ZGRADBA, NEGOVANOST IN NARAVNA OBNOVA SESTOJEV Z NAVADNO AMERIŠKO DUGLAZIJO (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) V GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU KRANJ

(1)

OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Miha BENEDIČIČ

ZGRADBA, NEGOVANOST IN NARAVNA OBNOVA SESTOJEV Z NAVADNO AMERIŠKO DUGLAZIJO

(Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) V

GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU KRANJ

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

Miha Benedičič

ZGRADBA, NEGOVANOST IN NARAVNA OBNOVA SESTOJEV Z NAVADNO AMERIŠKO DUGLAZIJO (Pseudotsuga menziesii (Mirb.)

Franco) V GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU KRANJ

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja

GREEK FIR (ABIES CEPHALONICA L.) IN SEED STAN KO STRUCTURE, TENDING AND NATURAL REGENERATION OF STANDS WITH DOUGLAS FIR (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco)

IN FOREST MANAGMENT REGION KRANJ

B. Sc THESIS

Academic Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija Gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Terensko delo je bilo opravljeno v petih sestojih v gozdnogospodarskem območju Kranj.

Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 20. 5. 2021 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan prof. dr. Jurij Diaci in za recenzenta prof. dr. Robert Brus.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Član:

Datum zagovora:

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dul

DK GDK 231:176.1Pseudotuga menziesii (Mirb.) Fanco (497.4Kranj)(043.2)=163.6

KG duglazija, negovanost, naravno pomlajevanje, kakovost, objedenost, izbranci AV BENEDIČIČ, Miha

SA DIACI, Jurij (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in ---obnovljive gozdne vire

LI 2021

IN ZGRADBA, NEGOVANOST IN NARAVNA OBNOVA SESTOJEV Z NAVADNO AMERIŠKO DUGLAZIJO (Pseudotuga menziesii (Mirb.) Fanco) V GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU KRANJ

TD Diplomsko delo (univerzitetni študij – 1.stopnja) OP IX, 44 str., 23 sl., 21 pregl., 4 pril, 24 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Navadna ameriška duglazija je zaradi nazadovanja smreke in svojih izjemnih dimenzij ter lastnosti že dolgo kandidat za vnos v naše gozdove. V diplomskem delu smo preučili, kakšna sta zgradba in negovanost sestojev z navadno ameriško duglazijo in kako se ta naravno pomlajuje. Meritve smo opravili v petih sestojih v gozdnogospodarskem območju Kranj. V sestojih smo postavili ploskev z duglazijo in kontrolno ploskev ter opravili polno premerbo, izmerili višine in ocenili kakovost.

Na ploskvi z duglazijo smo postavili še ploskvice za analizo mladja. Povprečni premer duglazij se je gibal od 50,8 do 70,9 cm, v višino so merile od 33,9 do 45,2 metra, njihov volumen je znašal od 3,3 do 7,8 m³. Povprečni premer izbrancev je bil 76,0 cm, višina je merila 44,3 metra, volumen je meril 7,0 m³. Sproščenost izbrancev je bila primerljiva z drugimi vrstami, njihov delež krošnje je bil večinoma več kot 50

% dolžine debla. Gostota mladja duglazije je bila 6933 osebkov na ha. Večina mladja so bile klice oziroma velikosti do 20 cm. Delež objedenosti je bil 19,1 %.

Duglazija bi bila primerna za manjše vnose v gozdove in dodatni prihodek iz gozda.

K temu nakazujejo velike dimenzije in kakovost dreves.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Dul

DC FDC 231:176.1Pseudotuga menziesii (Mirb.) Fanco (497.4Kranj)(043.2)=163.6

CX douglas fir, tending, natural regeneration, quality, browsing, crop trees AU BENEDIČIČ, Miha

AA DIACI, Jurij (supervisor)

PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83

PB University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources---

PY 2021

TI STRUCTURE, TENDING AND NATURAL REGENERATION OF STANDS WITH DOUGLAS FIR (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) IN FOREST MANEGMENT REGION KRANJ

DT Bachelor Study Programmes

NO IX, 44 p., 23 fig., 21 tab., 4 ann, 24 ref.

LA sl AL sl/en

AB Douglas fir has long been a candidate for introduction into our forests due to decline of Norway spruce and its dimensions and properties. In this thesis we analyzed structure and tending of stands with Douglas fir and how it naturally regenerates.

Measurements were carried out in five stands in Forest Management Region Kranj.

A Douglas-fir plot and a control plot were set up in stands, and a full calipering, height measurements and quality assessment were carried out. In the Douglas-fir plot, we also set up plots for the natural regeneration analysis. The average diameter of the Douglas fir trees ranged from 50,8 to 70,9 cm, and from 33,9 to 45,2 m their height and their volume measured 3,3 to 7.8 m³. The average diameter of the crop trees was 76,0 cm, their average height vas 44,3 meters and average volume was 7,0 m³. Growing space of the crop trees was comparable to other tree species and their crown proportion was in most cases more than 50 % of the trunk length. Density of Douglas fir regeneration was 6933 individuals per ha. Most of the young trees were one-year-old seedlings or up to 20 cm in height. Proportion of browsed individuals was 19,1 %. Douglas fir would be suitable for small-scale introduction and additional income from forests. This is indicated by the large size and quality of the logs.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII KAZALO PRILOG ... IX

1 UVOD ... 1

2 OPIS VRSTE ... 2

2.1 MORFOLOGIJA ... 2

2.2 EKOLOGIJA IN RAST ... 2

2.3 LES IN NJEGOVA UPORABNOST ... 3

3 PREGLED LITERATURE ... 4

4 NAMEN DELA IN HIPOTEZE ... 9

5 METODE DELA ... 10

5.1 PREDSTAVITEV GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA KRANJ ... 10

5.1.1 Lega ... 10

5.1.2 Podnebje ... 10

5.1.3 Hidrologija ... 10

5.1.4 Geologija, pedologija in rastiščne razmere... 10

5.1.5 Lastništvo ... 11

5.2 TERENSKI DEL ... 11

5.3 OBDELAVA PODATKOV ... 14

6 REZULTATI ... 16

6.1 REZULTATI PO PLOSKVAH ... 16

6.1.1 Sestoj 5008 ... 16

6.1.2 Sestoj 5006 ... 18

6.1.3 Sestoj 5012 ... 20

6.1.4 Sestoj 1010 ... 23

6.1.5 Sestoj 6001 ... 25 6.2 ANALIZA IZBRANCEV TER NJIHOVA SPROŠČENOST IN NEGOVANOST

27

(7)

6.3 POMLAJEVANJE IN OBJEDENOST MLADJA ... 32

6.3.1 Gostota ... 32

6.3.2 Zastrtost ... 33

6.3.3 Objedenost ... 36

6.4 REZULTATI ANKETE ... 37

7 RAZPRAVA ... 39

7.1 SKLEPI ... 41

7.2 ZAKLJUČEK ... 42

8 POVZETEK ... 43

9 VIRI ... 44

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Preglednica povprečnih dimenzij dreves iz obeh ploskev v sestoju 5008 ... 16

Preglednica 2: Porazdelitev sortimentov iz obeh ploskev v sestoju 5008 po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih ... 18

Preglednica 3: Preglednica števila vej, večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 5008 ... 18

Preglednica 10: Preglednica povprečnih dimenzij dreves iz obeh ploskev v sestoju 1010 . 23 Preglednica 11: Porazdelitev sortimentov iz obeh ploskev v sestoju 1010 po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih. ... 25

Preglednica 13: Preglednica povprečnih dimenzij dreves iz obeh ploskev v sestoju 6001 . 25 Preglednica 14: Porazdelitev sortimentov iz obeh ploskev v sestoju 6001 po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih. ... 27

Preglednica 15: Preglednica števila vej večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 1010 ... 27

Preglednica 16: Primerjava volumnov izbrancev s Kruskal-Wallisovim neparametričnim testom ... 28

Preglednica 17: Primerjava višin izbrancev s Kruskal-Wallisovim neparametričnim testom ... 28

Preglednica 18: Primerjava premerov izbrancev s Kruskal-Wallisovim neparametričnim testom ... 28

Preglednica 19: Povprečne dimenzije enako starih izbrancev iz vseh ploskev ... 29

Preglednica 20: Izbranci po deležu krošenj ... 31

Preglednica 21: Izbranci glede na dolžino krošenj ... 32

Preglednica 22: Povprečna gostota mladja na kontrolnih ploskvicah na ha ... 32

Preglednica 23: Povprečne gostote klic, mladja do 20 cm in mladja nad 20 cm na ha ... 33

