Osnutek predloga za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu · 

 _Priloge

Osnutek predloga za ustanovitev Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu · 

Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic  · 



Priloga 

Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivosti

Ciljno-raziskovalni projekt v okviru razpisa

»Konkurenˇcnost Slovenije –«

Financer projekta: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

Gradivo pripravila prof. dr. Sonja Kump z upoštevanjem nekaterih ele- mentov iz gradiva mag. Andrejke Golob in pripomb sodelavk in sodelav- cev pri projektu.

Izhodišˇca

Mednarodna primerljivost visokega šolstva je pomemben pogoj za kon- kurenˇcnost Slovenije in njeno vkljuˇcevanje v Evropsko unijo. Zagota- vljanje kakovosti visokošolskih institucij, njihove pedagoške, raziskovalne in druge dejavnosti, predstavlja prioriteto strateških dokumentov, kot je npr. Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije. Trenutni sistem zagotavljanja kakovosti pri nas ni v celoti primerljiv s tistimi v dr- žavah , na kar nas opozarjajo tuji izvedenci. Na osnovi primerjalne analize ugotavljamo, da ima veˇcina evropskih držav vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga koordinira nacionalna agencija ali ustrezno



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

telo na ravni države. Slovenija je ena redkih držav, ki kljub evropskim priporoˇcilom še vedno nima evropsko primerljive agencije ali druge av- tonomne institucije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Sistem zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu se je sicer že priˇcel postopoma vzpostavljati, zaenkrat kot redna samoevalvacijska dejavnost znotraj visokošolskih institucij.

V Sloveniji bi bilo potrebno oblikovati takšen sistem zagotavljanja ka- kovosti, ki bo zasnovan v skladu s priporoˇcili dokumenta »Uresniˇcevanja Evropskega visokošolskega prostora« (Komunike konference ministrov, pristojnih za visoko šolstvo – Berlin, . . ), hkrati pa bo upošteval nacionalno ureditev visokošolskega sistema. V skladu s priporoˇcili berlin- ske konference naj bi slovenski sistem za zagotavljanje kakovosti v viso- kem šolstvu do leta  vkljuˇceval:

• opredelitev pristojnosti vpletenih teles in institucij,

• evalvacijo programov ali ustanov, vkljuˇcno z notranjo oceno, zuna- njim pregledom,

• sodelovanjem študentov in objavo rezultatov,

• sistem akreditiranja, certificiranja in druge primerljive postopke,

• mednarodno udeleženost, sodelovanje in mreženje.

Našteta priporoˇcila predstavljajo splošna izhodišˇca za vzpostavitev sis- tema evalvacije kakovosti v posamezni državi. Težave z »zagonom« ta- kšnega sistema v Sloveniji so povezane z . ˇclenom Zakona o visokem šolstvu, ki ne opredeljuje jasnih pristojnosti Komisije za kvaliteto viso- kega šolstva. Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva v svojem letnem poroˇcilu za leto  ugotavlja, da v Sloveniji niti Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva niti Svet za visoko šolstvo Repu- blike Slovenije nimata lastnosti agencije za zagotavljanje kakovosti v vi- sokem šolstvu, zato pri nas nimamo organa, ki bi bil na nacionalni ravni primerljiv z neodvisnimi evropskimi agencijami za zagotavljanje kakovo- sti. Komisija opozarja, da brez vzpostavitve kompatibilnega sistema za- gotavljanja kakovosti, ki bo lahko imel doloˇcene nacionalne posebnosti, vendar pa bo moral biti primerljiv z evropskim modelom, že dalj ˇcasa tvegamo, da bo Slovenija z vsemi posledicami izkljuˇcena iz evropskega visokošolskega prostora. Komisija predlaga ustanovitev neodvisne nacio- nalne institucije, ki bi zadostila zahtevam Evropske mreže za zagotavljanje kakovosti –  in postala njena polnopravna ˇclanica. Takšna institucija bi evalvacije izvajala skladno z metodologijo, uveljavljeno v veˇcini držav

 . Komisija še opozarja, da je to resno strokovno in organizacijsko delo,



Priloga 

ki presega voluntarizem ˇclanov Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva in Sveta za visoko šolstvo.

Da bi slovenski sistem za zagotavljanje kakovosti postal primerljiv s sis- temi v Evropi predlagamo, da se v Zakonu o visokem šolstvu opredelijo vloga in naloge novega telesa z nazivom Agencija za zagotavljanje kako- vosti v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

Vzpostavitev evropsko primerljivega sistema za zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

Izhodišˇca za vzpostavitev sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu so izkušnje evropskih držav (evropska dimenzija kakovosti), prila- gojene posebnostim visokošolskega sistema v Sloveniji. Sistem, ki ga po- stopoma že vzpostavljamo z rednimi samoevalvacijami, naj bi bil dovolj prožen in splošen, da bi dopušˇcal prilagajanje spremenjenim okolišˇcinam, novim pogledom in ciljem na podroˇcju zagotavljanja kakovosti.

 

V prvih letih sistematiˇcnega zagotavljanja kakovosti bo Agencija redno koordinirala zunanje evalvacije na ravni visokošolskih institucij (v okviru Slovenije to pomeni univerze, fakultete, akademije in visoke šole), na po- budo posameznih institucij bo sodelovala tudi pri zunanjih evalvacijah na ravni študijskih programov. Zunanje institucionalne evalvacije bo Agen- cija obˇcasno dopolnjevala s tematskimi evalvacijami, npr. raziskovanjem.

Sistem bo vkljuˇceval zagotavljanje kakovosti v celotnem javnem visoko- šolskem (univerzitetnem in neuniverzitetnem) sektorju. Sistem naj bi do- segal cilje brez nepotrebne birokratizacije in motenja osnovne dejavnosti na visokošolskih institucijah.

Visokošolske institucije so odgovorne za letno izvajanje samoevalvacij, zlasti v smislu spremljanja uresniˇcevanja priporoˇcil zunanje evalvacijske komisije in lastnih akcijskih naˇcrtov. Obsežnejšo samoevalvacijo izvedejo pred zaˇcetkom zunanje evalvacije. Osnovna odgovornost za zagotavlja- nje kakovosti v skladu s spoštovanjem institucionalne avtonomije pripada vsaki posamezni visokošolski instituciji. Agencija naj bi ob spoštovanju tega naˇcela strokovno podpirala vzpostavljanje in vzdrževanje notranjih mehanizmov in postopkov za zagotavljanje kakovosti na visokošolskih in- stitucijah.

Za uˇcinkovito delovanje sistema bi bilo potrebno vzpostaviti nacio- nalno zbirko podatkov, ki bi predvsem visokošolskim institucijam olajšala



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

delo pri izvedbi samoevalvacij. Zbirka podatkov naj bi predvidoma za- jemala podatke o študentih, zaposlenih, diplomantih, raziskovanju in fi- nanciranju. Pri vzpostavitvi zbirke podatkov bi bilo potrebno izkoristiti obstojeˇce zbirke podatkov, jih povezati in nadgraditi.

Rezultati evalvacije naj ne bi neposredno vplivali na finanˇcne odloˇcitve.

Zveza med rezultati ocenjevanja kakovosti in finanˇcnimi odloˇcitvami naj bi bila posredna. V praksi bi to pomenilo, da npr. vlada lahko ustavi finan- ciranje doloˇcenega programa, ko lahko dokaže dolgotrajno pomanjkanje kakovosti. V primeru, da komisija izvedencev oceni kakovost doloˇcenega programa za neprimerno, ima fakulteta na razpolago ˇcas, v katerem naj bi odstranila pomanjkljivosti. Naslednja komisija z novim mandatom bi v naslednjih letih pregledala, ali je fakulteta upoštevala priporoˇcila. ˇ Ce bi bila kakovost še naprej slaba, bi minister opozoril fakulteto in naznanil svoj namen: ustaviti financiranje. Potem bi fakulteti, ki bi dobila takšen poziv, še vedno ostalo nekaj ˇcasa za ukrepanje.

Pozitivne uˇcinke evalvacije lahko dosežemo le, ˇce le to razumemo v razvojni perspektivi. To pa pomeni, da evalvacija izhaja iz pogojev in okolišˇcin posamezne institucije oziroma programa. Kot takšna je evalva- cija proces uˇcenja za vse udeležene. ˇ Ce se proces evalvacije uvaja z veliko mero senzitivnosti in poznavanja akademskega sveta in okolišˇcin, potem lahko postane dejavnik izboljšanja kakovosti že sam evalvacijski proces.

