USPEŠNOST SADITVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI SPODNJE DRAVSKO POLJE V OBDOBJU 2017-2020

(1)

OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Gregor BELCL

USPEŠNOST SADITVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI SPODNJE DRAVSKO POLJE V OBDOBJU

2017-2020

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

Gregor BELCL

USPEŠNOST SADITVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI SPODNJE DRAVSKO POLJE V OBDOBJU 2017-2020

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja

PLANTING SUCESS IN FOREST MANAGEMENT UNIT SPODNJE DRAVSKO POLJE IN THE PERIOD 2017-2020

B. Sc THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija Gozdarstva 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete je dne 20. 5. 2021 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan prof. dr. Jurij Diaci, za recenzenta pa doc. dr. Dušan Roženbergar.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Član:

Datum zagovora:

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dv1

DK GDK 232.4(497.4Dravsko polje)''2017-2020''(043.2)=163.6 KG obnova gozda, saditev, umetna obnova, hrast, gaber

KK

AV BELCL, Gregor SA DIACI, Jurij (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

LI 2021

IN USPEŠNOST SADITVE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI SPODNJE DRAVSKO POLJE V OBDOBJU 2017-2020

TD Diplomsko delo (visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP X, 66 str., 4 pregl., 78 sl., 1 pril., 36 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Obnova s saditvijo ima posebno vlogo pri premenah gozdnih monokultur. V delu je obravnavana uspešnost saditve v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje v obdobju 2017-2020. Znotraj enote smo na devetih odsekih po letih razdelili in naključno izbirali ploskve. Na 21,17 ha smo izbrali 40 ploskev (24 ploskev v centru in 16 ploskev ob robu sajenih območij). Na obravnavanem območju so sadili predvsem hrast in beli gaber, v manjšem obsegu pa tudi lipo, češnjo, gorski in ostrolistni javor ter macesen. Uspeh saditve je bil največji pri belem gabru in macesnu, sledili so ostrolistni javor, lipa, gorski javor, hrast in češnja. Delež živih osebkov vseh let je znašal 79 % in se med leti ni veliko razlikoval, medtem ko je bil delež najboljše vitalnosti višji pri starejših saditvah. Na robnih ploskvah in pri jesenski saditvi smo zabeležili večji delež odlične vitalnosti. Vzrok za poškodbe sadik so bili insekti, bolezni ter gojitvena dela. Gostote naravne nasemenitve med sadikami so se kljub obžetvi gibale v razponu 8.000-40.000 na ha, vendar so v zmesi prevladovali beli gaber, tujerodne in pionirske vrste. Uspeh saditve je odvisen od premišljenega izbora in vzgoje gozdnega reprodukcijskega materiala, pravilne in skrbne izpeljave vseh postopkov od vzgoje do saditve, pravočasne obžetve in ograditve ploskev. Zaradi velike ekonomske naložbe bi bilo smiselno razmišljati o skupinskih saditvah v kombinaciji s pospeševanjem naravne nasemenitve.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION DN Dv1

DC FDC 232.4(497.4Dravsko polje)''2017-2020''(043.2)=163.6

CX forest regeneration, planting, artificial regeneration, oak, hornbeam CC

AU BELCL, Gregor

AA DIACI, Jurij (supervisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources

PY 2021

TI PLANTING SUCESS IN FOREST MANAGEMENT UNIT SPODNJE DRAVSKO

POLJE IN THE PERIOD 2017-2020

DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO X, 66 p., 4 tab., 78 fig., 1 ann., 36 ref.

LA sl AL sl/en

AB Restoration by planting plays a special role in the transformation of forest monocultures. The diploma work discusses the success of planting in the forest management unit Spodnje Dravsko polje in the period 2017-2020. Within the unit, we divided and randomly selected plots of nine sections over the years. On 21.17 ha, we selected 40 plots (24 plots in the center and 16 plots at the edge of the planted areas). In the considered area, oak and white hornbeam were planted and to a lesser extent also linden, cherry, mountain and sharp-leaved maple and larch. Planting success is the greatest with common hornbeam and larch, followed by Norway maple, lime, sycamore maple, oak and cherry. The proportions or surviving specimens of all years was 79 % and did not differ much between the years, although the best vitality was seen in higher and older plantings. We recorded a higher proportion of excellent vitality at the edges and in autumn plantings. The most damage to the seedlings were caused by insects, diseases and silvicultural treatment. The densities of natural regeneration among the planted seedlings ranged from 8.000 to 40.000 per ha, despite vegetation removal, common hornbeam, non native and pioneer species predominated in the mixture. The success of planting depends of the well-thought-out choices of cultivation of forest reproductive material, correct and careful execution of all procedures from cultivation to planting, timely vegetation removal and fencing of plots.

Given the large economic investment, it would make sense to consider group planting in combination with the promotion of natural regeneration.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO SLIK ... VII KAZALO PREGLEDNIC ... IX KAZALO PRILOG ... X

1 UVOD ... 1

2 PREGLED LITERATURE ... 2

2.1 UMETNAOBNOVA ... 2

2.1.1 Saditev ... 2

2.1.2 Nega ... 7

3 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE ... 9

3.1 CILJIRAZISKOVANJA ... 9

3.2 DELOVNEHIPOTEZE... 9

4 METODE ... 9

4.1 OPISOBMOČJA ... 9

4.1.1 Lega ... 9

4.1.2 Podnebje ... 10

4.1.3 Rastišče in združbe ... 12

4.1.4 Površina in lastništvo ... 13

4.2 DELOVNIPOSTOPKIINMETODEDELA ... 13

4.2.1 Objekt raziskave ... 13

4.2.2 Popisni list ... 14

4.2.3 Podatki o saditvi v GGE spodnje dravsko polje ... 15

5 REZULTATI ... 18

5.1 ANALIZASADITVEIZLETA2017 ... 18

5.5 ANALIZAVSEHVZORČENIHSADIK ... 40

6 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 54

6.1 USPEŠNOSTSADITVE ... 54

6.2 KAKOVOSTSADIK ... 54

6.3 NARAVNOPOMLAJEVANJE ... 55

6.4 KONKURENTIINOKOLJESADIK ... 55

6.5 DREVESNEVRSTE ... 56

6.6 PREDLOGIZARAVNANJEVPRIHODNOSTI ... 56

7 POVZETEK ... 58

(7)

8 VIRI ... 60 ZAHVALA ... 64 PRILOGE ... 65

(8)

KAZALO SLIK

Slika 1: Vrstna sestava sadik za obnovo s sajenjem v obdobju 2001 - 2010 (Poročilo Zavoda

za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010, 2011) ... 6

Slika 2: Vrstna sestava sadik za obnovo s sajenjem v obdobju 2010 - 2019 (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019, 2020) ... 7

Slika 3: Načrtovana in izvedena nega po gozdnogospodarskih območnih enotah v letu 2019 (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019) ... 8

Slika 4: Izvedena nega mladega gozda v odnosu do razpoložljivih sredstev iz proračuna RS v obdobju 1994–2019 v zasebnih gozdovih (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020) 8 Slika 5: Povprečne letne temperatura zraka na 2 m višine po mesecih ... 10

Slika 6: Povprečna letna količina padavin po mesecih v obdobju 2015 – 2020 ... 11

Slika 7: Prikaz števila vročih dni po mesecih za letna obdobja med 2015-2020 ... 11

Slika 8: Karta s prikazom ploskev (vir: Google Maps, 2021. Merilo 1:10.000 ) ... 14

Slika 9: Deleži posajenih sadik najbolj zastopanih drevesnih vrst v obdobju med 2017–2020 ... 16

