnogospodarski…, 2012).
4.3 ŽIVALSTVO
GGE Jelovica leži na sredini planote in je značilno zelo gozdnata. Travnate površine so redke, zato je obremenjenost rastlinojede divjadi na gozd velika. Potencialno pašo na negozdnih površinah zmanjšuje tudi planinska paša, ki se izvaja v poletnem času. Na območju se pojavljajo navadni jelen, srna, gams, muflon, divji prašič, poljski in planinski zajec, navadna veverica, navadni polh, rjavi medved, volk, lisica, evrazijski ris, divja mačka, kuni belica in zlatica, hermelin, mala podlasica, dihur, jazbec, divji petelin, ruševec, gozdni jereb, raca mlakarica, sloka, siva čaplja, golob grivar, turška in divja grlica, zelena in črna žolna, triprsti detelj, planinski orel, sršenar, kragulj, skobec, navadna kanja, sokol selec, navadna postovka, koconogi čuk, mali skovik, kozača, šoja, sraka, siva vrana, krekovt in planinska kavka. Območje je priljubljeno za divje živali, saj je z izjemo poletnega časa veliko miru. Zaradi manjka pašnih površin se v gozdovih pojavljajo večje škode, zaradi objedanja in lupljenja, predvsem od številčne jelenjadi (Gozdnogospodarski…, 2012).
5 METODE DELA
5.1 IZBIRA VRZELI ZA POPIS POMLADKA
Za uspešnejše ugotavljanje vplivov na pomlajevanje smo iskali čim bolj podobne objekte.
Izbrali smo šest vrzeli s podobnimi klimatskimi in terenskimi razmerami, rastiščem in podobno zgodovino poseka (slika 2). V pomoč pri izbiri objekta so nam bili ortofoto posnetki in fitocenološke karte. Da bi lažje ugotavljali pomlajanje v večjih vrzelih po poseku, smo izbirali ob ujmi nepomlajene objekte. Okoliški sestoj je v polovici primerov (3 vrzeli) mešan gozd, v drugi polovici pa čisti smrekov gozd s posameznimi primerki preostalih drevesnih vrst. Tako bomo lahko primerjali, kakšen vpliv ima okoliški sestoj na pomlajevanje in zmes mladja.
Legenda:
Izbrane vrzeli na Jelovici za raziskavo
Slika 2: Prikaz izbranih vrzeli (Javni pregledovalnik…, 2021)
5.2 PRIDOBIVANJE PODATKOV
Lokacije izbranih vrzeli smo določili s pomočjo GPS naprave. S pomočjo GPS sledi smo omejili vrzeli in jih prikazali v programu ArcMap. V vsaki izmed izbranih vrzeli smo postavili šest vzorčnih ploskev. Da bi bilo vzorčenje objektivno, smo središča vzorčnih ploskev določili vnaprej z naključnim vzorčenjem s pomočjo računalnika (Slika 3).
5.3 POSTAVITEV VZORČNIH PLOSKEV
V GPS napravo smo vnesli koordinate središč vzorčnih ploskev. Na terenu smo v središče vzorčne ploskve prišli s pomočjo navigacije GPS naprave. Za lažje opravljanje popisa ploskve smo središče kratkotrajno zakoličili z lesenim količkom. Količki so bili označeni z dvomestno kodo. Prva števka je predstavljala zaporedno številko vrzeli, druga pa zaporedno številko ploskve na vrzeli. Velikost vzorčnih ploskev je bila 4 x 4 metre. Zaradi objektivnosti smo jih postavljali tako, da je bila ena izmed stranic ploskve vedno usmerjena proti severu (Slika 4). Za lažje delo smo za čas popisa robove ploskve označili z rdečo vrvico.
Slika 3: Primer objektivne izbire popisnih ploskev v vrzeli z naključnim vzorčenjem znotraj vrzeli
5.4 POPIS VZORČNIH PLOSKEV
Za popis vzorčnih ploskev smo uporabljali prilagojen obrazec (Priloga A). Najprej smo navedli osnovne informacije: kdo popisuje, datum popisa, številko vrzeli, številko popisne ploskve, GPS koordinate središča ploskve in površino ploskve. Slednja je bila enaka na vseh vzorčnih ploskvah. Nato smo ocenili, pred kolikimi leti je bil na ploskvi opravljen posek drevja. V pomoč so nam bili ortofoto posnetki. S pomočjo kompasa smo določili lego ploskve. Mikrorelief, skalovitost in kamenitost smo ocenjevali okularno. Nadmorsko višino smo določili s spletnim pregledovalnikom Atlas okolja (2021). Naklon terena (v stopinjah) smo izmerili s pomočjo aplikacije Locus Gis na pametnem telefonu. Globino tal smo merili z vnaprej pripravljeno železno palico z merilno skalo, premera 5 mm. Palico smo s pomočjo kladiva poskušali zabiti do matične podlage in na skali odčitali globino tal. Na vsaki ploskvi smo izvedli deset meritev in za rezultat vzeli aritmetično sredino vseh meritev.