Najpomembnejša cilja zagotavljanja kakovosti bosta izpopolnjevanje kakovosti in odgovornost visokošolskih institucij. Odgovornost naj bi bila povezana predvsem z naˇcinom zagotavljanja kakovosti v okviru visokošol- skih institucij. To pa pomeni, da institucije z vzpostavljenimi mehanizmi redno vzdržujejo in tam, kjer je potrebno, tudi izpopolnjujejo kakovost.

S tem izpolnijo vladni cilj »odgovornosti«, saj s sistematiˇcno skrbjo za ka- kovost zagotavljajo tudi pregled in informacije o kakovosti izobraževanja, raziskovanja, vodenja in drugih storitev.

Glavni namen zunanje evalvacije je odgovornost visokega šolstva do širše družbe. Odgovornost za kakovost pomeni, da imajo visokošolske institucije vzpostavljene notranje evalvacijske mehanizme, s pomoˇcjo ka- terih lahko širši javnosti demonstrirajo doseganje svojih ciljev. Namen zunanje evalvacije je torej okrepiti sposobnost posameznih institucij, da oblikujejo cilje in izberejo strategije svojega delovanja ter jasno dokažejo uresniˇcevanje teh ciljev in strategij znotraj samih institucij, pa tudi v nji- hovih povezavah z vlado in drugimi zainteresiranimi udeleženci.

Glavni cilj notranje evalvacije je izpopolnjevanje kakovosti. Pomembna funkcija samoevalvacije je ugotoviti prednosti in slabosti ter na osnovi ta-



Priloga 

kšnih analiz oblikovati priporoˇcila za prihodnje izpopolnjevanje kakovo- sti dela. Rezultat notranje evalvacije je posebni akcijski naˇcrt, ki naj bi ga obširno obravnavali znotraj institucije. Takšen naˇcrt naj bi institucijo vzpodbudil k razmišljanju o naˇcinih izpeljave sprememb. Konˇcni namen notranje evalvacije je vzpodbuditi vse ˇclane institucije k razmišljanju, da je vsak izmed njih odgovoren za kakovost in vpeljane izboljšave.

V sedanjem ˇcasu, ko se v zvezi z zagotavljanjem kakovosti poudarja odgovornost visokega šolstva, pa naj bi rezultati samoevalvacije postali eksplicitni in transparentni.

Na zaˇcetku uvajanja notranjega evalvacijskega sistema je pomembno, da vsi udeleženi razumejo idejo, na kateri temelji sistem, torej, da je no- tranji vidik zagotavljanja kakovosti najbolj pomemben. Sistem je razvit šele takrat, ko visokošolske institucije izvajajo samoevalvacijo zaradi la- stnih razlogov in potreb, ne pa zaradi zunanjih komisij izvedencev. Zuna- nje komisije takrat prevzamejo vlogo partnerja v razpravah o notranjem zagotavljanju kakovosti.

    

   

Predlagamo, da nacionalni sistem za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu vkljuˇcuje naslednje elemente:

 . oblikovanje neodvisne agencije,

. notranje evalvacije na ravni institucije (in/ali programa) s pripravo samoevalvacijskih poroˇcil,

 . zunanje evalvacije komisij izvedencev, ki vkljuˇcujejo obisk institu- cije,

 . sodelovanje študentov v notranih in zunanjih evalvacijah,

 . objavo rezultatov evalvacije,

 . mednarodno sodelovanje in mreženje Agencije.

Prioriteta je vzpostavitev avtonomne Agencije za zagotavljanje kako- vosti v visokem šolstvu, ki naj bi jo ustanovila vlada v dogovoru z vi- sokošolskimi institucijami. Agencija naj bi imela vlogo neodvisnega in nevtralnega usklajevalca razliˇcnih interesov predstavnikov vlade in viso- košolskih institucij. Avtonomija Agencije se nanaša predvsem na njeno neodvisnost glede evalvacijske metodologije in rezultatov evalvacije.

Drugi element sistema predstavlja samoevalvacija kot prvi korak v eval- vacijskem procesu in pomemben korak pri vpeljevanju notranjega evalva- cijskega procesa z urejenimi zbirkami podatkov. Proces samoocenjevanja



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

zahteva široko udeležbo razliˇcnih interesnih skupin, kot so študenti, viso- košolski uˇcitelji, raziskovalci, administrativno osebje, vodstvo. V procesu samoevalvacije je potrebno zagotoviti obvezno sodelovanje študentov, ki naj bi bili tudi ˇclani samoevalvacijskih skupin v okviru programa ali insti- tucije. Rezultat samoevalvacije je samoevalvacijsko poroˇcilo.

Zunanja evalvacija, ki vkljuˇcuje obisk zunanje evalvacijske komisije in oblikovanje poroˇcila s priporoˇcili, izhaja iz samoevalvacije. Naloge ko- misije obsegajo pregled vsebine samoevalvacijskega poroˇcila, obisk viso- košolske institucije, ki je predmet zunanje evalvacije, oblikovanje evalva- cijskega poroˇcila s priporoˇcili za tista podroˇcja, ki bi jih na visokošolski instituciji/programu lahko še nadalje izpopolnjevali. Pri tem bo potrebno zagotoviti možnost dialoga med evalvatorji in »evalviranimi«, kar naj bi okrepilo »samospoznanje«, ki se zaˇcne razvijati že v ˇcasu samoevalvacij- skega procesa. Zunanja evalvacija bo zahtevala kompetentne in uravno- težene zunanje evalvacijske komisije. Zaradi majhnosti slovenskega viso- košolskega prostora bodo v komisijah sodelovali izvedenci iz tujine. ˇ Clan vsake posamezne zunanje evalvacijske komisije bo obvezno tudi predstav- nik študentov.

Glavni namen evalvacijskega poroˇcila s priporoˇcili, ki ga v sodelova- nju z Agencijo pripravi zunanja evalvacijska komisija, bo osredotoˇcen na izpopolnjevanje kakovosti obravnavanih institucij oz. programov. Javno evalvacijsko poroˇcilo bo zagotavljalo, da je institucija odgovorna do svo- jih interesnih skupin, kot so študenti, uˇcitelji, delodajalci in vlada. Evalva- cijsko poroˇcilo bo vkljuˇcevalo prednosti in slabosti ter predloge za izpo- polnjevanje kakovosti. Konˇcna ocena bo upoštevala kontekst in še zlasti sprejeto poslanstvo in cilje institucije oziroma programa. Zaradi nujnega vkljuˇcevanja tujih izvedencev v zunanje evalvacije, bo potrebno samoe- valvacijska in zunanja evalvacijska poroˇcila prevesti v angleški jezik.

Zunanja evalvacijska poroˇcila bodo dostopna javnosti. Agencija bo po- samezna poroˇcila objavila na svojih spletnih straneh, zagotovljena pa mora biti dostopnost do poroˇcil tudi tistim, ki nimajo dostopa do interneta.

Zadnji element sistema predstavlja mednarodno sodelovanje Agencije in njeno vkljuˇcevanje v mednarodne mreže. Kredibilnost nacionalnih agencij namreˇc v veliki meri izhaja iz njihove vkljuˇcenosti v širše, medna- rodne sheme. Predlagamo, da Agencija za zagotavljanje kakovosti v viso- kem šolstvu postane ˇclanica vsaj treh mednarodnih mrež, in sicer: Evrop- ske mreže za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (), Mreže agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu centralne in vzhodne Evrope (  Network) in Mednarodne mreže agencij za zagotavljanje



Priloga 

kakovosti v visokem šolstvu (). Prednosti vkljuˇcitve Agencije v mednarodne mreže bodo predvsem naslednje: izmenjava izkušenj in so- delovanje s podobnimi institucijami v tujini, izmenjava informacij o de- lovanju, ciljih in postopkih ter rezultatih aktivnosti ˇclanic, priporoˇcanje, novaˇcenje tujih izvedencev, veˇcje možnosti za uvajanje skupnih novih projektov z namenom boljše kakovosti v visokem šolstvu in vzpostavitev konzorcijev za skupne aktivnosti.

Za vkljuˇcitev v  Network mora biti Agencija zakonsko priznana kot nacionalna institucija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu.

Delovati mora na neprofitni in nekomercialni osnovi. Pogoj za polno- pravno ˇclanstvo v  je dokazilo institucije, da je njena glavna de- javnost zagotavljanje kakovosti terciarnih izobraževalnih institucij ali pro- gramov. Najzahtevnejši so pogoji za ˇclanstvo v mreži . Za pridobitev polnopravnega ˇclanstva mora Agencija izpolnjevati naslednje pogoje:

• osnovna dejavnost agencije je redna zunanja ali programska evalva- cija,

• agencija je neodvisna v odnosu do vlade in visokošolskih institucij,

• deluje na neprofitni osnovi,

• je javno priznana,

• ima oblikovane interne mehanizme za lastno zagotavljanje kakovosti,

• delovati mora vsaj dve leti, do takrat ima agencija status kandidatke za ˇclanstvo v mreži.