Slika 10: Vitalnost premerjenih sadik iz leta 2017 ... 18

Slika 11: Vitalnost premerjenih dreves po drevesnih vrstah ... 18

Slika 12: Razporeditev višin premerjenih dreves ... 19

Slika 13: Razporeditev relativnih višinskih prirastkov premerjenih dreves ... 19

Slika 14: Porazdelitev vrednosti tršatosti premerjenih dreves... 20

Slika 15: Deleži razrasti popisanih sadik v letu 2017 ... 20

Slika 16: Deleži razrasti popisanih sadik po drevesnih vrstah ... 21

Slika 17: Poškodovanost popisanih sadik iz leta 2017 ... 21

Slika 18: Deleži poškodovanosti sadik po drevesni vrsti ... 22

Slika 19: Vzroki poškodb sadik po drevesnih vrstah v deležih ... 22

Slika 20: Drevesna sestava naravnega mladja na ploskvah s saditvijo iz leta 2017 ... 23

Slika 26: Deleži razrasti popisanih sadik iz leta 2018 ... 26

Slika 32: Vitalnost analiziranih sadik iz leta 2019 ... 29

(9)

Slika 40: Deleži poškodovanosti sadik glede na drevesno vrsto ... 33

Slika 54: Uspeh saditve premerjenih nasadov ... 40

Slika 55: Uspeh saditve po letih ... 41

Slika 56: Uspeh saditve posameznih drevesnih vrst v premerjenih nasadih ... 41

Slika 57: Uspeh saditve glede na površine nasadov ... 42

Slika 58: Uspeh saditve glede na spomladansko in jesensko saditev ... 42

Slika 59: Uspeh saditve glede na leto, letni čas in površino saditve ... 43

Slika 60: Deleži razrasti popisanih sadik v nasadih ... 44

Slika 61: Porazdelitev relativnih višinskih prirastkov sadik po drevesnih vrstah ... 44

Slika 62: Globina krošenj po drevesnih vrstah ... 45

Slika 63: Tršatost sadik po v obdobju 2017-2020 ... 45

Slika 64: Vitalnost sadik na centralnih in robnih ploskvah ... 46

Slika 65: Vitalnost sadik na centralnih ploskvah po drevesnih vrstah ... 46

Slika 66: Vitalnost sadik na robnih ploskvah po drevesnih vrstah ... 47

Slika 67: Deleži razrasti sadik na vzorčenih območjih po drevesnih vrstah ... 47

Slika 68: Tršatost sadik na centralnih ploskvah po drevesnih vrstah ... 48

Slika 69: Tršatost sadik na robnih ploskvah po drevesnih vrstah... 48

Slika 70: Razlike višin konkurentov in sadik hrasta po letih ... 49

Slika 71: Razlike višin konkurentov in sadik gabra po letih ... 50

Slika 72: deleži poškodovanosti vseh popisanih sadik ... 50

Slika 73: Vrste poškodovanosti sadik v vzorčenih popisih ... 51

Slika 74: Delež poškodb premerjenih dreves po drevesnih vrstah ... 51

Slika 75: Deleži naravnega mladja na vzorčenih ploskvah s saditvijo po drevesnih vrstah 52 Slika 76: Delež naravnega mladja po višinskih stopnjah ... 52

Slika 77: Deleži dreves naravnega mladja v višinskih stopnjah po drevesni vrsti ... 53

Slika 78: Deleži konkurentov na vzorčenih ploskvah ... 53

(10)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Minimalne vrednosti višine, premera koreninskega vrata in tršatost za različne drevesne vrste, izračunane na osnovi minimalnih standardov kvalitete sadik

gozdnega drevja sedaj neveljavne EU direktive 71/161/EEC (Železnik p., 2021) ... 4

Preglednica 2: Prikaz števila sadik po drevesnih vrstah ... 15

Preglednica 3: Obdobja saditve za vsako leto v obdobju 2017-2020 ... 16

Preglednica 4: Opis sadilnega materiala po odsekih in drevesnih vrstah ... 17

(11)

KAZALO PRILOG

Priloga A: Popisni list ... 65

(12)

1 UVOD

Umetna obnova po svoji vsebini odstopa od sonaravnega usmerjanja razvoja gozdov.

Posledica stoletnega izvajanja umetne obnove so gozdovi z nenaravno podobno in zgradbo, ki jih je v Sloveniji približno 12 odstotkov. Ti gozdovi so tudi nenehno ogroženi s strani tako biotskih kot tudi abiotskih dejavnikov okolja (Grecs, 1996).

Naravna obnova gozdov je mogoča v večini slovenskih gozdov. Obnova s saditvijo pri konceptu sonaravnega usmerjanja gozda ne pomeni nadomestila ali zamenjave naravne obnove ampak je samo dopolnilo, kadar biotski in/ali abiotski dejavniki zavirajo ali onemogočajo vznik in razvoj naravne vrstne sestave gozda v pomlajevanju (Grecs, 1996).

Obnova s saditvijo ima posebno vlogo pri premenah gozdnih monokultur, predvsem smreke in črnega bora ter drugih vrst, v sestoje z bolj naravno vrstno sestavo. Obnovo s saditvijo lahko razumemo tudi kot sanacijski ukrep, ko gre za ogroženost varovalnih vlog gozda ali kjer želimo s tem umirjati gibanje pritalnih zračnih mas ter pri izvajanju ogozditev (Grecs, 1996). Krajčič (1999) navaja, da biološka vlaganja, kot je umetna obnova in nega zagotavljajo trajnost gozdov in gozdnih donosov, hkrati pa tudi izboljšujejo stabilnost gozda.

Sanacija gozdnih ujm predstavlja proces odstranjevanja polomljenega, izruvanega, ožganega ali s podlubniki naseljenega drevja (Papler, 2009). Leta 2014 je žled v kombinaciji s snegom in predhodnimi padavinami povzročil poškodbe večjih razsežnosti v slovenskih gozdovih.

Optimalne vremenske razmere za podlubnike v letu 2015 pa so dodatno povzročile še večjo poškodovanost gozdov, predvsem smrekovih. Načrt Zavoda za gozdove Slovenije zajema polovico površine gozdov Slovenije in vključuje gozdove, kjer bo potrebna sanitarna sečnja in ukrepi za obnovo ter revitalizacijo poškodovanih gozdov. Ukrepi obnove, nege in ostalega varstva (ograja, količki) se bodo sofinancirali iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (ZGS, 2018).

(13)

2 PREGLED LITERATURE

2.1 UMETNA OBNOVA

Izraz umetna obnova se uporablja za obnovo s setvijo ali saditvijo. Umetna obnova pride v poštev pri degradiranih sestojih, pri sestojih, ki so spremenjeni in imajo težave s pomlajevanjem ter kadar želimo osnovati nove gozdove na negozdnih površinah. Pri umetni obnovi je potrebnih veliko nalog in postopkov, najprej poznavanje ekologije drevesnih vrst, rastišč ter gospodarskih ciljev. Glede na te parametre izbiramo drevesne vrste ter pripravimo površino za obnovo, nato sledijo postopki saditve, varstva nasadov ter nega in nadzor nasadov. V novejšem času se zaradi napredka tehnologije posvečamo večjo pozornost izboljšanju tehnik in mehanizaciji delovnih postopkov pri umetni obnovi (Diaci, 2006; str.

252-265 ).

2.1.1 Saditev

Znanje o saditvi je v prvi polovici 19. stoletja z razvojem gojenja gozdov kot stroke zelo napredovalo, v sredini 80. let prejšnjega stoletja je saditev dosegla vrhunec, ko je obsegala 80-odstotni delež umetne obnove. V zadnjem času ta delež upada, predvsem zaradi zavedanja o prednostih naravne obnove in ekonomskih razlogov (Diaci, 2006: str. 261).

Sadike se vzgojijo v gozdnih drevesnicah, lahko se uporabljajo tudi puljenke, ki se pridobijo iz gostega naravnega pomladka. Največkrat se uporabljajo puljenke bukve (Fagus sylvatica), smreke (Picea abies) in jelke (Abies alba), lahko uporabljamo tudi puljenke bora (Pinus sp.), javorja (Acer sp.), hrasta (Quercus sp.) ter breze (Betula sp.). Rastiščne in ekološke razmere puljenk se morajo ujemati s sestojem in rastiščem, kjer jih bomo sadili (Diaci, 2006: 256- 263).

