T A Š A P A N CE 2 0 1 6 M A G IS T RS K A N A L O G A
NATAŠA PANCE
MAGISTRSKA NALOGA
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Koper, 2016
POJAV SOUPORABE NA PODROČJU
KRATKOROČNEGA ODDAJANJA NEPREMIČNIN TURISTOM KOT PRILOŽNOST ZA RAST
SLOVENSKEGA TURIZMA
Nataša Pance Magistrska naloga
Mentor: prof. dr. Mitja Ruzzier UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT
POVZETEK
Delitvena ekonomija ima največji vpliv na turistični sektor. S pojavom spletnih platform, kot je Airbnb, je postala problematika kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji še posebej aktualna. Na podlagi analize sekundarnih podatkov smo preučili trenutno normativno ureditev kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami in mesti. V drugem koraku smo s kvalitativno raziskavo ugotovili povezanost te dejavnosti z glavnimi cilji slovenskega turizma, opredeljenimi v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016. Rezultati raziskave kažejo, da ima kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom pozitiven doprinos k povečanju obsega turistične dejavnosti, k razvoju trajnostnega turizma, višji kakovosti turističnih storitev, kot tudi promociji Slovenije. Manj pa so rezultati spodbudni na področju zagotavljanja ugodnega in spodbudnega poslovnega okolja za to dejavnost, saj se je urejenost področja izkazala za kompleksno, neživljenjsko in celo omejujočo za zakonito opravljanje dejavnosti.
Ključne besede: turizem, razvoj, strategije, nepremičnine, oddajanje, souporaba, ekonomija, zakonodaja, Slovenija.
SUMMARY
Sharing economy has the largest impact on the tourism sector. With the emergence of online platforms such as Airbnb, the problem of short-term rental in Slovenia has become especially prominent. Based on the analysis of secondary data, we have studied the current regulatory framework regarding short-term rental in Slovenia, compared to some other European countries and cities. In the second step, we used a qualitative survey to determine the connection of these activities with the main objectives of Slovenian tourism, defined in the 2012–2016 Slovenian Tourism Strategy. The results of the survey indicate that short-term rental has a positive impact on the increase of tourism, the development of sustainable tourism, higher quality of tourist services as well as the promotion of Slovenia. However, the results are less positive in terms of ensuring a favourable and encouraging business environment for this activity, as the regulations in the field seem to be complex, impractical and even limiting for legitimate performance of this activity.
Key words: sharing economy, Airbnb, tourism, tourism, strategies, short-term rental, legislation, Slovenia.
UDK: 338.488.2:640.8(043.2)
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev problema in področja raziskave ... 1
1.2 Namen, cilji in raziskovalna vprašanja ... 3
1.3 Uporabljene raziskovalne metode ... 4
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave ... 4
1.5 Struktura magistrske naloge ... 5
2 Delitvena ekonomija ... 6
2.1 Opis in opredelitev pojma ... 6
2.2 Razvoj delitvene ekonomije ... 9
2.3 Obljube – od pretiranega potrošništva k novim vrednotam ... 11
2.4 Nova miselnost – stran od potrošnje zavoljo potrošnikov ... 13
2.5 Se obljube uresničujejo? ... 14
3 Delitvena ekonomija v turizmu ... 17
3.1 Pomen turizma v svetu ... 17
3.2 Pomen turizma v Evropi ... 18
3.3 Pomen turizma v Sloveniji ... 19
3.3.1 Poslanstvo in vizija slovenskega turizma ... 19
3.3.2 Cilji razvoja slovenskega turizma ... 20
3.3.3 Slovenski turizem v letu 2015 ... 20
3.3.4 Konkurenčnost slovenskega turizma ... 22
3.4 Vpliv delitvene ekonomije na turizem ... 24
3.4.1 Področja delitvene ekonomije v turizmu ... 24
3.4.2 Obseg delitvene ekonomije v turizmu ... 25
3.4.3 Vpliv na razvoj turizma ... 29
3.4.4 Ključni izziv – pomanjkljiva normativna ureditev ... 33