Preglednica 24: Spearmanov rang korelacije med gostotami duglazije in zastrtostjo tal ... 36

(9)

KAZALO SLIK

Slika 1: Lokacije analiziranih sestojev (vir: BaseCamp)... 12

Slika 2: Popis mladja (foto: Miha Benedičič) ... 14

Slika 3: Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na ploskvi z duglazijo v sestoju 5008 ... 17

Slika 4: Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na kontrolni ploskvi v sestoju 5008 ... 17

Slika 13: Statistična primerjava premerov enako starih izbrancev iz vseh ploskev ... 29

Slika 14: Statistična primerjava višin enako starih izbrancev iz vseh ploskev ... 30

Slika 15: Statistična primerjava volumnov enako starih izbrancev iz vseh ploskev ... 31

Slika 16: Delež tal, ki ga pokriva vertikalna projekcija krošenj, na ploskvicah duglazije (0) in na kontrolnih ploskvicah (1) ... 33

Slika 17: Porazdelitve števila mladja na ploskvicah duglazije in na kontrolnih ploskvicah34 Slika 18: Povezava gostot mladja duglazije z zastiranjem krošenj na ploskvicah duglazije (0) in na kontrolnih ploskvicah (1) ... 35

Slika 19: Povezava gostot smrekovega mladja z zastiranjem krošenj na ploskvicah duglazije (0) in na kontrolnih ploskvicah (1) ... 35

Slika 20: Povezava gostot jelovega mladja z zastiranjem krošenj na ploskvicah duglazije (0) in na kontrolnih ploskvicah (1) ... 36

Slika 21: Objedenost po drevesnih vrstah ... 37

Slika 22: Mnenje anketirancev o kakovosti duglazij v primerjavi z avtohtonimi iglavci ... 38

(10)

KAZALO PRILOG

Priloga A: Anketa za revirne gozdarje Priloga B: Popisni list

Priloga C: Popisni list za izbrance Priloga D: Popisni list za mladje

(11)

1 UVOD

Februarja 2014 je slovenske gozdove zajel uničujoč žledolom, ki jih je močno prizadel.

Največjo škodo so utrpeli gozdovi z velikim deležem smreke (Picea abies (L.) Karsten), na rastiščih, na katerih naravno ne raste. Tako je bilo tudi v smrekovem sestoju pri Ravbarkomandi, pri Postojni. Nekaj deset odstotkov smrek, ki jih po žledolomu niso odstranili, je bilo poškodovanih. Sledile so gradacije smrekovega podlubnika, ki so napadali tudi nepoškodovana drevesa. V sestoju je rasla tudi navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco), ki je žledolom in gradacijo podlubnikov, v primerjavi s smreko, veliko bolje prenesla (Raida, 2018).

Smreka, sajena na njej nenaravnih rastiščih, se je ob ujmah že večkrat izkazala za neprimerno. Ker je naša druga najpogostejša vrsta, z več kot 30 % v lesni zalogi, si moramo zastaviti vprašanje, kako in s katerimi vrstami osnovati sestoje, da bo škode v gozdovih čim manj. Navsezadnje je po ujmah delo v gozdu najnevarnejše. Ob napovedanih podnebnih spremembah in vse pogostejših ujmah predstavlja žledolom iz leta 2014 resno opozorilo.

Poleg avtohtonih vrst se tudi duglazija ponuja kot zanimiva alternativa smreki. Kot je v svoji diplomski nalogi omenil Raida (2018), se je v žledolomu pri Ravbarkomandi veliko bolje obnesla kot smreka. Duglazija je že dalj časa zanimiva tema v slovenski gozdarski stroki. Prvič je bila pri nas sajena leta 1891, še v času Avstro-Ogrske. Kasneje je bilo osnovanih še veliko nasadov, a žal se je izgubila sled za proveniencami. Vemo le, da je v veliki večini sajena zelena različica duglazije (Čokl, 1965).

Poleg tega, da se v ujmah izkaže za odpornejšo, so osupljive tudi njene dimenzije in prirastki. V njeni domovini, Severni Ameriki, lahko v višino zraste tudi do 100 metrov in ima premer več kot 4 metre (Brus, 2015). V naših razmerah takšnih dimenzij ne dosega, vendar ima zato še zmeraj zelo velike prirastke. Njeni višinski prirastki lahko v mladosti dosegajo tudi en meter in njen debelinski prirastek 10–15 mm letno (Čokl, 1965). Tako imajo lahko enako stara drevesa duglazij enake dimenzije kot starejša drevesa smrek. To lahko pomeni tudi krajše obhodnje in večji gospodarski donos gozda.

Kljub temu da se duglazija sliši kot obetavna vrsta, moramo biti pred večjim vnosom v naše gozdove previdni. Še zmeraj ni veliko raziskav na temo njenega vpliva na okolje in druge drevesne vrste. Iz preteklih napak se moramo učiti in ne smemo pozabiti, kaj so nas naučili zasmrečeni gozdovi ob ujmah. Kljub temu duglazija v veliko evropskih državah dobro uspeva, razvit je tudi trg z njenim lesom. Ob pravilni in dosledni negi duglazija doseže tudi dobro kakovost.

V diplomskem delu smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili v tistih sestojih v gozdnogospodarskem območju Kranj, v katerih se navadna ameriška duglazija naravno pomlajuje. Analizirali smo njeno rast, habitus in indikatorje kakovosti ter jih primerjali z avtohtonimi domačimi iglavci in listavci.

(12)

2 OPIS VRSTE

Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) je vednozelen iglavec, ki spada v družino borovk (Pinaceae) in v rod duglazij (Pseudotsuga). Svoje vrstno ime je dobila po angleškem mornarju in botaniku Archibaldu Menziesiu, ki jo je leta 1793 prvi opisal. V Evropo jo je leta 1827 prinesel D. Douglas (Brus, 2015).

Njena naravna rastišča se nahajajo na zahodnem delu Severne Amerike, od Mehike na jugu, do Britanske Kolumbije v Kanadi. Tam lahko zraste v 100 metrov visoko in 4 metre debelo drevo (Brus, 2015).

Poznamo tri različice njene vrste. To so zelena ameriška duglazija (var. menziesii), modra ameriška duglazija (var. glauca) in siva ameriška duglazija (var. caesia). Med njimi ni večjih razlik, pri nas je najpogostejša zelena ameriška duglazija (Brus, 2015).

2.1 MORFOLOGIJA

Skorja navadne ameriške duglazije je v mladosti siva in gladka ter kasneje rdečkastorjava, debela, plutasta in globoko vzdolžno razbrazdana. Poganjki sčasoma spremenijo barvo iz zelene v sivorjavo, postanejo tudi dlakavi. Le-ti so podolgovato zašiljeni in dolgi do 1 cm (Brus, 2015).

Iglice so 2–4 cm dolge in 1–1,5 mm široke, svetlo do temno zelene barve ter ploščate oblike. Lahko so tope ali zašiljene, vendar niso bodeče. Na spodnji strani imajo dve progi listnih rež. Na drevesu ostanejo osem let, lahko tudi več (Brus, 2015). Razporejene so okoli poganjka, le na spodnji strani jih je nekoliko manj (Johnson, 2010).

Duglazija je enodomna vetrocvetka, ki cveti v aprilu ali maju. Razmnoževanje poteka s semenom, včasih tudi vegetativno, s potaknjenci. Ženska socvetja so zelenkasta ali rdečkasta, so do 3 cm dolga in so na koncu poganjkov. Moški cvetovi so rumenkasto rjavi, dolgi so 1–2 cm. Storži so svetlo rjave barve, valjaste oblike, 5–10 cm dolgi in 2,5–3,5 cm debeli. Značilne so krovne luske, ki imajo značilne, na tri dele razcepljene konice in so vidne izpod plodnih lusk. Na vsaki plodni luski sta po dve semeni (Brus, 2015).

2.2 EKOLOGIJA IN RAST

V svojem naravnem okolju duglazije proizvedejo največ semena med 100 in 200 leti starosti. Semenska leta so na vsakih dve do sedem let. Semena duglazije kalijo od marca do maja. V prvem letu klica raste počasi in je omejena z vlago. Enoletna rastlina lahko požene do 9 cm velik poganjek, kasneje se rast poganjkov pospeši in lahko doseže več kot 1 meter. Klice in mlajši osebki bolje uspevajo v rahli senci, kasneje razvijejo veliko potrebo po svetlobi, sploh na vlažnih in svežih rastiščih. Uspešno se pomlajuje po gozdnih

(13)

požarih. V nekaterih državah je požiganje gozdov pogosta praksa za obnovo le-teh. Tisti osebki, ki rastejo v hladnejših razmerah in bolj mokrem okolju, potrebujejo za uspešno rast več svetlobe. Malo svetlobe potrebujejo tisti osebki, ki rastejo v bolj suhem in toplem podnebju. Rahla zastrtost oziroma zaščita je celo nujno potrebna za uspešno rast takih osebkov. To je pogojeno predvsem s poreklom dreves (obalna provenienca, provenienca iz notranjosti) (OECD, 2010).