Obnova gozda, ki je bil prizadet po ujmah večjega obsega je prednostna naloga javne gozdarske službe in lastnikov gozdov, saj tak gozd ne zagotavlja več vseh svojih funkcij.

Kot posledica večjih poškodb gozdnih sestojev nastanejo odprtine, v katerih so zaostrene mikroklimske razmere. Te razmere, povezane s spiranjem hranil in nevarnostjo erozije, otežujejo ali celo onemogočajo naravno pomlajevanje. V takšnem primeru se lahko uporabi umetna obnova, ki pomaga pospešiti ogozditev območja. Pomembno je uporabiti semena in sadike, ki so ustreznih provenienc ter z dodano genetsko vrednostjo, saj bodo ta omogočala preživetje, prilagajanje in preživetje v gozdu ter odpornost proti boleznim in škodljivcem (Vilhar in sod., 2013).

Zaradi velikih stroškov saditve se je gostota saditve zmanjšala. Raziskave navajajo, da je pri umetni obnovi hrasta potrebno posaditi vsaj 2000 sadik na hektar, saj nam to kasneje omogoča dovolj veliko število sadik za izbiro najboljših fenotipov. Kljub manjši gostoti

(14)

saditve pa ostajajo visoki stroški predvsem v pripravi površine za saditev, saditvi sami, ograjevanju in izvedbi nege (Lendvai, 2020).

Posebna vloga saditve se prikaže pri premeni gozdnih kultur posameznih vrst v sestoje z naravnejšo strukturo. Tako vzpostavimo pogoje za čim uspešnejšo naravno sukcesijo gozda na določenem rastišču. Ukrep umetne obnove s saditvijo ima tudi vlogo pri vračanju naravnejše sestave gozdovom, ki imajo močno spremenjeno drevesno sestavo. Predvsem je to pomembno na bukovih rastiščih, hrastovo-bukovih rastiščih in hrastovo-gabrovih rastiščih. Tako hrast kot bukev nimata invazivnih sposobnosti pri osvajanju prostora.

Dolgotrajen proces vračanja teh vrst na svoja rastišča lahko traja več generacij. Z umetno obnovo s saditvijo pa imamo možnost povrniti naravne drevesne vrste na rastišča v relativno kratkem času (Grecs, 1996).

Pri saditvi najpogosteje uporabljamo sadike, ki so bile vzgojene v gozdnih drevesnicah.

Preden izpeljemo saditev sadik je potrebnih nekaj postopkov, to so: izkop sadik iz tal, hranjenje sadik v hladilnicah, če so drevesne vrste sadik za to primerne, razvrščanje sadik in izločanje slabo razvitih in poškodovanih ter zaščita korenin, da se omejuje izsuševanje. Nato sledi transport sadik do kraja sajenja, kjer je potrebna posebna pozornost zaradi omejevanja izsuševanja korenin. Nastopi še rez poganjkov in korenin, če razmerja niso usklajena oz. bi lahko predolge korenine pri saditvi spodvili. Uspeh saditve je v veliki meri odvisen od kvalitete sadik (Diaci, 2006: str. 261-262). Raziskave kažejo, da se slabša vitalnost in priraščanje sadik v prvih dveh letih pripisuje saditvenemu šoku (Fidej, 2017).

Pred saditvijo moramo opraviti pregled vitalnosti sadik. Pri iglavcih se pregleda obarvanost in poškodovanost iglic, pri listavcih pa pregled popkov ali listov. Pregledujejo se tudi poškodbe in nepravilnosti debla in vejic, pri koreninskem sistemu pa se pregleduje razvejanost in velikost. Pri pregledu kvalitete se sklicujemo na direktive in standarde EU (preglednica 1) (Železnik in sod., 2021).

Tršatost velja za najboljše merilo kakovosti sadik. Tršata sadika ima razmeroma krajše in debelejše stebelce in krepkejši koreninski sistem. Tršatost izražamo na več načinov, najbolj uveljavljen je razmerje med debelino stebelca na koreninskem vratu in višino stebelca.

Tršatost se spreminja glede na starost in višino drevesne, zato je interval sprejemljivih vrednosti, ko je sadika opredeljena kot kvalitetna, potrebno opredeliti glede na omenjena parametra (Zupančič M., 1992).

(15)

Preglednica 1: Minimalne vrednosti višine, premera koreninskega vrata in tršatost za različne drevesne vrste, izračunane na osnovi minimalnih standardov kvalitete sadik gozdnega drevja sedaj neveljavne EU direktive 71/161/EEC (Železnik p., 2021)

Vrsta Maks.

starost (leta)

Višina (cm) Min. premer

koreninskega vratu (mm)

Razpon tršatosti

Fagus sylvatica, Quercus spp.

2 15 - 25 4 38 - 63

3 25 - 40 5 50 - 80

4 40 - 55 6 67 - 92

4 55 - 70 7 79 - 100

5 70 - 85 9 78 - 94

- 85 - 11 77 -

Pri sanaciji poškodovanih sestojev po ujmah je velikokrat pomembna odločitev, ali naj sestoje obnovimo naravno ali umetno. V tujini prevladuje umetna obnova, saj je tako mogoča hitrejša vzpostavitev funkcij gozda. Ugotovljeno pa je bilo, da naravna obnova po ujmah daje zadovoljive rezultate. Vendar so stroški saditve v tujini precej nižji, okoli 1000 €/hektar, v Sloveniji pa saditev s smreko stane tri do štiri tisoč evrov. Sajenje s plemenitimi listavci, kjer je potrebna še zaščita lahko presega tudi 10.000 €/ha. Saditev listavcev je manj uspešna in je povezana z večjim tveganjem kot saditev iglavcev. Saditev smreke kot umetna obnova se je izkazala kot uspešna (Diaci, 2006: str. 253).

Lendvai (2020) meni, da je lahko na določenih rastiščih, kjer se konkurenčna vegetacija po poseku odraslega sestoja intenzivno razvija smiselna uporaba pristopa skupinske saditve hrasta in obžetve naravnega mladja. Tako bi lahko pomembno znižali stroške saditve ter naslednjih negovanih del.

Na mednarodni ravni sta bila ogozditev negozdnih površin ter pogozdovanje v gozdu sprva priznani kot funkciji blažitve podnebnih sprememb. Kasneje so ugotovili tudi druge pozitivne učinke, kot je izboljševanje prilagoditve gozda podnebnim spremembam, predvsem s tem, da se zmanjšajo negativni človeški vplivi, kot sta na primer degradiranje in spreminjanje drevesne sestave. Z ogozditvijo se lahko poveča tudi povezanost krajine, zmanjšuje razdrobljenost gozdnega prostora in se prispeva k ohranjanju biodiverzitete drevesnih in rastlinskih vrst ter zaščiti drugih naravnih virov, kot na primer vod. Evropske politike pogozdovanja so podpirale ogozditev 2 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč z drevesi od leta 1994 pa vse do 2015. V zadnjem desetletju pa je delež površine, namenjene ogozditvam upadel, med leti 2014 do 2020 je načrtovana ogozditev 510 tisoč hektarjev površin. Ni dovolj informacij, da bi lahko točno določili delež iglastih in listnatih drevesnih vrst pri programu pogozdovanja negozdnih in gozdnih površin. Vendar se v zadnjih

(16)

desetletjih delež listnatih in mešanih gozdov povečuje, v določenih državah pa so iglavci še vedno v prevladujočem deležu saditve (Climate-ADAPT, 2020).

V tujini navajajo večjo uspešnost saditve in preživetja sadik na območjih, kjer so bile sadike sajene s strani usposobljenih gozdarjev in na območjih, kjer so bila uporabljena herbicidna sredstva (Jacobs in sod, 2004). Raziskave v tujini navajajo, da se v Nemčiji povečuje delež listavcev v gozdovih. Zmanjšujejo se deleži smrekovih in borovih gozdov, povečuje pa se delež bukovih in hrastovih. Delno so razlog za povečevanje deleža listavcev ekstremne vremenske razmere, pa tudi lastniki, ki delež povečujejo s saditvijo. Umetna obnova s saditvijo zajema le 13 % obnove gozda, predvsem so to gozdovi duglazije in hrastovi gozdovi (Ministry of Forestry and Agriculture, 2015).