Na ploskvah smo ocenjevali delež zastrtosti mahovne, zeliščne in grmovne plasti ter mladja.
Oddaljenost gozdnega roba in najbližjih semenskih dreves posamezne vrste od središča popisne ploskve smo na terenu le ocenjevali, kasneje pa opravili meritev s pomočjo spletnega javnega pregledovalnika grafičnih podatkov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP, 2021). Najbližja semenska drevesa po drevesnih vrstah smo vrisali na že prej pripravljene ortofoto karte, saj je prepoznavanje drevesne vrste preko računalnika zelo težko oz. nemogoče.
Slika 4: Izgled in usmerjenost popisne ploskve
Na vsaki popisni ploskvi smo določili 5 rastlinskih vrst (drevesne vrste izvzete), ki zastirajo največji del ploskve in tako onemogočajo uspešno pomlajevanje oziroma predstavljajo največjo konkurenco mladju. Zaradi zgodnjega popisa nekatere vrste še niso bile dovolj razvite, da bi jih lahko nedvoumno določili, zato smo ponekod določili le rod. Popisanim vrstam smo ocenili delež zastrtosti na popisni ploskvi. Zastrtost smo ocenjevali v odstotkih.
Na vsaki ploskvi smo popisali mladje po drevesnih vrstah in višinskih razredih. Klice in mladje, zraslo pred posekom sestoja, smo obravnavali ločeno v svoji skupini.
Skupine/višinski razredi:
- klice,
- višinski razred do 20 cm (klice izvzete), - višinski razred od 20 do 50 cm,
- višinski razred od 50 do 130 cm, - višinski razred od 130 do Ø 5 cm, - mladje, zraslo pred posekom sestoja.
Za izmero temeljnice smo uporabili Bitterlichovo metodo. V najbližjem sestoju, od središča vsake izmed ploskev, smo na štirih stojiščih s pomočjo Bitterlichove ploščice izmerili temeljnico po posameznih drevesnih vrstah. Na koncu smo upoštevali aritmetično sredino vseh štirih meritev. Tako smo dobili povprečno temeljnico okoliškega sestoja skupno in po drevesnih vrstah.
Popisi so bili opravljeni med 28. 6. 2021 in 14. 7. 2021.
5.5 PRIPRAVA IN OBDELAVA PODATKOV
Pridobljene podatke iz terenskih popisov, ocen in meritev smo vnesli v Excelovo tabelo. Pri kabinetnem delu pridobivanja podatkov smo središčem popisnih ploskev določili nadmorsko višino, določili oddaljenost središča od gozdnega roba in oddaljenost do najbližjih semenskih dreves posamezne vrste. Podatke smo smiselno uredili in izvedli osnovne statistične izračune.
6 REZULTATI
6.1 IZBRANE VRZELI
Izbrane vrzeli se nahajajo na nadmorski višini med 1140 in 1336 metri in spadajo v naslednje odseke: 02 42A, 02 42B in 02117A (Preglednica 1). Gozdna združba v vseh vrzelih je Homogyno sylvestris–Fagetum. V okolici prvih treh vrzeli je gozd delno spremenjen, mešan (v nadaljevanju mešan gozd). Prevladujejo bukev, jelka in smreka s posameznimi osebki gorskega javorja. Okoliški sestoj preostalih treh vrzeli sestavlja enovrsten smrekov gozd s posamičnimi primerki bukve, gorskega javorja, jerebike in jelke (v nadaljevanju smrekov gozd). Vrzeli so po večini nastale zaradi sanitarnega poseka po napadu podlubnikov med letoma 2015 in 2018 (Atlas okolja, 2021).