Duglazija ima rada globoka, sveža in zračna tla, ki so nekoliko zakisana. V tleh v katerih zastaja voda ne raste dobro, prav tako tudi ne v plitvih tleh (Brus, 2015). Pri nas najbolje uspeva v sredogorju, na višinah od 500 do 1000 metrov nadmorske višine v bukovem oziroma jelovo-bukovem gozdu (Wraber, 1951). Potrebuje visoko zračno vlago.

Obremenitve s snegom dobro prenaša. Tudi če jim sneg polomi vrhove, se ti hitro in uspešno obrastejo. Po potrebi po svetlobi spada med polsvetloljubne do sencozdržne vrste (Brus, 2015).

Priporočljivo je, da duglazijo gojimo v gostih sestojih, zaradi slabega čiščenja vej (Wraber, 1951). Zaradi te lastnosti je priporočljivo, da duglazije obvejujemo, najbolje v dveh (ali treh) stopnjah (Kotar, 1974).

Duglazijam v mladosti škoduje predvsem zmrzal. Ko imajo še gladko skorjo, je priljubljena tudi pri divjadi. Pred lupljenjem in objedanjem jo lahko zaščitimo z ogrado (Kotar, 1974). V Sloveniji ima 105 potencialno škodljivih organizmov, največ jih sodi med glive in žuželke (redova Coleoptera in Lepidoptera) (Stiplošek, 2020).

2.3 LES IN NJEGOVA UPORABNOST

Duglazija je ena izmed gospodarsko najpomembnejših vrst v Severni Ameriki in tudi v svetu (Spieckerin sod., 2019). Njen les ima jedrovino, ki je lahko različnih barv (rumenkasta, rdečkasta ali celo temnordeča), ki je obstojna na prostem in odporna proti glivam in insektom. Beljava je belkaste ali rdečkaste barve in jo je mogoče impregnirati.

Les je srednje gost (470 kg/m³) in ima dobre trdnostne lastnosti. Njen les se prodaja predvsem kot žagan les ali kot furnir. Lahko se žaga, brusi, cepi, vrta, rezka, skoblja. Les, ki se ne zaščiti, se lahko obarva v sivo. Uporaba lesa duglazije je različna. Uporablja se v mizarstvu, za konstrukcije, pohištvo, pragove, furnir ter tudi za iverne in vlaknene plošče (Čufar, 2006).

(14)

3 PREGLED LITERATURE

Čokl se v svojem delu »Rast tujih iglavcev« (1965) opira na tuje, predvsem nemške raziskave, saj je njegovo delo med prvimi v Sloveniji, ki se je ukvarjalo z duglazijo.

Navaja, da je duglazija na ozemlje Slovenije prvič prišla že v času Avstro-Ogrske, natančneje leta 1891. Prišla je iz Nemčije in Belgije, sadili so jo na večjih posestvih. Do prvih nekaj let po prvi svetovni vojni, je bilo vseh nasadov duglazije na ozemlju današnje Slovenije 17, površina vseh je bila 16 hektarov. Čokl domneva, da so nasadi nastali s sajenjem sadik duglazije na gole poseke, med njo so zaradi previdnosti zasadili tudi druge vrste, tudi eksote. Naravno sta kasneje prišli še jelka (Abies alba Mill.) in bukev (Fagus sylvatica L.). Avtor poudarja, da so bili takratni nasadi še vedno le poskusni, uspeh le-teh naj bi bil v veliki meri odvisen od provenience dreves. Piše tudi o tem, da je rast duglazije v Evropi slabša kot na ameriški celini, čeprav je v višinski rasti ne dohaja nobena avtohtona vrsta. Duglazija namreč v višino bujno raste že v mladosti. Čokl navaja, da so nekatere sadike en meter višine dosegle že v četrtem letu starosti. Duglazija naj bi takšno rast in izjemne višine dosegla v čistih sestojih, zato je za uspeh drugih vrst pomembno osnovanje mešanih sestojev oziroma osnovanje večjih skupin. Dobro sicer uspeva skupaj s smreko in bukvijo. Prav zaradi bujne rasti in velikih donosov je v Evropi postala zanimiva vrsta za vnos v gozdove. Čokl govori o nemških avtorjih, ki so ugotovili, da ima smreka v okolici Schwarzwalda le polovični donos v primerjavi z duglazijo v tem delu Nemčije.

Navaja tudi obratne primere, a za primer poda tudi donosne tablice, v katerih duglazija v vseh pogledih, razen v polnolesnosti, prekaša smreko. Smreka na enakem rastišču, enake starosti naj bi dosegla le 50 do 65 % lesne zaloge v primerjavi z duglazijo. Dobro uspeva ob pravilni negi, neredčene sestoje lahko poškodujeta tudi sneg in veter, naknadno še osip iglic (Rhabdicline pseudotsugae) (Čokl. 1965).

Kotar je v Gozdarskem vestniku pisal o gojenju duglazije (1974). V veliki meri so pri nas duglazije sadili, zato avtor priporoča le neoporečen sadilni material, ki ni poškodovan.

Priporočena gostoto sadnje je od 1000 do 2000 sadik na hektar, tako naj bi duglazije imele zadosti prostora za pravilno razrast krošnje in tudi za koreninski sistem. Gostote morajo biti manjše kot v primerjavi s smreko, saj ima duglazija večje potrebe po svetlobi. Tudi Kotar omenja, da sadnja drugih drevesnih vrst kot polnilo za izboljšanje kakovosti duglazije ne daje rezultatov. Avtor navaja, da v na novo osnovanem nasadu mladih duglazij poteka močna višinska diferenciacija. Duglaziji ne ustreza, da je zasenčena od zgoraj, medtem ko ji stranska zasenčenost ustreza. Kasneje sestoj preide v enoslojnega.

Kotar navaja, da duglazija v mladosti raste počasneje kot v naslednjih letih, če je izpostavljena poznemu mrazu. Avtor je ugotovil tudi nezmožnost reagiranja na sprostitev, če je bilo mladje dalj časa zastrto. Taki osebki se sicer v senci lepo obdržijo. Čiščenje vej poteka počasi. Veja se lahko obdrži tudi do petindvajset let, zato je priporočljivo obvejevanje. To naj bi potekalo v dveh do treh stopnjah, krošnja pa ne sme biti manjša od 40 % višine drevesa. Avtor poudarja še nevarnost vetroloma v gostejših sestojih. Divjad sicer rada lupi duglazijo, a to ne vpliva na višinski prirastek, saj ima veliko regeneracijsko sposobnost (Kotar, 1974).

(15)

Wraber (1951) v članku v Gozdarskem vestniku piše, da so eksotične drevesne vrste dokaj pozno začeli vnašati v gozdne sestoje. Najprej je bil namen bolj estetske narave, kasneje šele gospodarske. Kasneje se je, zaradi hitre rasti, zgodil preobrat. Duglazijo je označil za najbolj razširjeno in najvrednejšo eksoto med gozdnim drevjem. Tudi Wraber omenja njeno svetloljubnost in zmožnost prenašanja stranskega zasenčenja ter lastnost hitre regeneracije po poškodbah. Piše tudi o velikem številu vej, ki se slabo čistijo, in slabi kaljivosti semena. Sicer naj bi se dobro naravno pomlajevala. Avtor priporoča tudi osnovanje mešanih sestojev. Njen opad naj bi prispeval k sprsteninam, les naj bi dobil odlične lastnosti z večjo starostjo drevesa (Wraber, 1951).

Jurhar (1975) omenja, da je z duglazijo možno skrajšati obhodnje, saj ima za 30–40 % večje donose od smreke in jelke, poleg tega je glede ekoloških dejavnikov manj zahtevna kot smreka. Avtor opozarja na ustrezno izbiro provenience, ker je od nje veliko odvisno, kako bo sestoj uspel. Najbolje je, da se sadnja izvede spomladi, razmik med sadikami naj bo 2 x 2 metra oziroma malce več (torej 2000 sadik na hektar oziroma manj). Nasad naj bi bil mešan tako, da bi duglazije sadili v manjše skupine. Nujna je individualna nega dreves, zaradi pravočasnega čiščenja vej. Avtor omenja tudi veliko količino sadik, ki naj bi jih sadili v takratnem obdobju po vsej Sloveniji, v letu 1971 naj bi obstajalo tudi 33 semenskih objektov zelene duglazije. Seme naj bi bilo slabo kaljivo oziroma gluho, kar bi se dalo s pravilno nego deloma odpraviti (Jurhar, 1975).