Evropska dimenzija zagotavljanja kakovosti se razvija v smeri medse- bojnega priznavanja agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, medsebojnega priznavanja akreditacij, s tem pa tudi študijskih programov in v povezavi s tem tudi diplom. Zaradi tega je ˇclanstvo bodoˇce Agen- cije v  izredno pomembno, na kar opozarja Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva. Tudi na evropski ravni se ministri, pristojni za visoko šolstvo, obraˇcajo na  preko njenih ˇclanic, da v sodelovanju z  ,  in  sporazumno razvijejo niz standardov, postopkov in usmeritev za zagotavljanje kakovosti, da razišˇcejo poti za vzpostavi- tev ustreznega sistema kolegialnega pregledovanja za agencije ali telesa, pristojna za zagotavljanje kakovosti in/ali akreditacijo (Komunike konfe- rence v Berlinu, . . ). V tem smislu bo  verjetno oblikovala merila za priznavanje (akreditacijo) nacionalnih agencij ali teles za zago- tavljanje kakovosti v visokem šolstvu v evropskem prostoru.



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

Opredelitev poslanstva, nalog in pristojnosti Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu

 

Agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu kot neodvisno na- cionalno telo skrbi za delovanje nacionalnega sistema za zagotavljanje ka- kovosti, ki naj bi okrepil odgovornost, izpopolnjevanje in samoregulacijo visokega šolstva, prispeval k veˇcji transparentnosti visokega šolstva, spod- bujal avtonomijo in medsebojno komunikacijo visokošolskih institucij ter omogoˇcal mednarodno primerljivost slovenskega visokega šolstva.

 

Predvidene naloge Agencije so naslednje:

• organizira in koordinira zunanje institucionalne (in programske) evalvacije v predpisanem ˇcasovnem obdobju,

• spodbuja izvajanje samoevalvacij na vseh visokošolskih institucijah v Sloveniji in zbira poroˇcila o opravljenih periodiˇcnih samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah,

• organizira usposabljanje ˇclanov zunanjih evalvacijskih komisij in ˇcla- nov samoevalvacijskih skupin na seminarjih in delavnicah,

• skozi celoten proces zunanje evalvacije nudi administrativno, stro- kovno in organizacijsko podporo komisijam, ki izvajajo zunanjo evalvacijo, vkljuˇcno s pripravo razliˇcnih dokumentov,

• sodeluje pri izvedbi obiska komisije za zunanjo evalvacijo,

• zagotavlja javnost poroˇcil (objavlja poroˇcila na spletni strani Agen- cije),

• spodbuja zavest o pomembnosti skrbi za kakovost v visokošolskem prostoru med pedagoškim in nepedagoškim osebjem ter študenti, posreduje informacije, svetuje, organizira okrogle mize, razširja pri- mere dobre prakse itd.,

• spodbuja izvajanje neobveznih zunanjih programskih evalvacij (tudi v organizaciji tujih priznanih agencij),

• spodbuja in sodeluje pri razvojnih in raziskovalnih projektih iz svo- jega podroˇcja dela,

• sodeluje s Svetom za visoko šolstvo in s Svetom za znanost in teh- nologijo pri oblikovanju meril za akreditacijo in usklajuje merila za akreditacijo z merili za zunanje evalvacije in samoevalvacije,



Priloga 

• skrbi za stike z mednarodnim prostorom,

• pripravlja letne programe in poroˇcila o svojem delu (za ustanovi- telje in mednarodne mreže), ki vkljuˇcujejo poroˇcila o opravljenih periodiˇcnih samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah,

• vodi dokumentacijo o svojem delu.

Poleg tega naj bi Agencija oblikovala in po potrebi posodabljala javno dostopna merila, navodila, in pravila za naslednje vidike evalvacijskih po- stopkov:

• merila za zunanje evalvacije,

• navodila za institucionalne (programske) samoevalvacije ter za pri- pravo samoevalvacijskega poroˇcila,

• protokol obiska zunanje evalvacijske komisije (predlogi za programe obiskov, vloga predsednika in drugih ˇclanov zunanjih evalvacijskih komisij, osnovna vprašanja, ki jih je potrebno obravnavati med obi- skom, priˇcakovanja in omejitve glede na gostoljubnost/darila, itd.),

• navodila za pripravo zunanjih evalvacijskih poroˇcil,

• pravila o možnosti pritožb evalviranih visokošolskih institucij (pro- gramov) glede na ugotovljena dejstva ali oblikovane ocene zunanje evalvacijske komisije,

• pravila glede objave samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih po- roˇcil.

Vsa našteta gradiva so javno dostopna takoj, ko jih sprejme in potrdi svet Agencije.

     

Agencija je pravna oseba in javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Ime zavoda je: Agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda se do- loˇcijo v Aktu o ustanovitvi zavoda (zaradi nujne neodvisnosti je potrebno doseˇci minimalni delež ustanovitelja v organih upravljanja).

Za zaˇcetek delovanja bi Agencija potrebovala vsaj tri strokovne sode- lavce, direktorja, svet Agencije in nabor domaˇcih in tujih izvedencev.

Poslovodni organ Agencije je direktor, ki vodi in organizira delo ter poslovanje Agencije, predstavlja in zastopa Agencijo in je odgovoren za zakonitost dela.

Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj ali organ upravljanja (defi- nirati v Aktu o ustanovitvi).



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

Organ upravljanja Agencije je svet Agencije, ki ga sestavljajo predstav- niki ustanovitelja, predstavniki delavcev Agencije ter predstavniki upo- rabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Svet ima predsednika in osem ˇclanov, in sicer: tri predstavnike univerz (iz vsake univerze po enega), predstavnika samostojnih visokošolskih institucij, predstavnika študentov, predstavnika delodajalcev, predstavnika Vlade Republike Slovenije in di- rektorja Agencije.

Predsednika in ˇclane sveta Agencije imenuje in razrešuje Vlada Repu- blike Slovenije na predlog univerz, samostojnih visokošolskih institucij, študentskih organizacij in Gospodarske zbornice Slovenije.

Predloge za ˇclane zunanjih evalvacijskih komisij posredujejo visokošol- ske institucije in študentske organizacije, imenuje jih svet Agencije. Svet Agencije za vsako posamezno evalvacijo imenuje posebno komisijo zu- nanjih izvedencev.

Notranja organizacija se doloˇci s splošnim aktom o organizaciji in siste- mizaciji delovnih mest. Svet Agencije sprejme vse potrebne dokumente, ki omogoˇcijo zaˇcetek delovanja Agencije.

Agencija ima statut, ki ga sprejema svet Agencije ob soglasju Vlade Republike Slovenije. S statutom se podrobneje doloˇcijo ime in sedež, or- ganizacija in naˇcin poslovanja, organi in njihove obveznosti in pravice, pooblastila za zastopanje in predstavljanje Agencije, mandati druga po- membna vprašanja v zvezi s poslovanjem Agencije.

Z dnem ustanovitve Agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šol- stvu preneha delovati Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.

    

Predlagamo, da Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije ostane odgo- voren za akreditacijo visokošolskih institucij in študijskih programov. Za- radi primerljivosti z institucijami, ki opravljajo to vlogo v drugih evrop- skih državah, bi bilo potrebno spremeniti sestavo Sveta za visoko šolstvo, tako da bi zagotovili veˇcjo neodvisnost v odnosu do vlade in visokošol- skih institucij. Zaradi majhnosti slovenskega visokošolskega prostora in racionalnosti dela pa bi lahko zunanje evalvacije, ki jih bo organizirala in koordinirala Agencija, služile kot osnova za akreditacijo pri Svetu za visoko šolstvo. ˇ Ceprav bo zunanja evalvacija podlaga za akreditacijo, njen osnovni namen ostaja izpopolnjevanje kakovosti in odgovornost.

Za obnovitev akreditacije pri Svetu za visoko šolstvo naj bi visoko- šolska institucija dokazala, da redno izvaja samoevalvacije (npr. predlo- žila samoevalvacijski poroˇcili zadnjih dveh let) in da je bila v roku enega



Priloga 

leta pred priˇcetkom akreditacijskega postopka izvedena zunanja instituci- onalna evalvacija po predpisanem postopku (predložila poroˇcilo zunanje evalvacijske komisije).

Zunanja evalvacija programa naj bi se obvezno izvedla pred naˇcrtova- nimi veˇcjimi spremembami v študijskem programu in bi bila pogoj za pridobitev akreditacije prenovljenega študijskega programa.