Preglednica 1: Prikaz osnovnih informacij o izbranih vrzelih (GGO Bled, GGE Jelovica)
Zap. št.
vrzeli
Nadmorska višina (m)
Gozdna združba
Spremenjenost okoliških gozdov
Odsek Leto nastanka
1. 1187-1202
Homogyno sylvestris–
Fagetum
delno spremenjeni 02 42A 2018
2. 1140-1179 delno spremenjeni 02 42A,
02 42B
2016-2018
3. 1186-1214 delno spremenjeni 02 42A 2015-2018
4. 1308-1324 močno
spremenjeni
02117A 2016-2018
5. 1300-1324 močno
spremenjeni
02117A 2017-2018
6. 1323-1336 močno
spremenjeni
02117A 2018
6.2 POMLAJEVANJE V VRZELIH
Ugotovili smo, da sta v vrzelih na Jelovici številčno najbolje pomlajena jerebika (4931 osebkov/ha) in smreka (4149 osebkov/ha) (Slika 5). Dobro se pomlajata tudi javor (2326 osebkov/ha) in jelka (1979 osebkov/ha). Nekoliko manj je bukve (955 osebkov/ha). Vrba je prisotna le poredko (156 osebkov/ha). Jerebika je pogostejša v višjih višinskih razredih, kot druge drevesne vrste. Nekaj jelke in predvsem bukve se je ocenjeno pomladilo še pred posekom sestoja (pod zastorom). Slednje osebke bomo v nadaljnjih analizah izpustili, saj nas zanima, kaj in kako se pomlaja v vrzelih. Okoliške površine, ki so bile delno pomlajene že pod zastorom, imajo lahko povsem drugačno zmes mladja.
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako na pomlajevanje v vrzelih vpliva okoliški sestoj.
Primerjali smo pomlajevanje v vrzelih med mešanimi in smrekovimi okoliškimi sestoji.
Število pomlajenih osebkov v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem znaša 21.771 osebkov/ha. V vrzelih z mešanim okoliškim sestojem se kot klice pojavljajo vse prisotne drevesne vrste (Slika 6). V višinskem razredu do 20 cm je največ jelke (2917 osebkov/ha), nekoliko manj jerebike (2708 osebkov/ha), javorja (2361 osebkov/ha) in smreke (1528 osebkov/ha). Najmanj številčna je bukev (521 osebkov/ha). V višinskem razredu 20 – 50 cm močno prevladuje jerebika (3958 osebkov/ha), veliko je smreke (1250 osebkov/ha). Jelka, vrba, javor in bukev se pojavljajo v majhnih deležih. Jerebika predstavlja veliko večino vseh osebkov v višinskem razredu 50 – 130 cm. Ocenili smo, da je velik del vseh bukovih mladik zrastel pod zastorom v nekdanjem sestoju.
0 500 1000 1500 2000 2500 3000
Smreka Jelka Bukev Javor Jerebika Vrba
št. osebkov (n/ha)
drevesna vrsta
klice do 20 cm 20 - 50 cm 50 - 130 cm zraslo pred posekom Slika 5: Pomlajevanje v vrzelih po drevesnih vrstah in višinskih razredih/skupinah
Glede na popis je v vrzelih s smrekovim okoliškim sestojem prisotnih 7.222 osebkov/ha. V vrzelih s prevladujočo smreko v okoliških sestojih (Slika 7) se najbolje pomlajuje smreka (5174 osebkov/ha). Prisotna je predvsem v nižjih višinskih razredih (do 20 cm) in v skupini
»klice«. Nekaj je bilo pomlajenega gorskega javorja (1111 osebkov/ha) in jerebike (833 osebkov/ha). Vrba in jelka sta bili popisani zelo redko, medtem ko mladic bukve ni bilo. V višinskem razredu 50 – 130 cm in v skupini »mladje, zraslo pred posekom« ni bilo popisanih osebkov.
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000
Smreka Jelka Bukev Javor Jerebika Vrba
št. osebkov (n/ha)
drevesna vrsta
klice do 20 cm 20 - 50 cm 50 - 130 cm zraslo pred posekom Slika 6: Pomlajevanje v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000
Smreka Jelka Bukev Javor Jerebika Vrba
št. osebkov (n/ha)
drevesna vrsta
klice do 20 cm 20 - 50 cm 50 - 130 cm zraslo pred posekom Slika 7: Pomlajevanje v vrzelih s smrekovim okoliškim sestojem
6.3 PRITALNA VEGETACIJA V VRZELIH
V izbranih vrzelih prevladuje pritalna vegetacija v zeliščni plasti. Nezastrte je 27,6 % površine vrzeli (Slika 8). Največjo zastrtost, kar 28,3 % površine, predstavlja Rubus idaeus, sledi Calamagrostis sp. (10,7 %), Fragaria vesca (5,6 %), Vaccinium myrtillus (4,4 %).