Članek »Regeneration of Douglas-fir in the Klamath Mountains Region, California and Oregon« povzema vse glavne ugotovitve in informacije o pomlajevanju duglazije, tako naravnem in umetnem, v gorovju Klamath, ki se razteza čez severno Kalifornijo in južni del Oregona (Strothmann in sod., 1984). Čeprav se nekateri ekološki dejavniki v tem gorovju razlikujejo od dejavnikov pri nas, lahko še zmeraj izvemo veliko o pomlajevanju duglazije. Vse ugotovitve veljajo za navedeno območje. Avtorji ugotavljajo, da duglazije semenijo že zelo zgodaj, lahko že v 10. letu starosti, maksimalni obrod dosežejo v starosti 200 do 300 let. Boljšo kaljivost naj bi imela semena iz mlajših sestojev, več semena pa lahko pridobimo iz redčenih sestojev. Čeprav se v Severni Ameriki ne zanašajo na naravno pomlajevanje, je to dobrodošlo. V največji meri sestoje obnavljajo s sadikami. Avtorja sta ugotovila, da je uspeh sadnje odvisen od številnih dejavnikov. Najpomembnejše je, da so sadike zdrave in vitalne. Večji odstotek preživetja so imele sadike z dobro razvitim koreninskim sistemom. Spodbudni so rezultati spodrezovanja korenin pod rahlim kotom (»wrenching«), tako za razvoj korenin kot za boljše prenašanje suše. V članku opozarjajo na previdnost pri transportu. Najpomembnejše je, da se sadike ne izsušijo. To lahko preprečimo s tem, da korenine obdamo z glino. Izbrati moramo tudi primerno rastišče.

Pomemben dejavnik je tudi izbira pravih prsti, ekspozicije in naklona. Avtorja navajata, da najslabše uspeva na južnih pobočjih, razen v primerih, ko je dovolj zasenčena. V tem primeru se zmanjša njena višinska rast. Na velikih naklonih lahko premikajoče kamenje usodno poškoduje sadike. Temu se lahko izognemo tako, da na primer sadimo na zgornji strani večjih kamnov ali skal. Pomaga tudi, če sadimo večje sadike. Sadike lahko pri rasti ovirajo tudi trave in grmovne vrste. V članku omenjajo zatiranje s herbicidi in drugimi kemikalijami. A ker to v slovenskih gozdovih ni dovoljeno, je treba ročno odstraniti vegetacijo, ki ovira rast mladja. To potrjuje tudi članek, ki navaja, da je bilo sproščeno

(16)

mladje po 17. letih višje za skoraj 4 metre od tistega, ki ni bilo sproščeno. Ugotovljeno je bilo, da zastrtost duglazije do 75 % samo zmanjša višinsko rast, če je zastrtost večja, ta vpliva tudi na preživetje. Avtorja nazadnje omenjata tudi objedanje divjadi. Ta naj bi duglazijo objedala v manjši meri, če so v sestoju prisotne tudi vrste, ki so divjadi ljubše.

Objedene duglazije naj bi zaostale v višinski rasti (Strothmann in sod., 1984).

V tridesetih letih dvajsetega stoletja so v ZDA poskušali s selektivnim redčenjem v sestoju duglazij (Curtis, 1998). Do tega poskusa je prišlo, ko je začelo primanjkovati kakovostne hlodovine v krajih na dosegu gozdnih železnic. S pojavom prvih gozdnih traktorjev je postal dostop do posameznih sestojev in dreves lažji in s tem pa tudi individualna obravnava dreves (oziroma manjših skupin dreves). Prav tako so, zaradi golosečnega načina gospodarjenja, obstoječe sestoje ogrožali požari in talna erozija. Na začetku 20.

stoletja so zato gozdarski strokovnjaki v ZDA začeli raziskovati, kako bi lahko vzpostavili bolj trajnostno gospodarjenje. Njihove študije so se najbolj nanašale na požare in pomlajevanje (tako naravno kot tudi umetno). Gozdarski strokovnjaki so predvideli, kako bi izpeljali poizkus: v sestoju puščati odmrlo drevje ter odstranjevati odmirajoča drevesa in drevesa, ki so že preveč zrela za posek. Prav tako bi začeli razvijati cestno omrežje. Sečnja bi se izvajala za individualno nego posameznih dreves in za osnovanje majhnih zaplat z namenom pomlajevanja. Omenjali so tudi ideje o večnamenski vlogi gozda in o funkcijah, ki jih ima gozd, v katerem se ne izvaja golosek. Leta 1935 so se začele izvajati prve meritve na poskusnih ploskvah. Vse so premerili še čez pet let, nekatere čez 10 let. Podatki so pokazali, da so bili posegi v gozd dokaj veliki, odstranjenih je bilo od 20 do 50 % lesne zaloge sestoja, povprečje je bilo 36 %. Vsekakor večji poseg, kakor so predvideli pobudniki poskusa. Leta 1956 je bilo napisano poročilo o poskusu, v katerem so napisane naslednje ugotovitve: iz sestoja so odstranili največja in najboljša drevesa, ki so bila najprimernejša za prodajo (večinoma duglazije). Na poseg so se večinoma dobro odzvala podstojna drevesa večinoma drugih drevesnih vrst (nekatere vrste jelk in ceder). Na skoraj vseh ploskvah je bilo zaznati zmanjšanje rasti, prizadeli so jih tudi vetrolomi. Vsako tretje drevo je imelo tudi poškodbo povezano s sečnjo. Na ploskvah niso zaznali mladja duglazij.

Ker se je delež duglazije zmanjšal že po sečnji, je realno pričakovati, da bi iz sestoja počasi izginila. Iz te raziskave lahko zaključimo, da tak sistem ne deluje v starem in pretežno enomernem gozdu. Lahko govorimo tudi o napačnem pristopu gozdarjev, saj so posekali največja drevesa in tako mogoče ustvarili prevelike vrzeli v sestoju. Lahko rečemo, da so se ravnali po načelih ekonomije in ne gozdarske biologije (Curtis, 1998).

Kodrič (2011) je v svoji diplomski nalogi popisal sestoje z duglazijo na Zgornjem Gorenjskem in zbiral podatke o njeni razširjenosti, zdravstvenem stanju, razvojnih fazah, sajenju in naravnem pomlajevanju ter možnosti gojenja v prihodnosti. Ugotovil je, da so na tem območju duglazije prisotne že vsaj 100 let, sajena je bila v več časovnih obdobjih, večinoma v manjše sestojne vrzeli. Po vitalnosti sodeč so razmeroma dobro prilagojene na razmere v okolju. Večinoma tvorijo streho sestoja (nadrasla in vladajoča drevesa). Kjer so prisotne ugodne svetlobne razmere, se duglazija tudi naravno pomlajuje (Kodrič, 2011).

O gojenju tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji je pisal tudi Milan Umek v diplomski nalogi iz leta 2016. V omenjenem delu ameriško duglazijo uvršča med najbolj razširjene

(17)

tujerodne vrste, ki jo posamezno najdemo po vsej Sloveniji. Kmalu po drugi svetovni vojni so gozdarski strokovnjaki odkrili tudi pomen provenienc in začeli raziskovati, katera je najboljša za naše razmere. Avtor poudarja tudi njeno slabo čiščenje vej, dobre prirastke (sploh v mladosti) in potrebe po svetlobi (Umek, 2016).

Predvsem zanimiva je tudi diplomska naloga Raide (2018), v kateri je raziskal sestoje z duglazijo in smreko po žledolomu leta 2014. Duglazija je bila sajena v prvih desetletjih 20.

stoletja, mešana je bila s smreko. Rezultati njegovega dela so pokazali, da je bilo zaradi škode po žledolomu in kasnejše gradacije podlubnikov odstranjenih kar 78 % smreke in samo 11 % duglazij. Delež poškodovanih duglazij je bil sicer večji, a niso bile življenjsko ogrožene kot na primer smreke, ki so jih po takih poškodbah ogrožali še podlubniki. Tudi naravno pomlajevanje duglazije je bilo znatno večje kot v bolj sklenjenih sestojih (Raida, 2018).