  

Institucionalne evalvacije se opravijo vsakih sedem let po sistemu rota- cije. Vrstni red zunanjih evalvacij za tekoˇce leto sprejme svet Agencije.

V primeru, ko se z zunanjo evalvacijo ugotovi nezadovoljiva kakovost visokošolske institucije, se zunanja evalvacija izvede v krajšem ˇcasovnem obdobju.

Komisijo za institutucionalno zunanjo evalvacijo sestavlja pet ˇclanov, in sicer: dva izvedenca iz tujine, predstavnik druge slovenske univerze, predstavnik študentov in predstavnik Agencije, ki je hkrati tudi tajnik komisije.

Svet Agencije imenuje komisijo in predsednika komisije za vsako posa- mezno zunanjo evalvacijo posebej na osnovi predhodnega pisnega soglasja posameznikov. V komisijo ne morejo biti imenovani rektorji, prorektorji, dekani ali prodekani v funkciji.

Evalvacija programa se obvezno izvede pred veˇcjimi spremembami štu- dijskega programa. Izvede jo lahko tudi priznana tuja agencija ali ustrezna institucija. V primeru programske zunanje evalvacije komisijo sestavljajo štrije ˇclani: dva tuja in en domaˇci izvedenec s strokovnega podroˇcja ter predstavnik Agencije, ki je hkrati tajnik komisije.

Pri novaˇcenju tujih ˇclanov zunanjih evalvacijskih komisij Agencija zbira predloge s pomoˇcjo sodelovanja v mednarodnih mrežah za zago- tavljanje kakovosti v visokem šolstvu.

Obisk visokošolske institucije, ki je predmet zunanje evalvacije, se iz- vede po prejetem poroˇcilu o opravljeni samoevalvaciji. Obisk vkljuˇcuje pogovore ˇclanov komisije s pedagoškim in nepedagoškim osebjem, vod- stvom in študenti. Pred vsakim obiskom visokošolske institucije Agencija organizira kratka sreˇcanja ˇclanov zunanje evalvacijske komisije.

Pri sprejemanju odloˇcitev mora komisija za zunanjo evalvacijo delovati neodvisno, nepristransko, natanˇcno, temeljito, pošteno, jasno in konsi- stentno, brez možnosti vplivanja na sprejemanje odloˇcitev. Zagotovljena mora biti neodvisnost evalvatorjev.

Zunanja evalvacijska komisija v sodelovanju z Agencijo pripravi eval-



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

vacijsko poroˇcilo, vkljuˇcno s priporoˇcili. Agencija poroˇcilo pred objavo posreduje evalvirani visokošolski instituciji, da ga pregleda in razjasni mo- rebitne napaˇcno razumljene dele.

Poroˇcila o izvedenih zunanjih evalvacijah se objavijo na spletni strani Agencije za zagotavljanje kakovosti.

    

Kot del splošno priznanega pomena odgovornosti vseh javnih teles (vlad, agencij in institucij) naj bi tudi Agencija za zagotavljanje kakovosti v vi- sokem šolstvu spremljala in evalvirala uˇcinkovitost svojega dela in izvajala redne samoevalvacije, ki bi bile osnova za zunanje (tuje) evalvacije. Poro- ˇcilo o samoevalvaciji in zunanji evalvaciji naj bi Agencija objavila na svoji spletni strani.

Da ima Agencija izoblikovan lastni interni mehanizem za zagotavljanje kakovosti in da lahko predloži dokumentacijo svoje evalvacije, je tudi eden od zahtevanih pogojev za vkljuˇcitev v mrežo  .

      

Agencija za zaˇcetek delovanja potrebuje vsaj tri strokovne sodelavce z re- dno zaposlitvijo, direktorja, osem ˇclanov sveta Agencije in nabor domaˇcih in tujih izvedencev.

Sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ni mogoˇce vzpo- staviti in vzdrževati brez sredstev za delo Agencije. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dodatne obremenitve visokošolskih institucij. Vlada bo morala spoznati, da so zahtevana sredstva le drobiž glede na celotne stro- ške visokega šolstva in da lahko evalvacija, ki vodi k izpopolnjevanju, pogosto pomeni tudi prihranek stroškov oz. varˇcevanje. Z drugimi be- sedami, izdatek za evalvacijo naj bi razumeli kot investicijo. Realistiˇcni finanˇcni naˇcrt naj bi vkljuˇceval prioritete, zaˇcetne in tekoˇce stroške ter jasen ˇcasovni naˇcrt evalvacijskih dejavnosti. To velja tako za visokošolske institucije kot tudi za vlado in Agencijo.

Predvidevamo, da bi poleg zagonskih sredstev tekoˇci letni stroški vklju- ˇcevali naslednje postavke:

• plaˇce in prispevke za redno zaposlene delavce,

• honorarje ˇclanov sveta,

• stroške in honorarje ˇclanov komisij (posebej tujih ocenjevalcev),

• stroške najema prostorov in potrebne opreme,

• stroške naroˇcnin za relevantne revije in nakup literature,



Priloga 

• stroške prevodov poroˇcil v angleški jezik,

• tekoˇce materialne stroške.

Viri financiranja Agencije naj bi bili:

• državni proraˇcun Republike Slovenije,

• prispevki visokošolskih institucij,

• prispevki drugih interesnih skupin (gospodarska zbornica, študent- ska organizacija, . . .),

• donacije ipd.,

• viri iz tujine (za projekte ipd.).

Pomembno je, da ima Agencija, ki je avtonomna glede procesa in re- zultatov evalvacije, svoj proraˇcun. ˇ Ceprav naj bi njen proraˇcun v veˇcji meri zagotavljala vlada, naj bi Agencija neodvisno opredelila evalvacijski naˇcrt za tekoˇce leto in pokrila stroške, ki so povezani z evalvacijo npr.

stroške potovanj in honorarje izvedencev. Nadzor nad izvajanjem pred- pisov s podroˇcja javnih financ ter namenskostjo in smotrnostjo uporabe sredstev, pridobljenih iz proraˇcuna, opravlja Ministrstvo za finance.

Osnutek predloga besedila za spremembo  . ˇclena Zakona o visokem šolstvu

Agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (v nadaljnjem be- sedilu: Agencija) je pravna oseba in javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Agencija opravlja z Zakonom o visokem šolstvu doloˇcene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, stro- kovno in neodvisno vrednotenje in izpopolnjevanje kakovosti visokošol- skih institucij, ki se financirajo iz državnega proraˇcuna.

Agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu kot neodvisno nacionalno telo skrbi za delovanje nacionalnega sistema za zagotavljanje kakovosti, ki naj bi okrepil odgovornost, izpopolnjevanje in samoregu- lacijo visokega šolstva, prispeval k veˇcji transparentnosti visokega šolstva, spodbujal avtonomijo in medsebojno komunikacijo visokošolskih institu- cij ter omogoˇcal mednarodno primerljivost slovenskega visokega šolstva.

Organi Agencije

Organa Agencije sta svet Agencije in direktor. Organ upravljanja Agen- cije je svet Agencije, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstav- niki delavcev Agencije ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresi- rane javnosti. Predsednika in ˇclane sveta Agencije imenuje in razrešuje



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

ustanovitelj na predlog Univerz, samostojnih visokošolskih institucij, štu- dentskih organizacij in Gospodarske zbornice Slovenije. Število ˇclanov, sestava sveta in mandati se doloˇcijo z aktom o ustanovitvi Agencije.

Poslovodni organ Agencije je direktor, ki vodi in organizira delo ter poslovanje Agencije, predstavlja in zastopa Agencijo in je odgovoren za zakonitost dela. Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj ali organ upravljanja (definirati v Aktu o ustanovitvi).

Naloge Agencije so naslednje:

• organizira in koordinira zunanje institucionalne (in programske) evalvacije v predpisanem ˇcasovnem obdobju,

• spodbuja izvajanje samoevalvacij na vseh visokošolskih institucijah v Sloveniji in zbira poroˇcila o opravljenih periodiˇcnih samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah,

• organizira usposabljanje ˇclanov zunanjih evalvacijskih komisij in ˇcla- nov samoevalvacijskih skupin na seminarjih in delavnicah,

• skozi celoten proces zunanje evalvacije nudi administrativno, stro- kovno in organizacijsko podporo komisijam, ki izvajajo zunanjo evalvacijo, vkljuˇcno s pripravo razliˇcnih dokumentov,

• sodeluje pri izvedbi obiska komisije za zunanjo evalvacijo,

• zagotavlja javnost poroˇcil (objavlja poroˇcila na spletni strani Agen- cije),

• spodbuja zavest o pomembnosti skrbi za kakovost v visokošolskem prostoru med pedagoškim in nepedagoškim osebjem ter študenti, posreduje informacije, svetuje, organizira okrogle mize, razširja pri- mere dobre prakse itd.,

• spodbuja izvajanje neobveznih zunanjih programskih evalvacij (pred- vsem tujih priznanih agencij),

• spodbuja in sodeluje pri razvojnih in raziskovalnih projektih iz svo- jega podroˇcja dela,

• sodeluje s Svetom za visoko šolstvo in s Svetom za znanost in teh- nologijo pri oblikovanju meril za akreditacijo in usklajuje merila za akreditacijo z merili za zunanje evalvacije in samoevalvacije,

• skrbi za stike z mednarodnim prostorom,

• pripravlja letne programe in poroˇcila o o svojem delu (za ustano- vitelje in mednarodne mreže), ki vkljuˇcujejo poroˇcila o opravljenih periodiˇcnih samoevalvacijah in zunanjih evalvacijah,

• vodi dokumentacijo o svojem delu.