Zastrtost mladja predstavlja 3,1 % površine vrzeli. Pogoste vrste so še: Urtica dioica, Carex sylvatica, Cirsium arvense, Senecio ovatus, Atropa belladonna, Gentiana asclepiadea, Veronica officinalis, Carex sp., Oxalis acetosella, Phegopteris connectilis, Aposeris foetida, Luzula luzuloides, Maianthemum bifolium, Anemone nemorosa, Veratrum album, Doronicum austriacum …
V vrzelih z mešanim okoliškim sestojem je nezastrte površine 21,3 % (Slika 9). Največjo zastrtost ima Rubus idaeus (26,7 %), sledi Calamagrostis sp. (20,6 %), Vaccinium myrtillus (8,5 %). Zastrtost mladja predstavlja 5,8 % površine vrzeli.
Rubus idaeus
Fragaria vesca Vaccinium myrtillus mladje
Urtica dioica Carex sylvatica
Cirsium arvense Senecio ovatus Atropa belladonna Gentiana asclepiadea
ostalo
nepokrovno
Slika 8: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih
sp.
V vrzelih z okoliškim sestojem smreke je večji del površine nezastrte (33,9 %) (Slika 10).
Tudi v teh vrzelih Rubus idaeus predstavlja veliko zastrtost (30,0 %). Sledijo Fragaria vesca (8,9 %), Urtica dioica (5,6 %), Atropa belladonnan (3,3 %). Mladje zastira le 0,4 % celotne površine vrzeli.
Rubus idaeus
Calamagrostis sp.
Vaccinium myrtillus mladje
Senecio ovatus Carex sylvatica Gentiana asclepiadea
Cirsium arvense Fragaria vesca
Atropa belladonna
Anemone nemorosa
ostalo
nepokrovno
Slika 9: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem
Rubus idaeus
Fragaria vesca
Urtica dioica
Atropa belladonna Cirsium arvense
Carex sylvatica Carex leporina
Veronica officinalis Oxalis acetosella Phegopteris
connectilis mladje ostalo
nepokrovno
Slika 10: Delež zastrtosti posameznih vrst pritalne vegetacije in mladja ter nezastrto v vrzelih s smrekovim okoliškim sestojem
sp.
6.4 VPLIV PRITALNE VEGETACIJE NA KOLIČINO MLADJA
Ob popisu smo ocenjevali zastrtost površine pritalne vegetacije in jo primerjali s količino mladja. Predvidevali smo, da bo na predelih z manjšo zastrtostjo s pritalno vegetacijo več mladja in obratno, vendar tega iz podatkov ni možno trditi (Slika 11).
V vrzelih z mešanim okoliškim sestojem se nakazuje rahel trend, da večja zastrtost s pritalno vegetacijo vpliva na manj mladja (Slika 13), kar pa ne velja za vrzeli s smreko v okoliškem sestoju (Slika 12).
0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov mladja (n/ha)
zastrtost površine s pritalno vegetacijo (%) Slika 11: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja
6.5 VPLIV ODDALJENOSTI SEMENSKIH DREVES NA KOLIČINO MLADJA
V analizah smo upoštevali le popisne ploskve v vrzelih, kjer je bilo v okolici možno najti semensko drevo. Zaradi pomanjkanja semenskih dreves jerebike smo imeli nereprezentativen vzorec. Poleg majhnega števila podatkov o semenskih drevesih jerebike se vrsta večinoma pomlajuje zoohorno, kar pomeni, da oddaljenost semenskega drevesa
0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov mladja (n/ha)
zastrtost površine s pritalno vegetacijo (%)
Slika 13: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem
0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov mladja (n/ha)
zastrtost površine s pritalno vegetacijo (%)
Slika 12: Vpliv zastrtosti pritalne vegetacije na količino mladja v vrzelih z okoliškim sestojem smreke
nima tako močne povezave s količino mladja, saj se živali gibljejo v različne smeri, preden izločijo semena.
Pri smreki smo opazili močno povezavo med oddaljenostjo semenskega drevesa od količine smrekovega mladja – bližje kot je bilo semensko drevo smreke, več je bilo smrekovega mladja. Če upoštevamo analize, se uspešno pomlajuje do 75 m daleč (Slika 14).
Tudi pri jelki je moč opaziti, da bližina semenskega drevesa vpliva na več jelovega mladja.
Glede na analize, se razmeroma dobro pomlajuje do cca. 35 m daleč (Slika 15).