Smolnikar (2018) je v svojem magistrskem delu poudaril pomen provenienc in provenienčnih testov pred vnosom vrste v okolje, v katerem prej ni rasla. Tema je aktualna, saj je vpliv podnebnih sprememb vedno bolj viden, duglazija pa bi delno lahko nadomestila smreko, ki vedno bolj nazaduje. Raziskoval je objekt Padež I, v katerem raste 16 provenienc zelene ameriške duglazije. Namen naloge je bil ugotoviti razlike v rasti med proveniencami (Smolnikar, 2018).

Stiplošek (2020) je v svoji diplomski nalogi ugotavljal, kateri so škodljivci navadne ameriške duglazije po svetu in v Sloveniji. V svetu naj bi bilo 212 organizmov, za katere je bilo ugotovljeno, da povzročajo škoda na duglaziji, v Sloveniji naj bi bilo od 212 prisotnih kar 105. Največ škodljivcev sodi med glive in žuželke (reda Coleoptera in Lepidoptera). V Sloveniji je bilo sicer malo prijav o poškodbah navadne ameriške duglazije, kar bi lahko pripisali tudi malo raziskavam, ki se ukvarjajo s to tematiko. Avtor opozarja, da se s spreminjajočimi podnebnimi spremembami lahko krog škodljivih organizmov še poveča (Stiplošek, 2020).

V članku »Optimising the yield of Douglas-fir with an appropriate thinning regime« so avtorji na primeru navadne ameriške duglazije v švicarskem Centralnem Platoju preučevali dolgoročne posledice redčenja na sestoj (Schütz in sod., 2015). Poskušali so različne načine redčenj in ugotavljali, kako vplivajo na socialni položaj dreves, kakovost izbrancev in čas obhodnje. Avtorji so ugotovili, da redčenje ne vpliva na maksimalni premer v sestoju. Nekatera drevesa se bodo tudi brez pomoči razvila v dominantna in bodo dosegla velike dimenzije. Le drevesa, ki so v slabšem socialnem položaju, potrebujejo več prostora za razvoj krošnje. Minimalno končno število izbrancev in njihova individualna nega bi zmanjšala število dreves, ki jih je treba odstraniti. Posledično bi se zmanjšali tudi stroški.

Pomembna ugotovitev je tudi ta, da če se redčenje prepogosto izvaja na prevelikem številu dreves, se učinek redčenja izgubi. Za čas podnebnih sprememb, ki prihaja, je pomembno tudi, da z redčenjem ne ogrozimo sestojne stabilnosti. Avtorji priporočajo, da se prvo redčenje izvede čim kasneje, da se odvije notranje izločanje. Prvo redčenje naj ne bo premočno, da ne ogrozimo stabilnosti dreves. Najbolj so ogrožena tista z asimetričnimi krošnjami. Redčenje ni orodje le za povečanje kakovosti in donosa, ampak z njim, če je

(18)

pravilno izvedeno, lahko konkretno pripomoremo tudi k stabilnosti sestoja (Schütz in sod., 2015).

Vse pomembne lastnosti navadne ameriške duglazije so povzete v članku »Douglas-fir – an option for Europe« (Spiecker in sod., 2019). Članek predstavlja priložnosti in izzive, ki jih prinaša duglazija. Za sitko (Picea sitchensis (Bong) Carr.) je druga najpogostejša neavtohtona drevesna vrsta v Evropi. Pokriva več kot 800 000 hektarov v 35 evropskih državah, največ v Franciji in Nemčiji. Državi se sicer razlikujeta po načinu vnašanja duglazije v gozdove. Francija goji nasade duglazije, Nemčija pa ustvarja mešane gozdove.

Avtorji razmišljajo, kakšna je prihodnost smreke ob prihajajočih podnebnih spremembah in ali je duglazija njena alternativa. Njena prilagodljivost na sušna obdobja je večja kot pri smreki, jelki, rdečem boru (Pinus sylvestris L.), macesnu (Larix decidua Mill.), hrastu (Quercus petraea (Mattuschka) Liebl.) in bukvi, ugotavljajo avtorji. Suša prizadene le mladje, tako odrasla drevesa kot tudi mladje poškodujejo tudi pozebe. Ampak upoštevati je treba tudi drugo plat, njen vpliv na okolje, ki še ni povsem raziskan. V nekaterih evropskih državah jo uvrščajo na seznam invazivnih rastlin, v nekaterih državah pa ni vključena na ta seznam. Nemški gozdarski inštitut je na primer ugotovil, da duglazija predstavlja najmanjše tveganje za invazivnost v primerjavi z drugimi vrstami na seznamu Zveznega zakona o ohranjanju narave. Njena lastnost je tudi, da se vegetativno ne razmnožuje, zato jo je veliko lažje nadzorovati. V Švici se duglazija pomlajuje znotraj njenih nasadov, a se ne širi izven njih (Spiecker in sod., 2019).

(19)

4 NAMEN DELA IN HIPOTEZE

Ker v zadnjih letih smreka kaže slabše odzive na vse pogostejše vremenske ujme, se lahko zgodi, da bo treba zanjo na nekaterih lokacijah poiskati zamenjavo. Kot primerna izbira se med paleto domačih vrst omenja tudi duglazija, zato smo v GGO Kranj analizirali sestoje z duglazijo, da bi potrdili oziroma ovrgli njeno primernost za gojenje na tem območju.

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšnih dimenzij in kakovosti so drevesa navadne ameriške duglazije na GGO Kranj in kakšna je njihova negovanost v primerjavi z domačimi vrstami. Prav tako nas zanimata njen donos in višina v primerjavi z domačimi vrstami, predvsem s smreko ter značilnosti pomlajevanja.

Pred odhodom na teren smo postavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Dimenzije duglazije so značilno večje v primerjavi s približno enako starimi drevesi domačih vrst, njihova kakovost pa je slabša

Hipoteza 2: Gojitvena obravnava duglazije se ne razlikuje od obravnave domačih vrst Hipoteza 3: Nasemenitev duglazije se odvija tudi pod zastorom, za razvoj pa potrebuje več svetlobe od smreke

Hipoteza 4: Objedenost mladja duglazije po divjadi je manjša v primerjavi z navadno jelko in večja v primerjavi z navadno smreko

(20)

5 METODE DELA

5.1 PREDSTAVITEV GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA KRANJ

Gozdnogospodarsko območje Kranj leži v alpskem in predalpskem delu severozahodne Slovenije. Zajema 28 revirjev in pet krajevnih enot. Gozdovi pokrivajo 72144 ha območja, ki je sicer veliko 1077 km², torej je gozdnatost 67-odstotna (ZGS, 2011). Lesna zaloga območja je 368 m³/ha in letni prirastek 7,8 m³/ha (ZGS, 2018).

5.1.1 Lega

Območje ima razgiban relief, od ravnin in hribovji do povsem gorskega sveta. Nadmorske višine se gibljejo od 320 metrov ob reki Sori do vrha Grintovca, ki meri 2558 metrov.

Nekaj predelov je tudi zakraselih (ZGS, 2011).

5.1.2 Podnebje

Relief oblikuje svojevrstna krajevna podnebja sicer prevladujočih zmerno alpskega in vlažno celinskega. Značilne so večje temperaturne razlike, predvsem med gorskim in ravninskim svetom. Med njima obstajajo tudi razlike v količini padavin, od 1400 mm v ravninskem svetu do 2600 mm v gorah. Vetrovi pihajo predvsem v severni smeri (ZGS, 2011).

5.1.3 Hidrologija

Največja reka, ki teče skozi območje, je reka Sava. Vanjo se iz alpskega sveta stekata hudourniški Tržiška Bistrica in Kokra. Prav tako hudourniški Poljanska in Selška Sora se stekata v Soro, ki se kasneje priključi Savi. V nižinskih delih je več manjših jezerc, močvirij in ribnikov ter poplavnih logov. Na Jelovici je najjužnejše visoko barje v Evropi, barje Ledina (ZGS, 2011).

5.1.4 Geologija, pedologija in rastiščne razmere

Med kamninami prevladujejo usedline. Med njimi so najbolj zastopani grušči, prodi, konglomerati, peščenjaki in peski. Manjši delež predstavljajo predornine, na primer porfir, kvarcit in tufi. Najpogostejša tla so distrična in evtrična rjava tla, rendzine in izprana tla.

(21)

Druge vrste tal so tudi prisotne, a v manjših deležih. Največji delež rastišč predstavljajo podgorska bukovja na silikatih, predalpsko-dinarsko jelovo-bukovje in kisloljubno gradnovo-belogabrovje (ZGS, 2011).