Krajčič (1999) navaja, da sta se intenziteta obnove in nege v obdobju 1975 in 2000 močno zmanjšali. Padec intenzitete pri obnovi državnih gozdov je bil manjši kot pri zasebnih gozdovih. Intenziteta obnove in nege (površina vlaganj glede na celotno površino gozdov po lastništvu) izključno v Sloveniji je v državnih gozdovih znašala pri obnovi 0,03 za nego pa 0,19. Če primerjamo slovenske z avstrijskimi državnimi gozdovi za leto 1995, je razvidno, da je intenziteta umetne obnove v vrednosti 0,002 in nege 0,009. To pomeni, da je bila intenziteta v avstrijskih gozdovih manjša kot pri nas. Vendar je potrebno izpostaviti, da se je posadilo v avstrijskih državnih gozdovih 2,6 milijona sadik oz. 5 sadik na hektar, medtem ko se je pri nas posadilo le 625.100 sadik oz. 1,8 sadike na ha. Primerjava s tujino ima velik pomen, vendar pa je le-ta težavna. Predvsem je problem objektivnost primerjave med državami, saj imajo nekatere države večjo ekonomsko moč, različna prostorska območja, načine ukrepov, tradicije in gozdarske doktrine.

V Švici so po vetrolomu Vivian poskušali obnovo gozdov izvesti s saditvijo. V prvih 10-ih letih je bil ugotovljen delež propadlih sadik do 30 % (Schönenberger, 2002). V Indiani pa so pri opazovanju propadanja sadik v prvih petih letih ugotovili 33 % delež odmrlih sadik (Klaužer, 2012, str. 3).

V Sloveniji se pri saditvi uporablja veliko drevesnih vrst, pridobitev in zagotavljanje dovoljšne količine kakovostnih in genetsko ustreznih semen in sadik, ki so iz ustreznega provenienčnega območja v skladu z Zakonom o gozdnem reprodukcijskem materialu (2002, 2004) pa je na kratek rok težavno. Največje probleme predstavljajo polni obrodi, ki so vsakih nekaj let, shranjevanje semen in semena, ki so manj primernih kakovosti. Vzgoja sadik je dolgotrajna, pestrost ponudbe je manjša. Tudi resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 2007) pravi, da je za ohranjanje zdravja in vitalnosti gozdov pomembna usmeritev uporaba rastišču prilagojenih drevesnih vrst sadik, ki so tudi ustreznih genske pestrosti ali prilagojene provenience.

Obnova s saditvijo in setvijo v letu 2019 za celotno državo je bila skupno izvedena na 586,08 ha, kar je 123 % predvidenega obsega del, ki so bili načrtovani v načrtih gozdnogospodarskih enot (GGE). Povprečna gostota sadik je bila 2.310 sadik/ha (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020: poglavje 5).

Potrebe po izvedbi gojitvenih del v letu 2019 so narekovale posledice naravnih ujm v gozdovih, predvsem žled, napad podlubnikov in vetrolomi. Obseg izvedenih rednih

(17)

gozdnogojitvenih del v gozdovih, ki so imeli normalen razvoj brez motenj, je bil tako manjši od predvidenega, zaradi prioritetnih sanacij posledic naravnih ujm ter razpoložljivosti sredstev za sofinanciranje vlaganj v gozdove, ki so spodbuda lastnikom gozdov za izvedbo gozdnogojitvenih del. Obnova po žledu, napadu podlubnikov in vetrolomih gozdov na območjih, kjer se je zaradi njihovih posledic ujm zmanjšal gozdni potencial za vsaj 20 % se je v letu 2019 povečala. Obseg obnove s saditvijo se je povečal za 75 % v primerjavi z letom 2018, nega poškodovanih gozdov pa za 92 %. Glede na letni program vlaganj v gozdove, ki vključuje obnovo poškodovanih gozdov, je bil delež realizacije načrtovanih del pri obnovi gozda s saditvijo 75 % (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020: poglavje 5).

V Sloveniji obnavljamo gozdove večinoma po naravni poti, kjer pa to ni možno ali pa so drugačni gozdnogojitveni cilji, gozdove obnavljamo s saditvijo. Iz slike 1 lahko razberemo drevesno vrstno sestavo sadik za obnovitev s saditvijo med letoma 2001 in 2010. Vidimo lahko, da je prevladovala smreka, velik delež so imeli tudi bukev ter plemeniti listavci. V letu 2010 se je povsem omejila saditev velikega jesena (Fraxinus excelsior), zaradi napada bolezni Chalara fraxinea. Sadike jesena so se nadomestile s sadikami gorskega javorja in divje češnje (Prunus avium) (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2010, 2011: poglavje 5).

Slika 1: Vrstna sestava sadik za obnovo s sajenjem v obdobju 2001 - 2010 (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010, 2011)

Med letoma 2010 in 2019 lahko vidimo, da se je delež smreke povečal, povečal se je delež bukve in hrasta, zmanjšal pa se je delež plemenitih listavcev (slika 2). Vrstno sestavo določajo potrebe in razpoložljiva ponudba sadik.

(18)

Slika 2: Vrstna sestava sadik za obnovo s sajenjem v obdobju 2010 - 2019 (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2019, 2020)

2.1.2 Nega

Za večji uspeh saditve je potrebna večletna ponovitev obžetve. Obžetev je cenejši ukrep kot ponovno sajenje sadik. Tako pri uspešni obnovi v poškodovanih gozdovih po ujmah že načrtujemo kot ukrep nege obžetev pritalne vegetacije ter odstranitev vzpenjavk v mladju. S tem omogočimo mladju uspešnejši nadaljnji razvoj (Vilhar in sod., 2013). Usmeritve za gojenje v prihodnji negi so predvsem uravnavanje vrstne sestave ter pomoč manjšinskim in manj konkurenčnim vrstam (Diaci in Grecs, 2011). Fidej (2013) navaja, da je preživetje sadik odvisno od kakovosti sadik in saditve, vremenskih razmer in nege nasada. Fidej (2017) navaja tudi, da je prevladovanje robide v grmovni in zeliščni plasti značilno za razmere, ki nastanejo po ujmah.

Negovalna dela so bila v letu 2019 realizirana v obsegu 60 % od predvidenega z gozdnogospodarskimi načrti. Obseg potrebnih negovalnih del se načrtuje na podlagi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot, realizacija obsega je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev, ki so namenjene za financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove. Prioritete pri sanaciji posledic naravnih ujm v gozdovih vplivajo tudi na izvajanje rednih gozdnogojitvenih del.

V letu 2019 je bilo izvedene 20 % načrtovane nege mladja v zasebnih gozdovih in približno 60 % v državnih (slika 3). Nizka realizacija načrtovanega obsega nege ima negativen vpliv na zasnovo mladega gozda, na doseganje ciljne kakovosti gozda ter uravnavanja drevesne

(19)

sestave glede na gozdnogojitvene cilje (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020:

poglavje 5).

Slika 3: Načrtovana in izvedena nega po gozdnogospodarskih območnih enotah v letu 2019 (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019)

V letu 2019 je bilo za sofinanciranje redne nege v zasebnih gozdovih iz sredstev integralnega proračuna RS zagotovljenih 358.800 € (2018: 345.600 €, 2017: 334.800 €, 2016: 345.600 €, 2015: 345.600 €, 2014: 162,688 €) (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2018, 2019; Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020: slika 4).