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov (n/ha)
oddaljenost najbližjega semenskega drevesa (m) Slika 14: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa smreke na količino smrekovega mladja v vrzeli
Bukev se kljub prisotnosti semenskih dreves slabo pomlajuje (Slika 16). Sicer je bilo opaziti, da se običajno uspešno pomlajuje le nekaj metrov stran od semenskih dreves.
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov (n/ha)
oddaljenost najbližjega semenskega drevesa (m)
Slika 15: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa jelke na količino jelovega mladja v vrzeli
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov (n/ha)
oddaljenost najbližjega semenskega drevesa (m) Slika 16: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa bukve na količino bukovega mladja v vrzeli
Glede na opravljene analize se gorski javor uspešno pomlajuje tudi do 70 metrov stran od semenskih dreves. Povezava med bližino semenskega drevesa in količino mladja gorskega javorja je opazna (Slika 17).
6.6 VPLIV ODDALJENOSTI GOZDNEGA ROBA NA KOLIČINO MLADJA
Analizirali smo količino mladja glede na oddaljenost gozdnega roba. Pri analizi nismo upoštevali mladja jerebike. Največja gostota mladja je v razdalji od 20 do 30 metrov od gozdnega roba. Z večjo oddaljenostjo se količina zmanjšuje.
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000
0 20 40 60 80 100
št. osebkov (n/ha)
oddaljenost najbližjega semenskega drevesa (m)
Slika 17: Vpliv oddaljenosti najbližjega semenskega drevesa gorskega javorja na količino javorovega mladja v vrzeli
0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000
0 do 10 10 do 20 20 do 30 30 do 40 40 do 50 50 do 60
št. osebkov (n/ha)
oddaljenost od gozdnega roba (m)
Slika 18: Povprečna količina mladja (brez jerebike) glede na oddaljenost gozdnega roba
6.7 VPLIV TEMELJNICE OKOLIŠKEGA SESTOJA NA KOLIČINO MLADJA
Povezave med temeljnico okoliškega sestoja in količine mladja (brez jerebike) ni bilo zaznati. Temeljnica je v vseh sestojih znašala med 31 in 52 m2/ha (Slika 19).
Če primerjamo temeljnico posamezne drevesne vrste z mladjem iste vrste, dobimo naslednje rezultate.
Pri smreki (Slika 20) smo ugotovili, da večja temeljnica smreke v okoliškem sestoju običajno nakazuje več smrekovega mladja.
Pri jelki (Slika 21) povezave med velikostjo temeljnice jelke v okoliškim sestojem in količine jelovega mladja nismo opazili.
Pri bukvi (Slika 22) se jasno kaže, da višja temeljnica bukve v okoliškem sestoju predstavlja več bukovega mladja v vrzeli.
Gorski javor se pojavlja posamično kot primešana vrsta in ga je v skupni temeljnici malo oz.
pogosto sploh ni bil zajet. Zaradi malo podatkov, ki sicer močno nakazujejo, da večja temeljnica gorskega javorja pomeni več javorovega mladja v vrzeli, težko zaključujemo omenjeno trditev (Slika 23).
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000
0 10 20 30 40 50 60
št. osebkov mladja (n/ha)
temeljnica okoliškega sestoja (m2)
Slika 19: Vpliv temeljnice okoliškega sestoja na gostoto mladja (brez jerebike)
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000
0 10 20 30 40 50 60
št. osebkov mladja (n/ha)
temeljnica jelke (m2)
Slika 21: Vpliv temeljnice jelke v okoliškem sestoju na gostoto jelovega mladja 0
5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000
0 10 20 30 40 50 60
št. osebkov mladja (n/ha)
temeljnica smreke (m2)
Slika 20: Vpliv temeljnice smreke v okoliškem sestoju na gostoto smrekovega mladja
6.8 VPLIV GLOBINE TAL NA MLADJE IN PRITALNO VEGETACIJO
Ugotovili smo, da globina tal ne vpliva na količino mladja (Slika 24). Pri primerjavi globine tal z zastrto površino se nakazuje trend, da je v globjih tleh večja zastrtost s pritalno vegetacijo, vendar je variabilnost podatkov velika (Slika 25).