Priloga 

Poleg tega naj bi Agencija oblikovala in po potrebi posodabljala javno dostopna merila, navodila, in pravila za naslednje vidike evalvacijskih po- stopkov:

• merila za zunanje evalvacije, ki jih sprejme svet Agencije,

• navodila in postopke za institucionalne (programske) samoevalvacije ter za pripravo samoevalvacijskega poroˇcila,

• protokol obiska zunanje evalvacijske komisije (predlogi za programe obiskov, vloga predsednika in drugih ˇclanov zunanjih evalvacijskih komisij, osnovna vprašanja, ki jih je potrebno obravnavati med obi- skom, priˇcakovanja in omejitve glede na gostoljubnost/darila, itd.),

• navodila za pripravo zunanjih evalvacijskih poroˇcil,

• pravila o možnost pritožb evalviranih enot glede na dejstva ali ocene,

• pravila glede objave samoevalvacijskih in zunanjih evalvacijskih po- roˇcil.

Literatura in viri

Brennan, J., P. de Vries in R. Williams, ur.  . Standards and quality in higher education. London: Jessica Kingsley.

Campbell, C., in C. Rozsnyai. . Quality assurance and the development of course programmes. Bucharest: Regional University Network on Governance and Management of Higher Education in South East Europe. Http://www.cepes.ro/hed/policy/see/qa_content.html.

European Network for Quality Assurance in Higher Education in The Danish Evaluation Institute.  . Quality procedures in European hi- gher education: an  survey. Helsinki: European Network for Qua- lity Assurance in Higher Education in The Danish Evaluation Insti- tute. Http://www.enqa.net/texts/procedures.pdf.

Haug, G. . Quality assurance/accreditation in the emerging Euro- pean higher education area: a possible scenario for the future. Euro- pean Journal of Education, št.  .

Hamalainen, K., A. Dorge Jessen, M. Kaartinen-Koutaniemi in D. Kristof- fersen. . Benchmarking in the improvement of higher education. Hel- sinki: European Network for Quality Assurance in Higher Educa- tion. Http://www.enqa.net/texts/benchmarking.pdf.

Harvey, L., in D. Green. . Defining quality. Assessment and Evaluation in Higher Education  (  ):  –  .



Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu

Higher Education Founding Council for England. . Improving stan- dards in postgraduate research studies. Http://www.hefce.ac.uk/

pubs/hefce//_.htm.

Kump, S., ur. . Kakovost visokega šolstva.   (tematska številka).

Kump, S.  . Samoevalvacija v visokem šolstvu. Ljubljana: Andragoški cen- ter Slovenije.

Kump, S.  . Introduction of systemic quality assurance in Slovenian higher education. Mediterranean Journal of Educational Studies  (  ):

 –  .

Kump, S. . Vrednotenje kakovosti visokošolskih institucij in njihovih programov. V Za boljšo kakovost študija, ur. B. Mihevc in B. Marentiˇc- Požarnik,  –  . Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete in Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko.

Kump, S.  . Renewal of higher education in Slovenia with special attention to quality. Higher Education Policy  :  –  .

Kump, S. . Evropske izkušnje na podroˇcju evalvacije visokega šolstva.

V Evalvacija, ur. D. Štrajn, –. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kump, S.  . Konceptualni in metodološki pristopi v evalvaciji viso- kega šolstva. V Evalvacija, ur. D. Štrajn, –. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Kump, S.  . Evalvacija in spreminjanje razmerja moˇci na univerzi. V Ali se univerza vrti v krogu svoje moˇci? ur. K. Majerhold, –. Lju- bljana: Študentska organizacija v Ljubljani in Zavod Radio Študent.

Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.  . Poroˇcilo o delu Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva v letu . Maribor:

Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.

Reichert, S., in C. Tauch.  . Trends in learning structures in european higher education . Graz: .

Smeby, J.-C., in B. Stensaker. . National quality assesment systems in the Nordic countries: developing a balance between external and internal needs. Higher Education Policy , –.

The Quality Assurance Agency for Higher Education. . Benchmar- king academic standards. Http://www.qaa.ac.uk/crntwork/

benchmark/benchmarking.htm.

The Quality Assurance Agency for Higher Education. . A brief gu- ide to quality assurance in  higher education. Http://www.qaa.ac.

uk/public/heguide/guide.htm.

Thunne, C. . The role of  in the European quality assurance lan- dscape. Helsinki:  .



Priloga 

Transnational European Evaluation Project (). . Evaluation manual. Http://www.ensp.fr/  _  /anglais/Acc_files/  _

manual_.pdf.

Trunk Širca, N. . Understanding the interwoven processes of insti- tutional evaluation and continuous improvement: an action research study. Doktorska disertacija, Manchester Metropolitan University.

Uresniˇcevanje Evropskega visokošolskega prostora. . Komunike konfe- rence ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, v Berlinu,  .  .  . Http//www.mszs.si/slo/ministrstvo/mednarodno/solstvo/pdf/

Berlin%Comm.pdf.

Vroeijenstijn, A. I.  . Improvement and accountability: navigating between Scylla and Charybdis. London: Jessica Kingsley.

Spletni naslovi nekaterih organizacij

 Network – The Network of Central and Eastern European Quality Assurance Agencies in Higher Education.

Http://www.progan/hu/cee/.

 – European Network for Quality Assurance in Higher Education.

Http://www.enqa.net/.

 – International Network for Quality Assurance Agencies in Higher Education. Http://www.inqaahe.nl/.

Joint Quality Initiative. Http://www.jointquality.com/.

The Finnish Higher Education Evaluation Council.

Http://www.minedu.fi/asiant/kka/english/finheec.htm.



Priloga 

Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic 

Legenda: V preglednici so za posamezne þlanice v stolpcu s predlogi za izboljšave oznaþeni^: ) predlogi þlanice iz poroþil 2000, 2001, 2002

)) predlogi iz poroþila 2003

Predlogi iz poroþil 2000-2002 so glede na stopnjo uresniþivenja ocenjeni z oznakami:

U –uspešno uresniþeni predlogi, D-delno uresniþeni,

N – neuspešno, ... - ni ocene

V stolpcu: Komentarji, ocene 2003 so oznaþene:

+ ugodne ocene - neugodne, kritiþne ocene Posebej so s kurzivom oznaþeni

predlogi in mnenja študentov

Pogostejše uporabljene okrajšave in kratice:

a.: umetniška akademija ank.: anketa

Bolonjska d.: deklaracija evropskih šolskih ministrov o vis.šolstvu, 1999 dr.: doktor/at, doktorski študij

þl.: þlanica UL (za kratice glej pogl. 14.)

ECTS: evropske sistem kreditnih toþk, glede na obremenitev št.pri predmetu EU: Evropska unija

f., fak.: fakulteta

FEANI: združenje inženirskih organizacij Evrope iz.štud., IŠ: izredni študij

let.: letnik, npr.1.letnik mag.: magisterski študij, magister mlad.raz.: mladi raziskovalci odd.: oddelek, odsek ped.,pedag.: pedagoški podipl.: podiplomski prof., P: profesorji, uþitelji raz.: raziskovanje, raziskovalni, samoevalv.: samoevalvacija, samoocenjevanje SPEC, spec.: specialistiþni študij, specialist S.v.š.: Svet za visoko šolstvo RS š.: visoka šola, þlanica UL št.l.: študijsko leto ŠS: študentski svet (þlanice UL) št., š., Š: študenti

štud.: študij, študijski štev.: število

prog.: program, študijski program

VS, VSŠ: štud. program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (veþinoma 3 letni) uþ., uþi.: uþitelji, profesorji, predavatelji

UL, Univ.: Univerza v Ljubljani

UNI: štud.progr.za pridobitev univerzitetne izobrazbe um.: umetniški



Priloga 

Poroþilo o kakovosti Akademije za glasbo za št.l.2002/2003, Lj.,

Komisija za kakovost, dr.Branka Rotar Povzel: B.Mihevc

AG

Komentar, ocene 2003

2.