Slika 4: Izvedena nega mladega gozda v odnosu do razpoložljivih sredstev iz proračuna RS v obdobju 1994–

2019 v zasebnih gozdovih (Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2019, 2020)

(20)

3 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE

3.1 CILJI RAZISKOVANJA

Cilj našega dela je primerjalna analiza saditve v GGE Spodnje Dravsko polje med letoma 2017 in 2020 ter presoja uspeha saditve na podlagi vzorca naključno izbranih objektov. Pri analizi bomo upoštevali drevesno sestavo, izpeljano nego, velikost nasada, pojav bolezni in škodljivcev ter rastiščne razmere.

3.2 DELOVNE HIPOTEZE

V raziskavi smo preverjali naslednje hipoteze:

1 Nekatere saditve v GGE Spodnje Dravsko polje niso potrebne.

2 Uspeh saditve je uspešnejši na večjih površinah.

3 V Sloveniji je uspeh saditve nižji kot v tujini.

4 Kakovost sadik je z leti slabša.

5 Uspeh saditve je večji, če se je le-ta izvajala v jesenskem oz. zimskem času kot pa v spomladanskem in poletnem času.

4 METODE

4.1 OPIS OBMOČJA

Povzetek razmer na območju raziskave temelji na informacijah Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Spodnje Dravsko polje 2016–2025, ki je bil izdan septembra 2017.

4.1.1 Lega

GGE Spodnje Dravsko polje obsega območje južnega predela Dravskega polja in spada pod Mariborsko gozdnogospodarsko območje. Na vzhodu jo omejuje reka Drava, na jugu pa Dravinjske gorice. Obsega ravnino, ki leži na nadmorski višini od 206 m do 250 m in ima gozdnatost 15,4 %. Relief se deli na prodno ravnino, ki je najobsežnejši del ter je orjaški vršaj, na pokrajino izgonov, kjer so potoki urejeni v jarke in obdani z nasipi, da varujejo naselja, ki so obcestne vasi. Delijo se tudi na črete, kjer vodni odtok zastaja in nastajajo povodnji, agromelioracija je območja spremenila v ''agrarno stepo'' ter na aluvialno ravnino ob Dravi, ki jo prepredajo aktivni in zapuščeni rečni rokavi ter struge studenčnic. Izgradnja

(21)

hidroelektrarne v Zlatoličju je spremenila vodni režim reke Drave ter izgled kulturne pokrajine, ta je tudi izpostavljena poplavam.

GGE Spodnje Dravsko polje leži na območju štirih občin in sicer: Kidričevo, Ptuj, Videm in Hajdina, znotraj enote je zajetih 25 katastrskih občin. Celotna površina obravnavanih katastrskih občin znaša 12.281,25 ha, od tega je gozdov 1890,95 ha.

Odseki, v katerih smo opravili meritve se nahajajo znotraj katastrskih občin Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju in Gerečja vas.

4.1.2 Podnebje

Povprečna temperatura v obdobju 2015-2020 je bila 11,3 °C (Meteorološka postaja Letališče Edvarda Rusjana Maribor). Povprečna letna količina padavin je znašala 946,81 mm.

Povprečno število vročih dni, kjer je bila temperatura nad 30 °C, je bilo v obdobju 26 (Državna meteorološka služba, 2021).Vegetacijska doba traja 213 dni.

Podnebje je podobno kot v subpanonskem delu severovzhodne Sloveniji. Ob Dravi na aluvialnih nanosih opazimo pionirske združbe Vrbovje s topolom, Grmičavo vrbovje ter Nižinsko črnojelševje. Na rodovitnejših obrečnih tleh, kjer je gladina podtalnice nižja, pa opazimo združbe Vezovje z ozkolistnim jesenom ter Dobovje in Dobovo belogabrovje.

Za Dravsko polje je značilno subpanonsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi zimami.

Količina letnih padavin se od severa proti jugovzhodu znižuje. Kljub relativno obilnim padavinam zaradi proda voda hitro ponikne, tako nastajajo poletne suše.

Iz slike 5 lahko razberemo, da se temperature v drugi polovici obdobja povečujejo oz. se počasneje znižujejo proti koncu leta.

Slika 5: Povprečne letne temperatura zraka na 2 m višine po mesecih -10

-5 0 5 10 15 20 25

Temperatura (°C)

2015 2016 2017 2018 2019 2020

(22)

Na sliki 6 lahko opazimo trend zmanjševanja količine padavin v zadnjih dveh letih, kar je lahko povezano tudi s številom vročih dni, ki so prikazani na sliki 7. Iz obeh slik lahko vidimo, da so med julijem in avgustom v zadnjih letih manjše količine padavin in več število dni s temperaturo nad 30 ° C, kar lahko med poletnimi dnevi predstavlja sušno obdobje.

Slika 6: Povprečna letna količina padavin po mesecih v obdobju 2015 – 2020

Slika 7: Prikaz števila vročih dni po mesecih za letna obdobja med 2015-2020 0

50 100 150 200 250

Količina padavin (mm)

2015 2016 2017 2018 2019 2020

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Št. dni (n)

2015 2016 2017 2018 2019 2020

(23)

4.1.3 Rastišče in združbe

V GGE Spodnje Dravsko polje zasledimo v matični podlagi predvsem dravske naplavine, kot so prod, pesek in peščena glina, ki se kažejo v posameznih rečnih terasah. Prod prevladuje v zgradbi terasnega materiala, prodniki pa so predvsem iz metamorfnih in magmatskih kamenin. Na desnem bregu reke Drave se nahaja manjše področje aluvialnih naplavin, ki jih sestavljajo meljasto-glinasti in peščeni materiali, pomešani s prodniki. Ob Dravi se nahaja povodenjski facies oz. Plavljeno območje, kjer reka še danes poplavlja in predstavlja mesto akumulacije meljasto-peščenega materiala. V južnem in jugozahodnem predelu GGE se nahaja območje peščene gline z lečami proda, glina leži na prodnati podlagi.

V GGE je najbolj razširjena pedološka enota distrični ranker. Zaradi dobre rodovitnosti so na teh območjih večinsko poljedelske površine. Območje je v začetku preraščal mešan gozd hrasta in belega gabra, vendar se je za potrebe kmetijstva izkrčil. Zaradi plitkosti in prodnosti tla niso bila primerna za kmetijsko rabo. Tako so izkrčena območja zasadili z rdečim borom, ki še danes prevladuje kot sekundarni gozd rdečega bora. Glede na zeliščni sloj so območja uvrščena med Kisloljubna gradnova belogabrovja, pogoste so oblike med Predpanonskim in Kisloljubnim gradnovim belogabrovjem. Ker ti dve združbi pokrivata več kot 80 % površine bosta podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Kisloljubno gradnovo belogabrovje (Querco-Carpinetum var. Luzula sin. Vaccinio myrtilli- Carpinetum betuli) obsega 840,34 ha in 44,5 % površine gozdov v enoti. Zavzema območja prodnate terase v nižinskem vegetacijskem pasu. Pojavlja se v nadmorskih višinah do 500 m, zavzema območja prodnih rečnih nanosov, zaradi velike propustnosti tal so rastišča relativno sušna. Talni tip je distrični ranker in distrična rjava tla na nekarbonatnih prodnatih nanosih. Na območjih so naravno prisotni graden (Quercus petraea), navadni beli gaber (Carpinus betulus), divja češnja, dob (Quercus robur), navadna smreka, navadna lipa (Tilia platyphyllos), maklen (Acer campestre), povečan delež primešanja s saditvijo pa ima rdeči bor (Pinus sylvestris). V grmovni plasti so prisotne navadni glog (Crataegus laevigata), kovačnik (Lonicera caprifolium), navadna trdoleska (Euonymus europaea), rdeči dren (Cornus sanguinea), kalina (Ligustrum vulgare), bršljan (Hedera helix), brogovita (Viburnum opulus), navadna krhlika (Frangula alnus), leska (Corylus avellana), robida (Rubus sp.), jerebika (Sorbus aucuparia). Zeliščna plast je dobro razvita, pogosta je dlakava bekica (Luzula pilosa), zlata rozga (Solidago virgaurea), zajčji lapuh (Mycelis muralis), navadni črnilec (Melampyrum pratense subsp. vulgatum), borovnica (Vaccinium myrtillus), vijugava masnica (Deschampsia flexuosa), rebrenjača (Blechnum spicant), navadna regačica (Aegopodium podagraria), svinjska laknica (Aposeris foetida) itd. Na robnih območjih je pogost migalični šaš (Carex brizoides), ki je značilen za lokalno vlažnejša rastišča. Območje ima po Koširju rastiščni koeficient enak 11.