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000
0 10 20 30 40 50 60
št. osebkov mladja (n/ha)
temeljnica bukve (m2)
Slika 22: Vpliv temeljnice bukve v okoliškem sestoju na gostoto bukovega mladja
0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000
0 10 20 30 40 50 60
št. osebkov mladja (n/ha)
temeljnica gorskega javorja (m2)
Slika 23: Vpliv temeljnice gorskega javorja v okoliškem sestoju na gostoto mladja gorskega javorja
0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000
0 5 10 15 20 25
št osebkov (n/ha)
globina tal (cm) Slika 24: Vpliv globine tal na količino mladja
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
0 5 10 15 20 25
zastrtost površine (%)
globina tal (cm) Slika 25: Vpliv globine tal na delež zastrtosti pritalne vegetacije
7 RAZPRAVA
Iz popisov vzorčnih ploskev v izbranih vrzelih na Jelovici smo ugotovili, da se najbolje pomlajujeta smreka in jerebika. Kljub prisotni rastlinojedi divjadi je bilo pomlajene presenetljivo veliko jelke in gorskega javorja. Bukev se pomlajuje zelo slabo. Večinoma so prisotni le posamezni starejši osebki, ki so zrasli še pred posekom prvotnega sestoja.
Poredkoma se pojavljajo tudi osebki vrbe. Mladje smreke, jelke in javorja je bolj zastopano v nižjih višinskih razredih, medtem ko jerebika dominira tudi v višjih višinskih razredih (do 130 cm). Domnevamo, da je slednje posledica hitrejše rasti jerebike v mladosti kot pionirske vrste v primerjavi s klimaksnimi vrstami. Če primerjamo vrzeli, kjer okoliški sestoj tvori smrekova monokultura (s posameznimi osebki ostalih vrst) in tiste, kjer okoliški sestoj tvori mešan gozd (bukev, jelka, smreka), dobimo povsem različne rezultate. V vrzelih z zasmrečenim okoliškim sestojem v mladju močno prevladuje smreka. Nekaj je tudi javorja in jerebike, medtem ko jelke in bukve skoraj da ni. Povsem drugače je v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem, kjer je zmes mladja pestrejša. Slednje pripisujemo mešanosti okoliškega sestoja in prisotnosti semenskih dreves večih vrst. Pogostejši sta jerebika in gorski javor.
Tudi jelka in smreka sta bili pogosto popisani. Bukev je prisotna poredkoma. Hipotezo, da je drevesna zmes okoliškega sestoja ključna za vrstno sestavo naravnega mladja torej lahko potrdimo. Na splošno je bilo veliko več mladja v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem.
Omenjeno lahko pripišemo večji vrstni pestrosti semenskih dreves ali morda časovnim razlikam ob poseku sestoja, saj so nekatere vrzeli nastajale več kot eno leto (širjenje podlubnikov). Popolnoma drugačno zmes mladja lahko pričakujemo na enakem rastišču v presvetljenih sestojih, kjer se pomlajevanje izvaja pod zastorom.
Pritalna vegetacija predstavlja konkurenco mladju drevesnih vrst in lahko ovira njegov razvoj. Intenzivno se razvija na vseh obravnavanih površinah. Glede na dejstvo, da se podobne rastlinske vrste pojavljajo v vseh vrzelih lahko sklepamo, da monokultura smreke ni bistveno spremenila talnih lastnosti. V nasprotju s pričakovanji smo veliko več borovnice (Vaccinium myrtillus) kot kisloljubne vrste popisali v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem.
Največjo konkurenco mladju v vseh vrzelih predstavlja malina (Rubus idaeus). V vrzelih z mešanim okoliškim sestojem trava zastira opazen del površine (predvsem Calamagrostis sp.). Pri popisu konkurenčnih vrst gre omeniti, da smo na vsaki popisni ploskvi popisali le pet vrst, ki zastirajo največji delež površine, zato nekaterih redkeje prisotnih vrst nismo popisali, poleg tega pa imajo popisane vrste lahko zaradi nerazvitosti ali nevključenosti v popis na posameznih popisnih ploskvah še nekoliko večji skupni delež zastrtosti. Popis konkurenčne pritalne vegetacije smo namreč opravili relativno zgodaj, saj se je vegetacija zaradi dolge zime začela z zamikom, poleg tega pa še ni zastirala končne površine tal.
Posledično vseh vrst nismo mogli nedvoumno določiti. Predvidevali smo, da pritalna vegetacija pomembno vpliva na količino mladja, vendar smo z našimi rezultati hipotezo ovrgli, saj ni bilo jasne povezave med večjo zastrtostjo pritalne vegetacije in manjšo gostoto
mladja ter obratno. Slednje se rahlo nakazuje v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem, nikakor pa ne v vrzelih z okoliškim sestojem smreke. Sklepamo, da je razlog v starosti vrzeli in da vpliv pritalne vegetacije na mladje povsod še ni povsem jasno viden (predvsem v mlajših vrzelih z okoliškim sestojem smreke). Diaci in sod. (2013) ugotavljajo, da pritalna vegetacija negativno vpliva na gostoto mladja. Podobno ugotavljata tudi Rozman in Diaci (2007) a dodajata, da je povezava šibka. Hkrati pišeta celo o šibki pozitivni odvisnosti gostote mladja v nižjih višinskih razredih od zastiranja trave Calamagrostis arundinacea.