Instituc.

–þlanica

2.2.

Strok.

službe

) priprava spletne strani a., z ažuriranimi podatki o koncertni dejavnosti ipd.

)) razrešitev temeljnih problemov bi bistveno pripomogla

k razreševanju ostalih

N

+ uresniþeni predlogi, ki so objektivno rešljivi znotraj a.

-neuresniþeni temeljni predlogi, katerih reševanje je v domeni drugih institucij (gradnja, registracija za raziskov, založniško in koncertno dejav., sistemizacija in

zagotovitev ustreznega kadra) -ni pripravljena spletna stran

3.

Študijski programi

)uvedba novih programov štud., ) uvedba interdisciplinarnih štud.prog.

D N

+ v pripravi uvedba štud.harmonike, jazza, stare glasbe, zborovodstva

-niso uvedeni interdiscipl.štud.programi glasb.managementa, muzikoterapije, tonske režije 4.1.

Pouþev.

4.2.

Uþink.

redni 4.3.Izr. št.

)uvedba izr.štud. za glasbene pedagoge s pomoþjo države (AG)

U + uveden izr.študij na odd.za glasb.ped.

5.

Preverj.

6.1.

Podip.št.

) sprejem novih podipl.programov (mag.znan.,

mag.umetn.), možnost konkuriranja za nj.fin. N - predl.podipl.progr.ni realiziran 6.2Str.

izpop.

7.

Umetn.

dejavnost , raziskov.

)prirejanje javnih koncertov profesorjev )ustrezna predstavitev dosežkov a.

) izdaja predstvitvenega gradiva a.

) pridobitev strokovnih kritikov v kult.redakcijah za spremljanj.umetn.dej.

) ustrezno zbiranje/ evidentiranje podatkov o umetn.dejavnosti št., npr.tekmovanja, nagrade

) založništvo izdaj CD umet.dosežkov št., znanstvenih dosežkov a.

) registracija za raziskov, založniško in koncertno dejav.

) ponovno evidentiranje raz.skupine pri MŠZŠ ) ustanovitev Gl.pedag.inpštituta a.

) zagotovitev ustreznega kadra, nova del.mesta ) zagotovitev potrebnih fin.sredstev

) zagotovitev admin.in str.podpore ) zagotovitev prostorskih in tehnol.pogojev za

raz.delo v novih prostorih

D D D D D N N

… N N

… N

…

+ prirejanje javnih koncertov profesorjev a.

+ izdaja vsakoletnega Zbornika AG + medijska odmevnost umetniških dogodkov a.

+ priprava za organizacijo evidentiranja umet.dej.št.

+ predlog za razširitev registracije dejav.a.þaka „v paketu 3 um.a.“na potrditev vlade

-ni real.izdajanje CD z umet..dosežki št., znan.dosežkov, zaradi neregistracije

- G.inšt.ni ustanovljen, zaradi nerešene vloge za registracijo a.

8.

Študenti

) priprava pregleda kadrovskih potreb v Slov., prilagoditev vpisne politike

N + delno real.priprava celovitega pregleda kadrovskih potreb

9.

Osebje

) sistemizirati vsa delovna mesta po normativih, kjer je mogoþe zasesti z redno zaposlenimi

N -niso sistemizirana nova delovna mesta, a.si prizadeva za ustrezen kader

10.

Prostor oprema

) gradnja nove stavbe a.

) potrebna nova dvorana za javno predstavljanje dela uþiteljev in št.

)opremiti predavalnice z opremo za snemanje in predvajanje

) ureditev snemalnega in elektroakustiþnega studia N D D N

+ pridobitev ustrezne koncertne dvorane ( v stavbi Univ.) + boljša opremljenost predavalnic + tehnološka posodobitev, pridobitev nekaj inštrumentov

za vadnice + nabava klavirjev



Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic 

)nabava novih klavirjev za predavalnice in

vadnice D

-neuresn.:gradnja nove stavbe, kljub pismu o nameri Univ., MoL in MŠZŠ

-ni urejen snemalni in el.akust.studio -obseg finan.sredstev omejuje opremljanje uþilnic in vadnic

11.

Knjiž., literat.

) nabava gradiv in štud.literature, izpopolnjevanje fototeke, fonoteka

) oprema knjižnice, raþunalniška obdelava knj.gradiva

) dodatna str.pomoþ pri raþunal.obdelavi knj.gradiva D D

N

+ izpopolnj.fototeke, fonoteke + raþunal.obdelava knj.gradiva -ni uresn.pred.za dodatno str.pomoþ za raþunal

obdelav.knj.gradiva 12.1.

Sodel.

doma

…

12.2.

Sod.

tujina

…

13.1 N.

nadzor ) prof., tudi zunanji naj ob koncu št.leta poroþajo o delu, nastopih št.

…

13.2.Št.

ankete …

13.3.

Skrb za kakov.

AG

) veþ þasa za poroþilo

) številþnejša komisija za k, s predstav.odd., št.

) anketa med št.in prof.

…

…

…

+ kljub uzavešþenosti problemov bo proces njihovega razreševanja zelo dogotrajen



Priloga 

Analiza kakovosti 2003

Biotehniška fakulteta

in

Poro þ ilo za 2002.

BF

Komentar, ocene 2003

2.

Instituc. –

þlanica ) še vedno aktualni ukrepi za poveþanje uþinkovitosti in kakovosti štud., sprejeti po lanski

samoevalv. (2000)

D

+ izboljšanje informiranja delavcev -razlog (za le delno uresniþevanje predlogov) so materialni pogoji f., ki se v zadnjih letih slabšajo.

Pobud, ki zahtevajo sistemske rešitve nihþe ne obravnava in ne jemlje resno 3.

Študijski programi

)diferencirati zahtevnost VSŠ in UNI študija (BF) )uvajanje kreditnega sistema ) vsi uþitelji naj pripravijo program krþitve obsega predavanj, prihranjen þas uporabijo za neposredno

ped.delo s študenti (seminarji, razprave, raziskovalno delo ipd.) ) vsebinska prenova štud.programov, posodobitev vsebine, zmanjšanje ur predavanj

ex catedra, veþji poudarek na laboratorij., terenskem, mentorskem delu

(BF)

)) v 2003 bodo pripravljena izhodišþa za prenovo študijskih programov

D D N

D U

+ z razliþnimi vsebinami in naþini izvajanja diferencirali zahtevnost med VS in UNI + v seminarskem delu uþitelji prilagajajo tematiko

aktuvlnostim + študente vkljuþujejo v razisk.delo + vsi študijski programi so prenovljeni, vnešene nove

vsebine, veþja izbirnost

+ pripravljen osnutek št.programa Biotehnologija -kreditni s. na dodipl.št.v zastoju, na Univ. ni definiran

4.1.

Pouþevan je

) veþji poudarek mentorskemu delu; izboljšati mentorsko delo; mentorji letnikov org. vsaj dvakrat v semestru pogovor o študiju z letnikom

(BF)

)boljše naþrtovanje ped.dela , bolje naþrtovati izobr.proces, z vsebinskim in þasovnim planom izobr.dejavnosti predvideti vse oblike izvajanja

pe.dela, izpitne roke

) skrajševanje trajanja študija, razbremenitev št.z izdelavo dipl.naloge v višjih letnikih

) sodobne tehnike uþenja ) motiviranje št.in uþiteljev za skupno pedag.delo

) bolj uþinkovito praktiþno usposabljanje št.VSŠ študija

U

D

D D

N

+ ugodni rezultati intenzivnejšega dela mengtorjev letnikov

+ opozarjamo uþitelje na izbiro tem doplom, ki ne zahtevajo preveþ þasa

+ za prakso se dogovarjamo z GZS in KGZS

- država ni izpolnila obljub o financiranju praktiþnega usposabljanja

4.2.Uþink.

rednega št.

) omejit vpis na VS

) veþizrednih izpitnih rokov za ponavljalce (BF) )prouþiti potrebnost nekaterih izbirnih skupin

) odd.naj prouþijo, koliko na podaljševanje abs.staža vpliva prevelik þas za izdelavo dipl.del, koliko neopravljene obveznosti ) omejiti omilitve pogojev za prehod na razloge iz

145.þl.statuta

) odpravljate vzroke za zaostajanje npr.samovoljno doloþanje pogojev, odsotnost prof., prekrivanje

izpitov, vaj, prakse

D U D

D ...