5.1.5 Lastništvo

V zasebni lasti je 89 odstotkov gozdov in v državni 9,6 odstotka. Preostali del pripada lokalnim skupnostim. Zasebnih lastnikov je več kakor 12000, vsak ima v povprečju 5,3 ha veliko posest. Več kot polovica lastnikov ima manj kot hektar gozda. V alpskem in predalpskem svetu so večji lastniki odvisni od prihodkov iz gozda, predvsem prebivalci nižinskih delov vedno bolj izkoriščajo socialne funkcije gozda. Težavo pri gospodarjenju predstavlja velik delež lastnikov, ki za gospodarjenje niso opremljeni, niti zanj ne kažejo zanimanja (ZGS, 2011).

5.2 TERENSKI DEL

Podatke o lokacijah sestojev z navadno ameriško duglazijo smo pridobili na območni enoti Kranj, o nekaj sestojih pa smo bili obveščeni s strani revirnih gozdarjev oziroma gozdark (sestoj 5008 v odseku 03002, sestoj 4013 v odseku 04025A in sestoj 1010 v odseku 09034). Vse sestoje smo si ogledali na terenu in jih izbrali pet, v katerih je razvito tudi mladje. Ugotovili smo, da duglazija raste v enaindvajsetih sestojih. Izločili smo tiste sestoje, v katerih duglazija raste kot parkovno oziroma okrasno drevo. Popise smo izvedli v sestojih 5008 v odseku 03002, 5006 v odseku 10015A, 5012 v odseku 17064A, 1010 v odseku 09034 in sestoju 6001 v odseku 05013B.

V omenjenih petih sestojih smo primerjali nekatere sestojne parametre navadne ameriške duglazije z našimi avtohtonimi iglavci in listavci. V vsakem sestoju smo s pomočjo sonde Haglof Vertex IV, ki višine in razdalje meri s pomočjo ultrazvoka, in trasirk postavili dve ploskvi veliki 900 m² (kvadrat velikosti 30 x 30 metrov).

Prva ploskev je bila postavljena tako, da smo hkrati zajeli čim več dreves duglazij in jedra njihovega pomlajevanja. Najprej smo prehodili sestoj in popisali ekološke parametre, kot so naklon, relief, ekspozicija in površinska skalovitost. Nato smo začeli z merjenjem dreves (priloga B). Na ploskvah smo naredili polno premerbo dreves nad merskim pragom 10 cm prsnega premera. Merili smo s pi-metrom na milimeter natančno. Vsem drevesom smo ocenjevali še vitalnost in kakovost.

(22)

Slika 1:Lokacije analiziranih sestojev (vir: BaseCamp)

Vitalnost smo ocenjevali po petstopenjski lestvici: zelo vitalno (1), vitalno (2), srednje vitalno (3), slabo vitalno (4) in odmirajoče drevo (5). Tudi kakovost smo ocenjevali po petstopenjski lestvici, in sicer: odlična (1), prav dobra (2), dobra (3), zadovoljiva (4), slaba (5). Za vitalno se drevo šteje, če je brez ali z zelo malo poškodb, ima veliko in globoko krošnjo ter ne kaže znakov zdravstvenega pešanja. Slabe vitalnosti je drevo, ki je poškodovano, ima majhno in slabo razvito krošnjo ter kaže prve znake odmiranja.

Da drevo sodi v odlično kakovost, mora imeti v prvem segmentu drevesa les kakovosti F, L ali ŽI in v drugem segmentu vsaj ŽI. Če ima drevo v prvem segmentu drevesa les kakovosti ŽIII, P ali slabši in v drugem segmentu industrijski les ali les za kurjavo, pomeni, da smo takemu drevesu pripisali slabo kakovost (Poljanec et al., 2010).

Vsem drevesom smo izmerili tudi višine. Izmerili smo jih s pomočjo naprave Haglof Vertex IV. Merili smo na eno decimalko natančno. S sondo Vertex smo jim izmerili tudi višino začetka krošnje, ki smo jo definirali s prvo zeleno vejo, ki z drugimi vejami tvori smiselno celoto. Vsakemu drevesu smo nato izračunali tudi delež krošnje v primerjavi z višino drevesa. Prešteli smo jim tudi vse veje v prvih štirih metrih debla, ki so bile debelejše od enega centimetra.

(23)

Na podlagi vitalnosti, kakovosti in socialnega položaja smo izbirali tudi izbrance. Tem smo ocenili tudi negovanost oziroma sproščenost krošenj (priloga C). Če je izbranec sproščen oziroma negovan, to pomeni, da krošnja ni bila zastrta z nobene strani, torej ima dovolj prostora za rast. Zastrtost s strani pomeni manj prostora za rast, posledično manjšo sproščenost oziroma negovanost. Lestvico smo osnovali po enočetrtinskih stopnjah (1/4 – sproščeno le z ene strani, 4/4 – sproščeno drevo, ni zastrto z nobene strani).

Na ploskvah z duglazijo smo na 10 ploskvicah izvedli tudi popis mladja (priloga D).

Ploskvice duglazije je določala klica ali mladje duglazije, ki je izraščala v sestoju izven vlake. V že obstoječi ploskvi velikosti 30 x 30 metrov smo tako postavili še pet dodatnih ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 metra. Ob vsaki ploskvici z mladjem duglazije je bila 2 metra proti vzhodu postavljena še kontrolna ploskvica pomlajevanja. Če je dva metra vzhodno ni bilo mogoče postaviti zaradi ovir, smo jo postavili na primerno mesto v naslednji nebesni smeri, upoštevajoč smer urinega kazalca. Kot oviro smo šteli več kot 50-odstotno prekritost ploskvice s skalovjem, sečnimi ostanki, ovirajoč relief in vlako ali cesto. Če je bilo ploskvic z mladjem duglazije na ploskvi 30 x 30 metrov manj kot pet, smo vzorčili še izven ploskve, in sicer na mestih, ki so bila ploskvi najbližje. Popisovali smo mladje po drevesnih vrstah in po višinskih razredih (enoletna klica, mladje manjše od 20 cm, mladje višje od 20 cm). Zabeležili smo tudi objedenost po vrstah in višinskih razredih in sicer po lestvici:

− 1. stopnja: nepoškodovani osebki ali poškodovani stranski poganjki do 10 %,

− 2. stopnja: poškodovanih do 50 % stranskih poganjkov ali samo terminalni poganjek,

− 3. stopnja: poškodovanih več kot 50 % stranskih in terminalnega poganjka (Klevišar, 2016).

(24)

Slika 2:Popis mladja (foto: Miha Benedičič)

Na ploskvicah z mladjem smo z aplikacijo GLAMA zabeležili tudi svetlobne razmere oziroma delež tal, ki ga pokriva vertikalna projekcija krošenj.

Identičen popis, z izjemo popisa mladja, smo opravili tudi na kontrolnih ploskvah. Pogoji za izbor kontrolne ploskve so bili, da ne sme vključevati dreves duglazije, da je starost dreves približno enaka in da so razmere na njej podobne na ploskvi z duglazijo. Kontrolne ploskve smo postavljali v smeri sever–jug.

5.3 OBDELAVA PODATKOV

Podatke smo najprej obdelali v programu Microsoft Excel. Drevesom smo določili debelinski razred in jim izračunali volumen. Izračunali smo ga tako, da smo za vsako vrsto posebej določili, v kateri debelinski stopnji se lesna masa razpolavlja (naštevanje 30 % dreves od najvišje debelinske stopnje navzdol za enodobne sestoje in za sestoje vmesnih oblik 25 %. Lesna masa se je prepolovila v tisti debelinski stopnji, kjer se je naštevanje končalo). Sestoj smo določili za enomernega, če je bilo povprečje koeficientov varianc

(25)

drevesnih višin iz obeh ploskev v sestoju manjše od 35 %. Če je bila vrednost višja, smo določili, da je bil sestoj vmesnih oblik. Ker na ploskvah ni bilo toliko dreves, kot predvideva Gozdarki priročnik, smo izračunali povprečno višino dreves v tem debelinskem razredu. S pomočjo debelinske stopnje in povprečne višine smo v dvovhodnih deblovnicah odčitali pripadajoči volumen. Nato smo v ustrezni tablici odčitali ustrezen tarifni razred in z ustreznimi enačbami dobili volumen posameznega drevesa (Kotar, 2003).