Bližina semenskih dreves pomembno vpliva na pomlajevanje vrste. Omenjeno smo opazili pri vseh glavnih drevesnih vrstah, medtem ko se pionirska jerebika razmnožuje brez pravila.
Vzrok za to je pogost živalski prenos semen (zoohorija). Skupno smo v bližini vrzeli našli le eno semensko drevo jerebike in še to je raslo ob vrzeli z malo pomladka te vrste. Smreka in jelka imata lahko seme, ki se s pomočjo vetra relativno lahko prenaša. Kljub temu smo opazili jasen trend, da je bližina semenskega drevesa obeh omenjeni vrst pomembna za količino mladja. Podoben trend se pojavlja pri gorskem javorju, ki se uspešno pomlajuje tudi na daljših razdaljah. Hipoteza, da bližina semenskih dreves vpliva na količino mladja, velja tudi pri bukvi, ki se praviloma uspešno pomlajuje le nekaj metrov stran od semenskega drevesa. Slednje je verjetno posledica teže bukovega semena, ki brez pomoči vektorja težje opravi daljše razdalje. Problem, ki nastane pri meritvah oddaljenosti semenskih dreves je, da ne vemo točno, katera drevesa so nasemenila mladike v vrzeli. Predvidevamo, da so to najbližja reproduktivno sposobna drevesa posamezne vrste. Sicer je bilo lahko seme odvrženo že pred ujmo oziroma jih je nasemenilo drevo, ki je morda ostalo v vrzeli in je bilo posekano kasneje. Slednje je možno predvsem pri osebkih jelke, bukve in gorskega javorja, ki pri sanitarni sečnji podlubnikov niso bili odkazani, vendar so se zaradi spremenjenih pogojev rasti bodisi posušili bodisi prevrnili zaradi vetra. Pri raznosu predvsem lahkih semen (smreka, jelka, gorski javor) bi bilo morda smiselno upoštevati tudi smer vetra. Na območju prevladuje severozahodna smer vetra (Gozdnogospodarski…, 2012). Tudi Diaci in sod.
(2013) ugotavljajo, da je uspešnost nasemenitve vrst odvisna od oddaljenosti semenskih dreves.
Predvidevali smo, da se bo z oddaljenostjo od gozdnega roba zmanjševala količina mladja, vendar smo ugotovili, da se najuspešnejše pomlajuje v oddaljenosti od 20 do 30 metrov od gozdnega roba. Vzroke lahko iščemo pri posameznih semenskih drevesih v vrzelih, ki niso upoštevana v gozdni rob, drugačnih pogojih za rast ali najverjetneje v postopnem širjenju vrzeli zaradi napada podlubnikov (mladje se tik ob robu vrzeli še ni razvilo). Z večjo oddaljenostjo od 30 metrov od gozdnega roba se povprečna količina mladja pričakovano zmanjšuje.
Pri primerjavi temeljnice in količine mladja smo jerebiko izpustili iz analize, saj smo vnaprej vedeli, da ni prisotnih dovolj dreves jerebike v temeljnici za reprezentativno analizo. Vpliva
skupne temeljnice na skupno količino mladja nismo opazili. Po opravljeni analizi vpliva temeljnice posamezne drevesne vrste na mladje iste vrste smo ugotovili, da večja temeljnica smreke in bukve običajno nakazuje več smrekovega in bukovega mladja. Podoben trend smo opazili pri gorskem javorju, ki pa se v sestoju pojavlja le kot posamezni osebki in je bil posledično redko zajet v izmero temeljnice. Povezave med temeljnico jelke in količino jelovega mladja nismo opazili.
Izvedli smo primerjavo med globino tal in količino pomladka, vendar vpliva, da globina tal pomembno vpliva na količino mladja nismo opazili. Pri tem je potrebno omeniti, da gre za karbonatni svet s plitvimi tlemi. Tudi meritve je težko primerno izvesti, saj so tla na majhnih območjih zelo različno globoka (na popisnih ploskvah 4 - 23 cm), pogosta je skalovitost, matična podlaga je ponekod razdrobljena in z zabijanjem palice je težko določiti pravo globino tal.