Predpanonsko gradnovo belogabrovje (Querco-Carpinetum var. Hacquetia, syn.: Pruno padi-Carpinetum betuli) obsega 711,18 ha, kar znaša 37,6 % površine gozdov v enoti.

(24)

Zavzema območja nadmorskih višin do 500 m, ravnine in pobočja vseh leg, predvsem pa zmerno topla in zmerno vlažna rastišča. Talni tip so evtrična rjava tla na fluvioglacialnih nanosih in lapornih peščenjakih. Drevesne vrste na območju so predvsem graden, dob, navadni beli gaber (v nadaljevanju gaber), divja češnja, navadna smreka, navadna lipa, maklen, čremsa (Prunus padus). Pod grmovno plast enovratni glog (Crataegus monogyna), kovačnik, navadna trdoleska, rdeči dren, kalina, črni bezeg (Sambucus nigra), bršljan, brogovita, dobrovita (Viburnum lantana), navadna krhlika, čistilna kozja češnja (Rhamnus cathartica), leska, robida, iva (Salix caprea), navadni brin (Juniperus communis), navadni kloček (Staphylea pinnata). Zeliščna plast je dobro razvita, pod zeliščno plast spadajo navadni navadna rumenka (Galeobdolon flavidum), ženikelj (Sanicula europaea), mali zimzelen (Vinca minor), navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis), koprivasta zvončica (Campanula trachelium), navadno tevje (Hacquetia epipactis), navadni kopitnik (Asarum europaeum), zajčji lapuh, gozdna glota (Brachypodium sylvaticum). Rastiščni koeficient po Koširju je enak 11.

4.1.4 Površina in lastništvo

GGE Spodnje Dravsko polje leži na območju štirih občin in sicer: Kidričevo, Ptuj, Videm in Hajdina, znotraj enote pa je zajetih 25 katastrskih občin. Površina GGE Spodnje Dravsko polje obsega 12.281,25 ha, od tega znaša površina gozdov 1890,95 ha. Od tega je v zasebni lasti 1.294,90 ha oz. 68,5 % gozdov, v državni lasti pa je 596,05 ha oz. 31,5 % površine gozdov v enoti. Ploskve, na katerih smo izvajali meritve spadajo pod državne gozdove.

4.2 DELOVNI POSTOPKI IN METODE DELA

4.2.1 Objekt raziskave

Osnovne podatke o saditvah v GGE Spodnje Dravsko polje smo pridobili na Zavodu za gozdove Slovenije. Meritve smo izvajali v državnem kompleksu gozdov s površino 320 ha.

Ugotovili smo, da je bilo vsako leto načrtovanih približno 6 ha na novo nasajenih območij.

V začetku smo preučili saditve, ki so bile izvedene med letoma 2017 in 2020. Nasade smo razdelili v štiri skupine po letu saditve (2017, 2018, 2019 in 2020). V vsaki skupini smo naključno izbrali ploskve v sredini nasada in ploskve na robu sajenih območij (24 ploskev v sredini in 16 ploskev na robu sajenih območij), (slika 8).

(25)

Slika 8: Karta s prikazom ploskev (vir: Google Maps, 2021. Merilo 1:10.000 )

Velikosti ploskev je bila 10x10 m, kar je zajemalo približno 30 sadik, za leto 2017 pa smo zaradi slabše prehodnosti uporabili ploskve 5x5 m. Znotraj ploskev smo naredili popis naravnega mladja na ploskvicah velikosti 1x3 m, na ploskvah smo popisali naravno mladje, ki je starejše od enega leta, neolesenelih klic nismo upoštevali. Popisano mladje smo razdelili na dva višinska razreda, v prvem je bilo popisano mladje višine do 20 cm, v drugem pa vse popisano mladje nad 20 cm višine. Na ploskvah, ki so bile velike 10x10 m smo osnovali dve ploskvi 1x3 m, na ploskvah iz leta 2017, ki so bile velikosti 5x5 m, pa smo osnovali po eno ploskev 1x3 m za ugotavljanje naravnega mladja (Fidej, 2018). Objekti so zagrajeni z ograjo, tako da je vpliv divjadi onemogočen, površine nasadov pa so bile dvakrat letno obžete.

Popisne ploskve smo razdelili na centralne in robne ploskve, glede na oddaljenost ploskve od gozdnega roba. Ploskve, ki so bile oddaljene od roba saditvenega območja manj kot 25 m smo opredelili kot robne ploskve. Ploskve, ki so bile od roba saditvenega območja oddaljene več kot 25 m pa smo opredelili kot centralne ploskve.

Po ogledu raziskovalnega območja in popisu stanja nasadov s pomočjo popisnega lista smo podatke vnesli v program Microsoft Excel 2019. S pomočjo programa Microsoft Excel 2019 smo podatke obdelali ter s tem pridobili tabele, grafikone in druge pripomočke za predstavitev podatkov ter tako preverjali pravilnost naših postavljenih hipotez.

4.2.2 Popisni list

Osnovne podatke o saditvi smo pridobili iz arhivov Zavoda za gozdove Slovenije. Za vsak nasad smo na terenu podatke zabeležili na popisni list. Območja nasadov so si zelo podobna, saj so na enakih ekspozicijah, teren je v ravnini, torej so nasadi nasajeni v enakih pogojih.

Za vsak nasad je bila tudi opredeljena vzgojna oblika in provenienca sadik. Nato je bila izvedena analiza stanja ob popisu. Pri nasadih smo pregledovali drevesno vrsto nasajenih drevesc, vitalnost sadik, torej ali so bili osebki odlične, srednje, slabe, zelo slabe vitalnosti

(26)

ali pa odmrle. Ocenjevali smo tudi višino nasajenih osebkov, enoletni prirastek, globino njihovih krošenj in premer na koreninskem vratu. Sadikam smo tudi določali vrsto razrasti, ali je bilo deblo v dominantno v ravnini, metlasto ali pa vilasto. Ocenili smo tudi poškodovanost, ali je poškodovanost do 10 % stranskih poganjkov in brez poškodb terminalnega poganjka, poškodovan terminalni poganjek ali 10-50 % poškodovanosti stranskih poganjkov ter poškodovanost nad 50 %. Ocenili smo tudi vzrok poškodovanosti in sicer, ali so bili insekti, bolezni, gojitvena dela ali drugo. Vsaki ocenjeni sadiki smo določili morebitnega konkurenta v radiju višine sadike, ta pa je moral biti visok vsaj polovico višine sadike.

Preverjali smo tudi hipotezo, da ponekod umetna obnova s saditvijo ni potrebna. Zato smo analizirali zastopanost in stanje naravnega mladja, predvsem gostoto in drevesno sestavo v kategorijah do 20 cm in nad 20 cm višine na določenih ploskvah.

4.2.3 Podatki o saditvi v GGE spodnje dravsko polje

Podatke o saditvi smo pridobili od Zavoda za gozdove Slovenije. V obdobju od 2017 do 2020 se je obnova s saditvijo izvedla na 21,17 ha gozdov in v devetih odsekih. Skupno število posajenih sadik je bilo 50.330, število sadik na enoto površine se povečuje.

Delež sadik listavcev znaša 97 %, delež iglavcev pa 3 %. Število sadik po posameznih drevesnih vrsta je prikazanih na spodnji sliki 10. Določenih sadik ni bilo zajetih v vzorčenju, saj je število sadik premajhno in niso padla v vzorec.

Na preglednici 2 je prikazano število posajenih sadik posamezne drevesne vrste po letih v obdobju 2017–2020.