D

+ vpis omejen kjer je zanimanje veþje od razpisanih mest +komisija za dodipl.študij in predstavniki št. pripravili

analizo in konkretne ukrepe – dodatni izpitni roki + izpiti in vaje ter delovna praksa se prekrivajo le izjemoma

+ zahtevnost dipl.nalog le delno vpliva na podaljševanje absol.staža

+ poveþanje prehodnosti v 2.let, na UNi + prehodnost v 2.letnik na UNI razliþna po programih: nad 80%, 60.80%,

-40-60%, pod 40%

+ poveþanje prehodnosti v 2.let,na VS (od 41% na 45%)

-prehodnost v VS progr.: 67%, 57%, 44%, 29%

-vnekaterih programih še vedno precej fiktiovnega vpisa

-na VS se vpisujejo slabši in manj motivirani študenti -trajanje UNI 7,4 let

-trajanje VS 5,0 let

-trajanje višješolskega št.(zadnje leto) 7,8 let



Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic 

4.3.Izr. št. ) IŠ se lahko izvaja le, þe je za vse predmete na razpolago študijsko gradivo )za vodenje IŠ doloþiti odgovorne nosilce izmed

uþiteljev (BF)

D

U

+obseg izrednega študija zmanjšan, razen na lesarstvu + posodobljeno študijsko gradivo je na voljo le pri nekaterih

predmetih -slabosti organizacijske narave 5.

Preverj. ) obvezno sprotno preverjanje znanja (BF) ) pogoji za sprotno opravljanje štud. obveznosti; ustvariti pogoje za postopen

prehod na sprotni študij, tudi s sprotnim preverjanjem (kolokviji, delni izpiti); uvajanje sprotnega študija, v nižjih letnikih s sprotnim

preverjanjem znanja )veþ izpitnih rokov (BF)

)dosledno uveljaviti doloþila o rednih in izrednih izpitnih rokih (BF)

)razpored obveznosti, tudi terenskih vaj, znan vnaprej za št.leto

U D

U

D

+ spodbujamo sprotno preverjanje

+ raþunalniško prijavljanje k izpitom objavljeni izpitni roki v Študijskem vodniku

6.1.

Podip.št. … +izvajamo enovit podipl.študij Biologije in biotehn. znanosti

s podroþji;

+v 2002 3 spec., 26 mag, 36 dr.

+sodelujemo z drugimi fakultetami, v univ.podipl.programih

+prehodnost v 2.letnik na podipl.91%; osip zaradi objektivnih razlogov

6.2. Str.

Izpopolnj. …

7.

Raziskov. ) ohraniti raz.delo vsaj na dosedanji ravni ) jasna strategija za opozarjanje na aktualne

dr.probleme

) poveþati raz.potenciale na f., nove zaposlitve ) prouþiti org.raziskov. enot (teh. center) ) intenzivirati raz.delo, za dvig konkurenþnosti gosp.

) ustvariti moþnejše, interdiscil.skupine, za veþje projekte

) boljše vklajevanje med raz.skupinami ) veþ naporov vložiti v prijavljanje mednarod.projektov, zaposliti strokovnjaka za

raz.progr.EU

...

D N N N N N

+ zavedamo se pomena raz.dela za kakovost pedag.procesa

+ na problematiko raziskovanja smo pogosto opozarjali -veþina predlogov zaradi pomanjkanja finanþnih sredstev

neuresniþena

8.

Študenti ) konkretizirati stimuliranje št. za študij, ) zahtevati od št.sprotno opravlj. št.obveznosti,

oddajo vaj, sem.nalog ) tutorstvo št.višjih letn. za nižje let.

D D N

-del št.pridobiva sredstva za študij z delom ob študiju -težje socialne razmere dela študentov, ki se zaostrujejo,

resna ovira za uþinkovitejši študij -veliko študentov prosi za omilitev pogojev za napredovanje iz socialnih in zdravstvenih razlogov

-ni izvedno tutorstvo za nižje letnike 9. Osebje

) uþitelje stimulirati za pedag.delo, ustreznejše vrednotenje ped.dela pri habilitacijah

) znižanje normativov za pred..,vaje ) znižanje normativa neposredne pedagoške obremenitve uþiteljev (predavanja), a ne manj dela s

študenti, ki mora dobiti nove oblike ) aktivnejša vloga mentorjev

...

...

...

...

-visoka obremenitev pedagoških delavcev -

-primanjkuje aistentov; težave pri sistemizaciji novih (asistentskih) mest; intenzivnejše delo s št.zahveta

veþ asistentov

10.

Prostor oprema

) reševanje prostorske stiske, zlasti mikrobiol., krajinska arhitektura

) posodabljanje didaktiþne opreme ) prostori, raþunalniki za št.

) šolska posestva

N N N N

-skromni premiki pri prostorih, opremi -s fin.ministrstva ne moremo pridobivati prostorov,

nabavljati in vzdrževati opreme -manjka laboratorijev, vajalnic, tudi predavalnic

-šolskih posestev sistem ne upošteva



Priloga 

)) potrebovali bi veþ manjših prostorov in laboratorijev

11.

Knjiž.,

literatura ) vsak uþitelj naj pripravi moderno študijsko gradivo ) zagotoviti veþ uþbenikov, š.gradiva izdajanje študijskega gradiva nadaljevati dinamiko izdajanja

študijskega gradiva, zaradi fin.tudi prenos preko elektronskih medijev

)dostop do literature oz.dokumentac. baz D D

D

+ moderno št.gradivo je delno pripravljeno +dostop študentov do e-baz podatkov -zaradi krþenja fin.ne moremo ohranjati naroþenega fonda

literature

12.1.Sode

l.doma …

12.2.

Sod.tujin …

13.1.Notr.

nadzor ) po novi shemi za organ. In spremljanje ped.

procesa odgovorni predstojniki kateder in prodekani

D +posredne oblike nadzora (letna poroþila, št.ankete) -preskromen notranji n., zaradi stališþa »uþiteljem je treba

zaupati«

13.2.

Štud.

ankete ) dosledno preverjanje pedag.dela s št.anketami, ustrezno analizo in ukrepi (BF)

U +z analizo št.anket seznani senat f.in uþitelje +št.ankete pomembne v habilitacijskem postopku

+ugodne ocene v št.anketah

+ skupne razprave o štud.programih in pedag.delu so delno izvedene

13.3.

Skrb za k.

BF

)izdelati analizo uþinkovitosti in kakovosti do konca koledarskega leta in jo objaviti v letnem

poroþilu (BF)

)skupne razprave uþiteljev in št.o programih in pedag.delu

U

D



Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic 

Poro þ ilo o kakovosti na Ekonomski fakulteti UL v letu 2003 z analizo u þ inkovitosti študija v št.l.2001/02. EF, Lj., junij 2003

Komisija za kakovosti EF, prof.dr.Irena Vida Povzel: B.Mihevc

EF

Predlogi v poroþilih o kakov.

2000, 2001, 2002 in 2003

Komentar, ocene 2003

2. 1.

Instituc. –

þlanica … +f.uresniþuje cilje opredeljene v viziji in poslanstvu f. in

njenih strateških naþrtih

+uresniþevanje predlogov za izboljšave teþe po naþrtu, predvsem kjer je odvisno od aktivnosti f.

+prvi koraki za pridobitev mednarodne akreditacije EFMD (EQUIS)

+vodstvo f.se trudi ponuditi posameznemu št.þim kakovostnejši študij

+ f. iz svojih sredstev fin. (navedene) akcije za izboljšave, nove zaposlitve

+po zgledu sodobnih šol v svetu uvaja sodobne naþine upravljanja, prožno in uþeþo se organizacijo - državni sistem ne fin.akcij za izboljšave, novih

zaposlitev 2.2.

Strokov.

službe ))daljši delovni þasa referata za št.

… +uþinkovito delovanje novih služb, centrov, enot + spletne strani f. zagotavljajo sprotno informiranost zainteresiranih uporabnikov, transparentnost dejavnosti 3.

Študijski

programi )priprava novih progr.po »bolonjski d.« in kvalitetnih progr.v Ev.in ZDA (EF) ) prilagoditi prog.potrebam št. gospodarstva

) aktualizirati vsebine, dodajati izbirne p.

) kreditni sistem z veþ izbirnosti )prenova študijskih programov )) jeseni 2003 pripraviti predloge novih štud.prog.

)) ustrezna zakonodaja za štud.progr.po “bolonjski d.”

))veþja povezanost štud.s prakso

U

…

…

… D

+dogovorili osnovna naþela za pripravo novih programov, vsebinsko zasnovi in strukturo štud.prog.

4.1.

Pouþevan

. … +sprejeli sistem naþrtovanja ped.dela, dostopen št.na

spletni strani predmetov +sprejeli sistem spremljanje ped.dela

4.2.

Uþink.red nega št.