Pri nadaljnjem gospodarjenju v vrzelih bi bilo smiselno opraviti obžetev naravnega mladja, saj se predvsem v vrzelih z mešanim okoliškim sestojem drevesne vrste dobro pomlajujejo.
Z obžetvijo konkurenčne pritalne vegetacije (predvsem Rubus idaeus in Calamagrostis sp.) bi izboljšali rastne razmere naravnemu mladju in pospešili razvoj mladega gozda. Hkrati bi v mlajših razvojnih fazah pospeševali pestro drevesno sestavo, da bo sestoj v prihodnje lahko kar najbolje kljuboval naravnim ujmam. V vrzelih z okoliškim sestojem smreke bi bilo smiselno spodbujati raznovrstno naravno mladje (ne zgolj smreko) in zaradi neuravnovešene zmesi opraviti dopolnilno sadnjo preostalih rastišču primernih drevesnih vrst (bukev, macesen, jelka) za spodbuditev mešanosti bodočega sestoja.
8 POVZETEK
V diplomski nalogi smo analizirali pomlajevanje v vrzelih na jelovo-bukovem rastišču na Jelovici. Vrzeli so nastale v letih med 2015 in 2018 zaradi napada velikega smrekovega lubadarja. V raziskavo so bile zajete le površine, ki ob poseku prvotnega sestoja še niso bile pomlajene. Po nekaj letih sta v vrzelih najbolje pomlajeni jerebika in smreka, sledita gorski javor in jelka. Bukev se pomlajuje zelo slabo. Ugotovili smo, da na zmes mladja pomembno vpliva okoliški sestoj. Večja temeljnica smreke, bukve in gorskega javorja v okoliškem sestoju kaže na večjo gostoto mladja omenjenih vrst v vrzeli. Semenska drevesa bistveno vplivajo na prisotnost mladja. Slednje je opazno predvsem pri bukvi, jelki in smreki. Bukev se uspešno pomlajuje le nekaj metrov stran od semenskih dreves. Ugotovili smo, da se jerebika pomlajuje brez pravila. Največ mladja klimaksnih vrst smo popisali v oddaljenosti med 10 in 40 metri od gozdnega roba. Največjo konkurenco naravnemu mladju predstavlja malina (Rubus idaeus). Po naših raziskavah pritalna vegetacija in globina tal bistveno ne vplivata na količino mladja. Pomlajevanje je tako v manjših in srednje velikih vrzelih po večini uspešno. Ponekod bi bila smiselna obžetev naravnega mladja, v predelih z monokulturo smreke v okolici pa dopolnilna sadnja drugih rastišču primernih drevesnih vrst za izboljšanje vrstne pestrosti.
9 VIRI
Anko B. 1993. Vpliv motenj na gozdni ekosistem in na gospodarjenje z njim. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42: 85-109
Atlas okolja
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (14. jul. 2021)
Brus R. 2011. Dendrologija za gozdarje: univerzitetni učbenik. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 408 str.
Brus R. 2012. Drevesne vrste na Slovenskem. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, samozaložba:
406 str.
Dakskobler I. 2008. Pregled bukovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 87:
3-14
Dakskobler I., Božič G., Kraigher H. 2011. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: Macesen (Larix decidua), Slovenija. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije in Založba Silva Slovenica: 8 str.
Dakskobler I., Marinšek A. 2009. Pregled jelovih rastišč v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 89: 43-54
Diaci J., Fidej G., Klaužer S., Klemen K., Rozman A. 2013. Primerjava naravne in umetne obnove gozdov, prizadetih v naravnih ujmah. Gozdarski vestnik 71, 1: 19–25
Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarske enote Jelovica za desetletje 2012-2021.
2012. Bled. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled: 457 str.
Jakša J. 2005. Podlubniki v slovenskih gozdovih v obdobju 1995-2004. Ujma, 19: 154-162 Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP
http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ (15. jul. 2021)
Jurc M. 2020. Živeti s podlubniki: trajnostno upravljanje gozdov v Evropi. Gozdarski vestnik 78, 9: 325-335
Klaužer S. 2015. Razvoj sajenega in naravnega mladja na vetrolomnih površinah Črnivca in Bohorja: magistrsko delo. (Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozal.: 105 str.
Košir Ž. 2010. Lastnosti gozdnih združb kot osnova za gospodarjenje po meri narave.
Ljubljana, Gozdarska založba: 288 str.
Kraigher H. 1996. Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala, semenske plantaže in ukrepi za izboljšanje obroda. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51: 199-215 Locus Gis