Ker za kostanj, lipo, mali jesen in gorski javor v gozdarskem priročniku nismo našli dvovhodne deblovnice, smo jih povzeli za hrast oziroma veliki jesen.

Za analizo izbrancev smo morali izločiti tista drevesa, ki so se po starosti razlikovali od izbrancev duglazij. Statistične teste smo naredili v programu IBM SPSS Statistics in Jasp 0.14.1, izbrali smo Kruskal-Wallisov test za neodvisne vzorce.

Za analizo mladja smo prav tako uporabili program IBM SPSS Statistics, izpeljali smo Spearmanovo korelacijo rangov in Kruskal-Wallisov neparametrični test. Uporabili smo še pogojno varianco, neparametrično sredino in pogojno varianco.

Za analizo negovanosti smo v »Googlovih obrazcih« izdelali kratko anketo namenjeno revirnim gozdarjem in gozdarkam, ki imajo svoj revir v gozdnogospodarskem območju Kranj (priloga A). Spraševali smo jih po nekaterih lastnostih duglazij v njihovem revirju ter mnenju njih in lastnikov o njej. Prav tako smo v Excelu izračunali deleže in oblikovali razrede za sproščenost krošenj in deleže krošenj.

(26)

6 REZULTATI

6.1 REZULTATI PO PLOSKVAH

6.1.1 Sestoj 5008

Sestoj 5008 je bil vmesnih oblik, saj je bil koeficient varianc drevesnih višin 57,8 %.

Nahajal se je na nadmorski višini 501 metra. Naklon na ploskvi z duglazijo je meril 30 % in na kontrolni 21 %. Skalovitosti na ploskvah ni bilo, obe ploskvi sta ležali na pobočju.

Na ploskvi z duglazijo je bila ekspozicija južna in na kontrolni jugozahodna. Na ploskvi z duglazijo smo opazili borovnico (Vaccinium myrtillus L.). V vrzelih so se pomlajevali večinoma listavci: beli gaber (Carpinus betulus L.), mali jesen (Fraxinus ornus L.), kostanj (Castanea sativa Mill.), lipa (Tilia platyphyllos Scop.). V sestoju je bilo nekaj večjih duglazij, posneli smo jih 17. V sestoju je bila duglazija prisotna na površini, manjši od 0,5 ha. Med njimi so bili posamezno vrasli drugi iglavci oziroma listavci, sicer so rasle v skupini. Kot prikazuje preglednica 1, so njihove povprečne višine večje od drugih vrst, le gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) je imel večji premer in volumen. Ta je bil verjetno predrasel. Duglazija in večina drugih vrst so imele v povprečju h/d1,3 razmerje manjše od 80, le bukev in veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) sta imela razmerje večje od 80.

Preglednica 1: Preglednica povprečnih dimenzij dreves iz obeh ploskev v sestoju 5008

Premer (cm) Višina (m) Volumen (m³) h/d1,3 razmerje

Duglazija (N=17) 59,2 36,3 4,2 64,6

Jelka (N=9) 40,9 30,5 2,4 76,9

Smreka (N=15) 34,5 24,1 2,2 72,9

Bukev (N=1) 10,1 10,9 0,1 107,9

B. gaber(N=8) 14,9 10,3 0,1 68,4

V. jesen (N=1) 35,1 35,3 1,6 100,6

G. javor (N=1) 78,3 30,3 7,9 38,7

Ostalo (N=10) 16,8 14,7 0,2 75,7

Slika 3 nam prikazuje deleže, ki jih vrsta predstavlja v lesni zalogi in med številom vseh dreves na obeh ploskvah v sestoju 5008. Vidimo, da je na ploskvi z duglazijo v obeh kategorijah prevladovala duglazija. Predstavljala je veliko večino lesne zaloge z več kot polovico vseh dreves. Na kontrolni ploskvi (slika 4) je imela smreka največji delež med lesno zalogo, sledila sta ji jelka in gorski javor. Omenjene tri vrste so imele tudi večji delež v lesni zalogi kot v deležu števila dreves.

(27)

Slika 3:Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na ploskvi z duglazijo v sestoju 5008

Slika 4: Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na kontrolni ploskvi v sestoju 5008

Ugotovili smo, da je imela smreka največji delež dreves v prvem kakovostnem razredu, ter jelka in duglazija v drugem (preglednica 2). Kakovost duglazije v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami v sestoju 5008 lahko ocenimo za primerljivo.

0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2

duglazija smreka kostanj m. jesen b. gaber bukev lipa

Delež

Delež v lesni zalogi Delež vrste od vseh dreves

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6

jelka smreka kostanj v. jesen b. gaber g. javor

Delež

(28)

Preglednica 2: Porazdelitev sortimentov iz obeh ploskev v sestoju 5008 po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih

Iz preglednice 3 lahko vidimo, da je bila večina duglazij v prvih štirih metrih brez vej, manjši delež vejnatosti od nje je imel le jesen. Vidimo, da je bila v primerjavi s smreko in jelko manj vejnata.

Preglednica 3:Preglednica števila vej, večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 5008

6.1.2 Sestoj 5006

Sestoj 5006 je bi enomeren, kar potrjuje tudi koeficient variance drevesnih višin, ki znaša 31,5 %. Sestoj je bil v razvojni fazi debeljaka. Nahajal se je na nadmorski višini 660 metrov. Naklona na ploskvah sta bila 23 oziroma 25 %. V obeh primerih je šlo za vzhodno pobočje. Skalovitosti ni bilo, vendar smo na ploskvah opazili borovnico. Ob ploskvi z duglazijo sta bili gozdna cesta in manjša poseka. V njem smo popisali osem duglazij, ki so rasle v skupini. Iz preglednice 4 vidimo, da povprečne dimenzije duglazij spet zaostajajo, tokrat za jelko. Tudi v sestoju 5006 je imela duglazija v povprečju h/d1,3 razmerje manjše od 80, večjega je imela samo bukev.

Duglazija (N=8) 54,0 36,4 4,2 71,7

Jelka (N=1) 66,6 37,6 6,3 56,5

Smreka (N=38) 42,5 29,5 2,1 72,8

Bukev (N=19) 20,4 16,4 0,4 84,0

Sliki 5 in 6 nam prikazujeta deleže, ki jih je vrsta predstavljala v lesni zalogi in med številom vseh dreves na obeh ploskvah v sestoju 5006. Vidimo, da na ploskvi z duglazijo ta predstavlja večino lesne zaloge, kljub temu da je manj kot 30 % vseh dreves duglazij. Na kontrolni ploskvi je smreka predstavljala skoraj 80 % lesne zaloge in skoraj polovico vseh dreves. Le eno drevo jelke je predstavljalo kar 10 % vse lesne mase.

Kakovostni razred Duglazija (%) Smreka (%) Jelka (%) V. jesen (%) G. javor (%) Kostanj (%) M. jesen (%) B. gaber (%) Bukev (%) Lipa (%)

1 18 27 0 0 0 0 0 0 0 0

2 47 33 67 100 0 33 67 0 0 0

3 29 7 22 0 100 0 17 25 100 100

4 6 33 11 0 0 67 17 38 0 0

5 0 0 0 0 0 0 0 38 0 0

Št. vej v prvih 4 m Duglazija (%) Smreka (%) Jelka (%) V. jesen (%) G. javor (%) Kostanj (%) M. jesen (%) B. gaber (%) Bukev (%) Lipa (%)

0 59 27 11 100 0 33 0 0 0 0

do 5 24 33 56 0 100 33 83 75 100 100

do 10 12 13 22 0 0 33 17 25 0 0

do 15 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0

nad 15 6 20 11 0 0 0 0 0 0 0

(29)

Slika 5: Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na ploskvi z duglazijo v sestoju 5006

V kakovosti je bila duglazija najboljša med popisanimi vrstami v sestoju (preglednica 5).

Imela je največji delež v prvih dveh kakovostnih razredih, medtem ko je imela bukev najslabšo kakovost.

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8

duglazija smreka bukev

Delež

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9

jelka smreka bukev

Delež

(30)

Kakovostni

razred Duglazija (%) Jelka (%) Smreka (%) Bukev (%)

1 13 0 8 5

2 63 0 32 11

3 25 100 55 21

4 0 0 5 63

5 0 0 0 0

Drevesa na analiziranih ploskvah ne izstopajo v čistosti debel (preglednica 6). Največ duglazij in bukev je imelo manj kot 10 vej v prvih štirih metrih debla, medtem ko je imelo največ smrek več kot 15 vej. Smreke so imele največji odstotek dreves z manj kot petimi vejami v prvem delu debla.