) veþjo uþinkovitost bomo zagotovili z novo organizacijo štud., pripomoþki, metodami

D +uþinkovito uvajanje elektronskega uþenja in sodobnih naþinov ped.dela

+ izboljšana prehodnost v višji letnik (tudi 2.let.) na UNI in VS progr.

+prehod v 2.letnik UNI redni 58%

-prehod v 2 let.VS redni 44%

-podaljšanje trajanje št.

-trajanje UNI redni: 6,7 let

-skrajšanje ovira status št., posebej zaradi omejenih možnosti zapolovbanja, št.ima soc.pravice, pridobiva neobdavþeni dohodek (ŠS), davþno olajšavo staršev

4.3.

Izredni štud.

) manjša delovna obveznost zaposlenih š.

) sedanji izredni študij, najbolj kritiþno toþko, bomo popravili z novo organizacijo študija, novimi

pripomoþki, metodami (EF)

… U

+priþeli izvajati izr.štud. Vis.poslovne šole v obliki študija na daljavo v vseh centrih

+štud.gradivo za samostojni štud.

+pomoþ tutorjev +uporaba raþunal.tehnolog.



Priloga 

))posebne promocijske aktivnosti za pridobitev št.za izvedbo št.na daljavo v štud.centrih

+posodobljen naþin obvešþanja št., spremljanja štud.obveznosti, rezultatov

-konkurenca za št.bistveno lažjih štud.progr.za enak str.naslov

5.

Preverj. ) manj izpitnih rokov

)veþ sprotnega prev.znanja (EF) ) uskladitev kriterijev ocenjevanja znanja )uvajanje raþunaln.vodenega preverjanja (EF) ))sprotno delo (sem.naloge, naloge) pri predmetih

… U

… U

+uvedli sistem sprotnega preverjanja znanja (domaþe naloge, seminarsko delo, kolokviji,

delni preizkusi znanj, ki se upoštevajo pri konþni oceni)

6.1.

Podip.št. )prenova štud.programov D +zaþeli izvajanje enega prenovljenega mag.programa in 3 novih spec.progr. ter interdiscipl.uni.štud.Statistika 6.2.Str.Izp

opolnj.

7.

Raziskov. )poveþati delež raziskov. dela uþit.,sod. (EF) ) z dvigom kakovosti raz.dela želi f.oblikovati konkurenþno prednost, izkoristiti svoje sposobnosti;

zaþrtala je strateške cilje, oblikovala politiko in aktivnosti (EF)

U

U

+ poveþali kakovost raz.dela, obseg, publiciranje +udeležba na mednarodnih konferencah +dve slovenski poslovni konferenci (soorganiz.þasopisni

hiši in Društvo ekonomist.) +ustanovili Slovenski makroekonomski forum,

org.seminarjev (8) za prenos znanja v prakso +10 raz. Inštitutov f. spodbuja raz.in str.dela uþiteljev in

sodel.z gospodars.

+zagotovili infrastrukturo (progr.in strojno opremo) za raz.delo

8.

Študenti ) omejiti vpis

) diferencialni izpiti ali uvajalni letnik )manjše skupine št.

) zmanjšati štev.št.na uþitelja, s financiranjem ali omejitvami

) omejevanje vpisnih mest po kapacitet.

) dopolnitev vpisnih pogojev /ocene pomembnih sr.šol.predmetov, preizkus/

) poletni teþaji za pripravo sr.šolcev )svetovalna služba za študente (EF) )storitve za študente, za poveþanje njihove pripravljenosti za vstop v poslovni svet (EF)

))uvajanje e-klepetalnice

…

…

…

…

…

…

… U U

+Center za svetovanje in razvoj študentov pomaga pri zaposlovanju diplomantov, org.40 delavnic (o zaposlitvi, stresu, retoriki, raþunalništvu), predavanja, predstavitve podjetij in posvetovanja, svetuje pri študijskih težavah, nudi

pravne nasvete, pripr.priroþnik o str.praksi) + Št.svet se vkljuþuje v spremljanje kakovosti

ped.procesov

9.

Osebje ) ustrezno razmerje štev.št. na ped.del.

) sist. izobr. uþi., sod. v tujini(EF) ) znižanje obremenitev uþit.sodel. s ped.delom, naj

bo kot na sorodnih tujih univ., poveþanje deleža zn.razisk.dela

) usposabljati ped.delavce za nove naþine,metode pouþevanja (EF) ) vkljuþevanje strokovnjakov iz prakse in inštitutov v

pedag. delo

)ustanoviti str.službe za usposabljanje ped.delavcev in boljšo komunikacijo (EF)

))izboljšanje dostopnosti profesorjev )) obvešþanje prof.o rabi e-pošte in elektronskem

sodelovanju

)) poleg govorilnih ure delavnice, okrogle mize za št.ki to želijo

D U

…

u

… U

+zaposlovanje novih ped.delavcev, a razmerje uþi.:št. se ne izboljšuje kot bi bilo potrebno

+Center za pedagoško izobraževanje in svetovanje org.ped.andragoško usposabljanje ped.delavcev, seminarje, delavnice pripr.gradiva, uvajanje novih metod,

izobr.tehnologije, svetovanje pri obl.štud.progr.



Izvleˇcki iz poroˇcil ostalih ˇclanic 

10.

Prostor oprema

) zagotoviti dodatne prostore )uþilnice opremiti s sodobno opremo (EF) ) vkljuþ.v mednarodne projekte za posodabljanje uþ.

pripomoþkov

)informacijski sistem in informacijska tehnologija za realizacijo strateg. f., prilagajanje tehnol.spremembam in omogoþanje dela in študija

doma (EF) )) daljši þas odprtja raþunalnic

… U

… U

+posodobili raþunalnike v uþilnicah, raþunalniki in projektorji v predavalnicah + opremljenost predavalnic in uþilnic +nov informacijski sistem za št.in štud.evideco, portal

študent-net za dostop do inf., štud.gradiv -velike prostorske težave, zaradi novih oblik ped.dela v

manjših skupinah, izvajanja izpitov -premalo raþunalnikov glede na štev.št.

11. Knjiž., literatura

...

12.1.Sod.

doma ) ustanovitev posvetovalnega organa s predstavniki gospodarstva, uþit.,študenti ) strategija aplikativnih raziskav, povezovanje s

poslovnim okoljem (EF) ) strategija sodelovanja s podjetji, na ravni f. in

posameznikov (EF) )Alumni EF (EF)

)pridobitev gospodarstvenikov za sodel.v pedag.procesu (EF)

) po dogovoru s podjetji del uþnega procesa v poslovni praksi (EF)

)vkljuþevanje študentov v reševanje primerov iz poslovne prakse (EF)

) sodel.s poslovno prakso na znan.r.podroþju (EF)

… U U U U U U U

+ Center za poslovne primere in projekte za sodelovanje s podjetji, vkljuþ dodipl.in podipl.št. v reševanje poslovnih

primerov

+ Center PPP sklepa pogodbe o znan.raz.in pedag.sodelovanju s podjetji in posamenziki, gostovanja

pred.iz prakse, obiski št….

+ustanovljen Alumni klub EF za diplomante, org.

seminarje, predavanja, družabna sreþanja, izdaja þasopis ima bazo podatkov o dipl.

12.2.

Sod.

tujina )internacionalizacija f. (EF) ) sodel.s tujino na znan.r.podroþju (EF)

U U

+Pisarna za mednarodno sodelovanje EF znantno poveþala dejavnost, veþ študentov in uþiteljev v izmenjavi,

veþ sodel.držav in institucij, udeležencev na poletni šoli f.

uvaja predmete v angl.jeziku, izdaja inform.bošure, prenovljena spletna stran, pomoþ št.tujim št., sreþanja z tujimi partnerji, ambasadorji, predstavitev EF na sejmih 13.1.Notr.

nadzor

… 13.2. Št..

ankete … +izvedli anketiranje z univ.obrazcem prilag.za optiþno

odþitavnaje (v 2002/03)

13.3. Skrb za kakov.

EF

) priprava metodologije za spremljanje in evalviranje vsehdejavnosti fak. (EF) ) pripraviti na UL ustreznejšo metodologijo za

ocenjevanje ped.dela

)) dec.2003 poroþilo raziskave: Vzdušje št.na EF U

…

+dolgoroþna skrb za kakovost na vseh podroþjih +Pedagoški center

+Center za kakovost pedagoškega procesa izvedel študentko ankete o ped.-delu (poleg univerzitetne) in

raziskavo vzdušja št.na EF

+poroþila o kakovosti dostopna na speltnih straneh f.

- poþasno uresniþevanje predlogov, kjer je to odvisno od zunanjih dejavnikov (spremembe

predpisov, fin.)