Preglednica 2: Prikaz števila sadik po drevesnih vrstah

Leto Hrast Beli

gaber Lipa Češnja Drobnica

Gorski javor

Ostrolistni

javor Lesnika Mac.

Skupna vsota

2017 9120 4100 0 25 25 0 0 0 0 13270

2018 11100 3400 350 350 130 0 0 30 0 15360

2019 5400 2000 500 500 0 200 200 0 200 9000

2020 7200 2600 700 700 0 200 0 0 1300 12700

Skupna

vsota 32820 12100 1550 1575 155 400 200 30 1500 50330

V letu 2017 so sadili samo hrast in beli gaber, v letu 2018 pa so dodatno sadili tudi lipo, divjo češnjo in drobnico (Pyrus pyraster). V leto 2019 so poleg hrasta in belega gabra sadili še lipo, divjo češnjo, drobnico, gorski javor ter macesen (Larix decidua), kar je še dodatno povečalo biotsko pestrost. V letu 2020 se je povečala zastopanost macesna, čeprav je skozi vsa leta prevladovala saditev hrasta in belega gabra (slika 9).

(27)

Slika 9: Deleži posajenih sadik najbolj zastopanih drevesnih vrst v obdobju med 2017–2020

Preglednica 3 nam prikazuje podatke o obdobju saditve za vsako leto. Vidimo, da je bil večji del saditev opravljen spomladi oz. v aprilu.

Preglednica 3: Obdobja saditve za vsako leto v obdobju 2017-2020

Leto Območja saditve Obdobje Število vegetacijskih dob

(vključno z 2021)

2017 33017A april 5

2017 33020G april 5

2017 33020H april 5

2018 33003A april 4

2018 33003B april 4

2018 33020C november 3

2019 33017E november 2

2020 33017D april 2

2020 33003A december 1

Preglednica 4 nam prikazuje podatke o sadilnem materialu po odsekih in po glavnih drevesnih vrstah. Določene drevesne vrste smo zaradi majhnega vzorca izpustili. Pri vzgojni obliki sadik so prikazana leta, kjer je sadika rasla kot semenka, dodatno pa koliko let je rasla po presaditvi v drevesnici, preden se je posadila. V primeru 1+2 pomeni, da je sadika rasla eno leto kot semenka, po presaditvi pa je še dve leti rasla kot presajenka v drevesnici, preden

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

2017 2018 2019 2020

hrast gaber lipa češnja drobnica javor macesen

(28)

se je posadila na saditveno območje. Zraven vzgojne oblike je dodatno prikazana višina sadik, ki predstavlja višino sadik ob saditvi.

Preglednica 4: Opis sadilnega materiala po odsekih in drevesnih vrstah

Leto Odsek Macesen Beli gaber Hrast Lipa Češnja

Vzgojna oblika (leta)/višina sadik (cm)

2017 33017A 1+0/20-40 1+0/20-40

2017 33020G 1+0/20-40 1+0/20-40

2017 33020H 1+0/20-40 1+0/20-40 1+2/60-100

2018 33003A 2+2 2+0/30-50 2+0/60-100 1+1/60-100

2018 33003B 2+2 2+0/30-50 2+0/60-100 1+1/60-100

2018 33020C 1+2/40-60 3+0/80-100 2+1/60-100 2+2/100-120

2019 33017E 1+2/40-70 2+1/80-100 1+0/30-50 1+1/60-100 1+0/60-100

2020 33003A 1+2/40-70 2+0/30-50 2+0/60-100

2020 33017D 1+2/30-50 2+1/60-100 2+0/50-100 1+2/60-100 1+2/100-120

(29)

5 REZULTATI

5.1 ANALIZA SADITVE IZ LETA 2017

Slika 10 nam prikazuje vitalnost popisanih sadik iz leta 2017. Vidimo, da je največji delež sadik odlične vitalnosti, velik delež pa predstavljajo sadike srednja vitalnosti in odmrle sadike.

Slika 10: Vitalnost premerjenih sadik iz leta 2017

Slika 11 nam prikazuje vitalnosti po drevesnih vrstah od 51 popisanih sadik. Vidimo, da je pri gabru nekoliko boljša vitalnost, saj ima največji delež odlične vitalnosti, hrast pa ima največji delež sadik odlične in srednje vitalnosti.

Slika 11: Vitalnost premerjenih dreves po drevesnih vrstah

V nadaljevanju prikazujemo analize posameznik znakov popisanih sadik. Vse analize so prikazane za premerjenih 51 sadik. Na sliki 12 je prikazana porazdelitev višin. Najvišja

52%

24%

8%

2%

14%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Slaba vitalnost Zelo slaba vitalnost Odmrlo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Slaba vitalnost Zelo slaba vitalnost gaber hrast

(30)

sadika je merila 530 cm, najmanjša pa 50 cm. Vidimo, da so višine pri gabru večje kot pri hrastu. Škatla prikazuje razpon med prvim in tretjim kvartilom, črta predstavlja mediano, križec pa povprečje. Ročaji predstavljajo maksimalne in minimalne vrednosti.

Slika 12: Razporeditev višin premerjenih dreves

V sliki 13 je prikazana porazdelitev relativnih višinskih prirastkov popisanih sadik. Vidimo lahko, da so prirastki gabrov občutno večji kot pri hrastu.

Slika 13: Razporeditev relativnih višinskih prirastkov premerjenih dreves

(31)

Na sliki 14 je prikazana razrast dreves s kazalnikom tršatosti, ki pomeni količnik med višino sadike in premerom koreninskega vratu.

Slika 14: Porazdelitev vrednosti tršatosti premerjenih dreves

Na sliki 15 lahko vidimo prikaz deležev od 51 popisanih dreves glede na ocenjeno razrast.

Največji delež dreves je imel deblo v dominantni ravni obliki.

Slika 15: Deleži razrasti popisanih sadik v letu 2017 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Dominantno deblo Metlasto deblo Vilasto deblo Tip razrasti

(32)

Prikaz na sliki 16 nam pove ocenjeno razrast sadik po drevesnih vrstah. Skupno število analiziranih sadik gabra je bilo 25, skupno število hrasta pa 26. Razrast je nekoliko boljša pri gabru.

Slika 16: Deleži razrasti popisanih sadik po drevesnih vrstah

Slika 17 prikazuje poškodovanost popisanih sadik na ploskvah, Analiziranih je bilo 48 sadik, od tega jih je bilo 58 % poškodovanih do 10 %, medtem ko jih je bilo 42 % poškodovanih med 10-50 %.

Slika 17: Poškodovanost popisanih sadik iz leta 2017 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Dominantno deblo Metlasto deblo Vilasto deblo gaber hrast

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Do 10 % pošk 10-50 % pošk.

Poškodovanost sadik (%)

(33)

Pri sliki 18 vidimo poškodovanost po drevesnih vrstah, deleži izhajajo iz analiziranih 48-ih sadik.

.

Slika 18: Deleži poškodovanosti sadik po drevesni vrsti

Slika 19 prikazuje vzroke poškodb po drevesnih vrstah. Od 18 ocenjenih dreves, je bilo poškodovanih 17 sadik hrasta in le ena sadika gabra. Vzrok poškodbe pri gabru je bil gojitvena dela, za hrast pa vidimo, da sta vzroka za poškodbe pretežno insekti in bolezen.

Slika 19: Vzroki poškodb sadik po drevesnih vrstah v deležih 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Do 10 % pošk 10-50 % pošk.

Poškodovanost (%) gaber hrast

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Insekti Bolezen Goj. Dela

hrast gaber

(34)

Na sliki 20 lahko vidimo vrstno sestavo naravnega mladja na ploskvah, vidimo, da je velik delež rdečega bora, robinije in rdečega hrasta. Deleži so preračunani na ugotovljeno gostoto 40.000 mladic na hektar.

Slika 20: Drevesna sestava naravnega mladja na ploskvah s saditvijo iz leta 2017

Slika 21 prikazuje vitalnost popisanih sadik v letu 2018, ko smo popisali 232 osebkov.