Preglednica 6:Preglednica števila vej, večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 5006

Št. vej v prvih 4 m Duglazija (%) Jelka (%) Smreka (%) Bukev (%)

0 0 0 3 11

do 5 13 0 29 26

do 10 50 100 8 53

do 15 13 0 13 11

nad 15 25 0 47 0

6.1.3 Sestoj 5012

Sestoj 5012 je bil v obnavljanju. Obravnavali smo ga kot sestoj vmesnih oblik, kar potrjuje tudi koeficient variance drevesnih višin, ki znaša 45,1 %. Ploskvi sta bili na pobočju, ki je imelo severno ekspozicijo in naklon 39 %. Skalovitosti ni bilo na nobeni ploskvi.

Nadmorska višina je bila 562 metrov. Na ploskvah je bil narejen posek, vraščale so se manjše bukve. Zopet smo na ploskvi z duglazijo opazili borovnico. Na ploskvi smo posneli tri duglazije, ki so rasle posamezno. Preglednica 7 prikazuje prevlado povprečnih dimenzij duglazije na ploskvah v sestoju 5012. Od popisanih vrst je imel le gorski javor v povprečju h/d1,3 večji od 80.

(31)

Preglednica 7:Preglednica povprečnih dimenzij dreves iz obeh ploskev v sestoju 5012

Duglazija (N=3) 65,3 35,0 4,3 54,4

Smreka (N=8) 38,3 26,2 1,5 70,3

Bukev (N=26) 23,0 14,9 0,4 67,6

G. javor (N=1) 25,7 21,5 0,6 83,7

Na ploskvi z duglazijo ima ta največji delež v lesni zalogi, čeprav predstavlja manj kot 20

% vseh dreves. Situacija je bila skoraj zrcalna pri bukvi (slika 7). Na kontrolni ploskvi v lesni zalogi prevladuje smreka. Nekaj več kot 30 % predstavlja več kot 60 % lesne zaloge, slika se spet zrcalno preslika v primeru bukve (slika 8).

Slika 7: Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na ploskvi z duglazijo v sestoju 5012 0,000

0,100 0,200 0,300 0,400 0,500 0,600 0,700 0,800 0,900

duglazija smreka bukev

Delež

(32)

Duglazije so bila najkakovostnejša drevesa na ploskvi, večina se jih je uvrstila v prvi kakovostni razred. Sledila ji je smreka z večino v tretjem kakovostnem razredu. Bukev je bila večinoma zadovoljive kakovosti (preglednica 8).

Kakovostni

razred Duglazija (%) Smreka (%) Bukev (%) G. javor (%)

1 67 13 0 0

2 33 25 4 100

3 0 50 35 0

4 0 13 46 0

5 0 0 15 0

Kakovost se odraža tudi v vejnatosti. Duglazija je imela malo vej v prvih štirih metrih.

Smreka in bukev sta bili bolj vejnati. Edini gorski javor na ploskvi je bil brez vej v prvih štirih metrih debla (preglednica 9).

0,000 0,100 0,200 0,300 0,400 0,500 0,600 0,700

g. javor smreka bukev

Delež

(33)

Preglednica 9: Preglednica števila vej, večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 5012

Št. vej v prvih 4 m Duglazija (%) Smreka (%) Bukev (%) G. javor (%)

0 33 0 12 100

do 5 33 25 19 0

do 10 0 38 54 0

do 15 0 0 15 0

nad 15 33 38 0 0

6.1.4 Sestoj 1010

Koeficient variance drevesnih višin je v sestoju 1010 znašal 32,6 %, zato smo ga umestili med enomerne sestoje. Bil je v razvojni fazi debeljaka na nadmorski višini 672 metrov.

Ploskev z duglazijo je imela severovzhodno ekspozicijo in je ležala na pobočju z naklonom 45 %. Tudi na kontrolni ploskvi so bile razmere podobne, le da je bil naklon 35-odstoten.

Skalovitosti na površju ni bilo na nobeni ploskvi. Izven ploskve z duglazijo smo opazili dva večja panja duglazij. Na južni strani ploskve z duglazijo je bila vrzel, na kateri sta se močno pomlajevali jelka in duglazija. V vrzeli in na ploskvi z duglazijo je rasla borovnica.

Slednja je v sestoju rasla v šopih. Duglazija je imela največje povprečne dimenzije med vsemi vrstami na ploskvi (preglednica 10). Jelka, smreka in kostanj so imeli povprečno h/d1,3 razmerje večje od 80, medtem ko so duglazija, bukev in graden imeli manjšega.

Duglazija (N=29) 50,8 33,9 3,3 69,8

Jelka (N=39) 28,4 24,0 1,0 91,3

Smreka (N=17) 32,6 26,3 1,5 83,7

Bukev (N=11) 28,8 18,3 1,1 66,6

Graden (N=1) 43,0 24,4 1,8 56,7

Kostanj (N=2) 20,4 17,8 0,3 89,1

Duglazija je na svoji ploskvi predstavljala več kot 90 % lesne zaloge in več kot 70 % vseh dreves (slika 9). Na sliki 10 vidimo, da je imela jelka največji delež lesne zaloge in tudi največji delež dreves. Smreka in bukev imata manjši delež dreves kot delež lesne zaloge.

(34)

Iz preglednice 11 lahko razberemo, da je najboljšo kakovost na ploskvah dosegala jelka.

Nekaj odstotkov se jih je uvrstilo celo v prvi kakovostni razred, medtem ko se je večina uvrstila v drugega in tretjega. Tudi smreka je imela podobno porazdelitev. Bukev in duglazija sta imeli slabšo kakovost, večinoma spadata v tretji in četrti kakovostni razred.

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

duglazija smreka Graden Jelka Kostanj bukev

Delež

0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7

jelka smreka Kostanj bukev

Delež

(35)

Preglednica 11: Porazdelitev sortimentov iz obeh ploskev v sestoju 1010 po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih.

Kakovostni

razred Duglazija (%) Jelka (%) Smreka (%) Bukev (%) Graden (%) Kostanj (%)

1 3 3 0 0 0 0

2 10 46 41 0 0 0

3 62 38 47 27 0 50

4 24 13 12 73 100 0

5 0 0 0 0 0 50

Kakovost se je odražala tudi pri vejnatosti. Bukev je bila sicer manj vejnata, a je bila njena kakovost slabša zaradi krive rasti. Duglazija se tu slabo čisti vej, saj je imela velika večina dreves več kot deset vej v prvih štirih metrih debla.

Preglednica 12: Preglednica števila vej, večjih od 1 cm v prvih štirih metrih debla za drevesa iz obeh ploskev v sestoju 5008

Št. vej v prvih 4 m Duglazija (%) Jelka (%) Smreka (%) Bukev (%) Graden (%) Kostanj (%)

0 0 18 6 9 0 50

do 5 3 49 47 82 100 50

do 10 59 28 29 9 0 0

do 15 28 5 12 0 0 0

nad 15 10 0 6 0 0 0

6.1.5 Sestoj 6001

Sestoj je bil enomeren, saj je bil koeficient variance drevesnih višin 20,7 %. Bil je v razvojni fazi debeljaka in je na ploskvah vseboval le tri vrste. Naklon na ploskvi z duglazijo je bil 28-odstoten in na kontrolni ploskvi 19-odstoten. Nadmorska višina na ploskvi z duglazijo je bila 890 metrov in na kontrolni 917 metrov. Obe ploskvi sta ležali na južnem pobočju, na katerem skalovitosti na površju nismo zaznali. Popisali smo šestnajst duglazij, ki so bile v sestoj vnesene v skupini, veliki približno pol hektara. Duglazija je imela največje dimenzije na ploskvah, bukev je predstavljala zanemarljiv delež v lesni zalogi (preglednica 13). Jelka in smreka sta imeli povprečno h/d1,3 razmerje manjše od 80, bukev je to vrednost presegala.

Duglazija (N=16) 70,9 45,2 7,8 68,3

Smreka (N=65) 37,3 28,7 1,8 77,8

Bukev (N=2) 10,6 11,0 0,1 103,1

(36)

Slika 11 prikazuje le malce večji delež duglazije v številu dreves in njen več kot 80- odstotni delež lesne zaloge.

Bukev je predstavljala zanemarljiva deleža na kontrolni ploskvi (slika 12).

Slika 12:Prikaz deleža vrste v lesni zalogi in števila dreves na kontrolni ploskvi v sestoju 6001 0,00

0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0,60 0,70 0,80 0,90

duglazija smreka

Delež

0,000 0,200 0,400 0,600 0,800 1,000 1,200

bukev smreka

Delež