Vidimo lahko, da je slaba polovica osebkov odlične vitalnosti, 26 % sadik je srednje vitalnosti, zelo slabe vitalnosti je 4 % sadik, odmrlih sadik pa 22 %. Sadik slabe kvalitete ni bilo.

Slika 21: Vitalnost premerjenih sadik iz leta 2018 češnja

1% gaber 8%

hrast 13%

leska 4%

rdeči bor 34%

rdeči hrast 17%

robinija 21%

zeleni bor 2%

češnja gaber hrast leska rdeči bor rdeči hrast robinija zeleni bor

48%

26%

4%

22%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Zelo slaba vitalnost Odmrlo

(35)

Na sliki 22 vidimo vitalnosti sadik po drevesnih vrstah od 232 popisanih sadik. Vidimo, da je pri gabru in češnji boljša vitalnost, saj imata večji delež odlične vitalnosti, pri lipi in hrastu pa ima največji delež sadik odlične in srednje vitalnosti. Pri drobnici je zajet zelo majhen vzorec, tako je velika vzorčna napaka.

Slika 22: Vitalnost premerjenih dreves po drevesnih vrstah

V nadaljevanju prikazujemo analize posameznih znakov popisanih sadik. Vse analize so prikazane za premerjenih 232 sadik. Na sliki 23 je prikazana porazdelitev višin. Najvišja sadika je merila 350 cm, najmanjša pa 70 cm.

Slika 23: Razporeditev višin premerjenih dreves 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Slaba vitalnost Zelo slaba vitalnost

Odmrlo

češnja drobnica gaber hrast lipa

(36)

Na sliki 24 je prikazana razporeditev sadik po relativni dolžini višinskega prirastka. Vidimo lahko, da gaber in lipa dobro priraščata, slabše višinske prirastke pa imamo pri hrastu, kar lahko nakazuje, da bo potrebno več pomoči z nego.

Slika 24: Razporeditev relativnih višinskih prirastkov premerjenih dreves

Na sliki 25 lahko vidimo razporeditev premerjenih sadik po tršatosti, torej razmerju med višino drevesa in premerom koreninskega vratu drevesa.

(37)

Slika 26 prikazuje razrast popisanih sadik, popisanih sadik je bilo 180. Od tega je bilo 62 % sadik z dominantno strukturiranim deblom, 34 % sadik z vilasto strukturo debla in 4 % z metlasto strukturo debla.

Slika 26: Deleži razrasti popisanih sadik iz leta 2018

Pod sliko 27 so prikazana ocenjena drevesa po razrasti in drevesni vrsti. Od 180 ocenjenih sadik so 3 sadike divje češnje, 3 sadike drobnice, 46 sadik gabra, 124 sadik hrasta in 4 sadike lipe. V prikazu vidimo, da je največji delež sadik z dominantno razrastjo debla, nato pa z vilasto razrastjo.

Slika 27: Deleži razrasti popisanih sadik po drevesnih vrstah 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Dominantno deblo Metlasto deblo Vilasto deblo češnja drobnica gaber hrast lipa

(38)

Na sliki 28 so ocene vzrokov poškodovanosti za 180 sadik. Od tega je bilo 118 dreves oz.

66 % dreves poškodovanih od insektov, 62 sadik oz. 34 % pa od bolezni.

Slika 28: Poškodovanost popisanih sadik iz leta 2018

Pri sliki 29 smo opisali poškodovanosti sadik po drevesnih vrstah. Od 180 ocenjenih sadik so 3 sadike divje češnje, 3 sadike drobnice, 46 sadik gabra, 124 sadik hrasta in 4 sadike lipe.

Največ osebkov je imelo do 10 % poškodb.

Slika 29: Deleži poškodovanosti sadik po drevesni vrsti 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Do 10 % pošk 10-50 % pošk.

Delež poškodovanosti (%)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Do 10 % pošk 10-50 % pošk.

(39)

Na sliki 30 so prikazane poškodbe sadik po vzrokih poškodb in drevesnih vrstah. Ocenjenih je bilo 81 poškodovanih drevesc, vidimo, da je največji delež sadik bil poškodovan zaradi bolezni.

Slika 30: Vzroki poškodb sadik po drevesnih vrstah v deležih

Slika 31 prikazuje vrstno sestavo naravnega mladja na ploskvah v letu 2018. Vidimo, da je največji delež krhlike. Deleži izhajajo iz analiziranih 15.667 mladic na hektar.

Slika 31: Drevesna sestava naravnega mladja na ploskvah s saditvijo iz leta 2018 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Insekti Bolezen Goj. Dela

breza

4% češnja

8%

gaber 16%

glog 1%

hrast 7%

krhlika 36%

rdeči bor 12%

rdeči hrast 1%

robinija 14%

veliki jesen 1%

(40)

Na sliki 32 vidimo vitalnosti sadik iz leta 2019, ko smo popisali 357 sadik. Sadik odličnih vitalnosti je bilo 39 %, sadik srednje vitalnosti 26 %, sadik slabe in zelo slabe vitalnosti pa 13 % in 2 %. Odmrlih sadik je bilo 20 %.

Slika 32: Vitalnost analiziranih sadik iz leta 2019

Na sliki 33 je prikazana vitalnost sadik po razredih in po drevesnih vrstah. Od premerjenih 314 sadik je bilo sadik divje češnje 14, 77 sadik gabra, 172 hrasta, 10 javorja, 8 lipe ter 33 sadik macesna. Vidimo lahko, da so sadike gabra, javorja in macesna bolj vitalne, saj imajo večji delež odlične vitalnosti. Pri češnji, hrastu in lipi pa vidimo, da je večji delež sadik odlične in srednje vitalnosti.

Slika 33: Vitalnost premerjenih dreves po drevesnih vrstah 39%

26%

13%

2%

20%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Slaba vitalnost Zelo slaba vitalnost Odmrlo

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Odlična vitalnost Srednja vitalnost Slaba vitalnost Zelo slaba vitalnost

Odmrlo

češnja gaber hrast javor lipa macesen

(41)

V nadaljevanju prikazujemo analize posameznih znakov popisanih sadik. Vse analize so prikazane za premerjenih 286 sadik. Na sliki 34 je prikazana razporeditev višin. Najvišja sadika je merila 260 cm, najmanjša pa 20 cm.

Na sliki 35 je prikazana razporeditev relativnih višinskih prirastkov popisanih sadik. Vidimo, da so prirastki pri gabru in macesnu višji, vendar ima hrast tudi nekaj osebkov z višjim prirastkom.

Slika 35: Razporeditev relativnih višinskih prirastkov premerjenih dreves Slika 34: Razporeditev višin premerjenih dreves

(42)

Na sliki 36 je prikazana razrast dreves s kazalnikom tršatosti, ki pomeni količnik med višino sadike in premerom koreninskega vratu.

Slika 37 prikazuje ocenjeno razrast popisanih sadik. Od 286 ocenjenih sadik je 51 % z dominantno zgradbo debla, 33 % z vilasto zgradbo ter 16 % z metlasto zgradbo debla.

Slika 37: Deleži razrasti popisanih sadik iz leta 2019 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

(43)

V sliki 38 vidimo razrast popisanih sadik po drevesnih vrstah. Od premerjenih 286 sadik je največji delež z dominantnim deblom.

Slika 38: Deleži razrasti popisanih sadik po drevesnih vrstah

Na sliki 39 je prikazana poškodovanost sadik, od 286 poškodovanih sadik je bilo 44 % sadik poškodovanih do 10%, 55 % sadik poškodovanih 10-50 % oz. je imelo poškodovan glavni poganjek ter 1 % sadik, ki je imelo več kot 50 % poškodb.

Slika 39: Poškodovanost popisanih sadik iz leta 2019 0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Dominantno deblo Metlasto deblo Vilasto deblo

Tip razrasti

češnja gaber hrast javor lipa macesen

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Do 10 % pošk 10-50 % pošk. Več kot 50 % pošk.

Poškodovanost sadik (%)