4 Kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom ... 36
4.1 Airbnb ... 36
4.2 Pregled normativne ureditve v nekaterih državah oziroma regijah EU ... 38
4.2.1 Francija ... 39
4.2.2 Portugalska ... 40
4.2.3 Amsterdam... 41
4.2.4 Hamburg ... 42
4.2.5 London ... 42
4.3 Normativna ureditev v Sloveniji – pregled trenutnega stanja področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin v Sloveniji ... 43
5 Raziskovalna izhodišča ... 48
5.1 Metodologija raziskovanja ... 49
5.2 Vzorčenje in opis vzorca ... 50
5.2.1 Prvo raziskovalno vprašanje – analiza sekundarnih podatkov ... 50
5.2.2 Drugo raziskovalno vprašanje – kvalitativna raziskava ... 50
5.3 Zbiranje podatkov ... 51
5.3.1 Uporaba sekundarnih podatkov za preverjanje prvega raziskovalnega vprašanja ... 51
5.3.2 Kvalitativna raziskava za preverjanje drugega raziskovalnega vprašanja ... 52
6 Rezultati raziskave ... 54
6.1 Prvo raziskovalno vprašanje ... 54
6.1.1 Način urejanja problematike v Sloveniji ... 54
6.1.2 Zaključki razprave delovne skupine ... 58
6.1.3 Predlog akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom – končni rezultati dela delovne skupine ... 60
6.1.4 Ali gre za učinkovito ureditev kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji na način, kot je to urejeno v izbranih evropskih državah in mestih? ... 61
6.1.5 Ali obstaja realna možnost izvedbe hitre (v obdobju enega leta) ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji? ... 65
6.2 Drugo raziskovalno vprašanje ... 68
6.2.1 Interpretacija rezultatov intervjujev ... 68
6.2.2 Preverjanje vsebine raziskovalnega vprašanja ... 77
7 Zaključek ... 80
7.1 Priporočila za zakonodajalce in sobodajalce ... 83
7.2 Možnosti in omejitve za nadaljnje raziskovanje ... 85
Literatura ... 87
Priloge ... 97
SLIKE
Slika 1: Primeri različnih produktov v okviru delitvene ekonomije, glede na ključne
elemente ... 8
Slika 2: Definiranje področij sodelovalne potrošnje in delitvene ekonomije... 9
Slika 3: Področja uporabe delitvene ekonomije in nekaj bolj vidnih platform ... 11
Slika 4: Prihodi in prenočitve turistov 2006–2015 ... 21
Slika 5: Od statusnega simbola do izkustvenih potovanj ... 30
Slika 6: Rast števila gostov preko portala Airbnb ... 37
PREGLEDNICE Preglednica 1: Star in nov način delovanja gospodarstva... 14
Preglednica 2: Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, december 2015 ... 22
Preglednica 3: Rast prilivov iz naslova izvoza potovanj v obdobju 2006–2015 ... 22
Preglednica 4: Indeks konkurenčnosti slovenskega turizma ... 23
Preglednica 5: Štiri ključna področja delitvene ekonomije v turizmu ... 24
Preglednica 6: Prednosti in slabosti reguliranih in nereguliranih podjetij, ki sodijo v področje delitvene ekonomije ... 25
Preglednica 7: Delitvena ekonomija v turizmu v številkah ... 27
Preglednica 8: Predpisi, ki urejajo področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin, po posameznih resornih ministrstvih in zahteve za sobodajalce, ki jih morajo izpolnjevati ... 44
Preglednica 9: Podatki o intervjuvancih in njihovih kapacitetah ... 51
Preglednica 10: Akcijski načrt posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom ... 61
Preglednica 11: Pregled ukrepov v izbranih evropskih državah in mestih in v Sloveniji ... 62
Preglednica 12: Scenarij časovnega poteka predlaganega ukrepa do sprejema na Vladi RS... 67
KRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BEUC Evropska potrošniška organizacija (Bureau Européen des Unions de
Consommateurs)
EC Evropska komisija (European Commission)
EPRS Evropska parlamentarna raziskovalna služba (European Parliamentary Research Service)
ETC Evropska potovalna komisija (European Travel Commission) FURS Finančni urad Republike Slovenije
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
HOTREC Evropsko združenje hotelov, restavracij in kavarn (Hotels, Restaurants & Cafés in Europa)
IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija LTO Lokalna turistična organizacija
MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MF Ministrstvo za finance
MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MJU Ministrstvo za javno upravo
MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve
MOP Ministrstvo za okolje in prostor MZ Ministrstvo za zdravje
OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development)
RDO Regionalna destinacijska organizacija
SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije
SRST Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 STO Slovenska turistična organizacija
SURS Statistični urad Republike Slovenije TCI Tourism Competitive Intelligence TIRS Tržni inšpektorat Republike Slovenije
TTCI Indeks turistične konkurenčnosti (Travel & Tourism Competitivness Index) UNWTO Svetovna turistična organizacija (United Nations World Tourism Organization) Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije
Zavod GSD Zavod Gostoljubnost slovenskih domov ZGos Zakon o gostinstvu
ZSRT Zakon o spodbujanju razvoja turizma ZTKS Združenje turističnih kmetij Slovenije
WEF Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum)
WTTC Svetovni potovalni in turistični svet (World Travel & Tourism Council)
1 UVOD
Digitalna tehnologija in internet spreminjata naš svet. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so v večini gospodarskih panog drastično vplivale na poslovne modele podjetij oziroma na načine, kako slednja ustvarjajo vrednost. K temu so prispevale spremenjene navade potrošnikov, ki so vedno bolj informirani, povezani, fleksibilni in si želijo vedno novih doživetij. Zato različnih sredstev, kot so avto, kolo, stanovanja, stroji in še marsikaj drugega, ljudje ne kupujejo več, temveč so jih pričeli »souporabljati«, njihovo medsebojno usklajevanje pa omogočata sodobna IKT tehnologija in 24-urna povezanost uporabnikov.
Pojavu, ki odgovarja na navedene trende in temelji na izmenjavi izdelkov in storitev med različnimi ljudmi, v angleščini pravijo »sharing economy«, medtem ko v slovenskem jeziku še ni zaslediti ustreznega prevoda.
Natančne definicije navedenega pojava stroka še nima, čeprav zajema različne načine uporabe izraza v praksi (Martin 2016, 151). Zaslediti je različna poimenovanja tujih avtorjev za to obliko ekonomije, tudi kot »sodelovalna potrošnja« (angl. collaborative consumption) (Botsman in Rodgers 2010), »omrežje« (angl. mesh) (Gansky 2010), »delitvena ekonomija«
(angl. sharing economy) (Buczynski 2013; Schor 2014) idr. Vsem pa so skupne naslednje značilnosti: splošna dostopnost, odprtost, povezanost in delitev. V nalogi bomo za delitveno ekonomijo uporabljali izraze, kot jih izvorno uporabljajo avtorji, ki jih bomo navajali.
Evropski parlament in OECD v svojih poročilih uporabljata izraz delitvena ekonomija (angl.
sharing economy), čeprav ob tem navajata, da za ta pojav ne obstaja zgolj eno poimenovanje in ena opredelitev. Izraz delitvena ekonomija je postal krovni pojem in zajema različne vrste gospodarskih dejavnosti, ki so sicer neformalne, vsem pa je skupno, da so odvisne od spletnih platform, ki povezujejo ponudnike različnih proizvodov in storitev z uporabniki, ki te proizvode ali storitev želijo najeti. Slovenščina ustreznega prevoda še nima. Dosedanji predlogi so »souporaba« sredstev, »delitvena ekonomija« in še nekaj drugih. Izraz delitvena ekonomija uporabljajo tudi slovenske institucije, ki se ukvarjajo s tem področjem, predvsem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato ga bomo v nalogi uporabljali tudi mi, razen v delih, kjer avtorji uporabljajo specifične izraze. Razvoj in določitev novih terminov bomo prepustili jezikoslovcem.
1.1 Opredelitev problema in področja raziskave
Razvoj IKT tehnologij in socialnih omrežij ter spremenjene navade potrošnikov, ki izdelke in storitve namesto, da bi jih kupovali, raje »souporabljajo«, so pripeljali do novega ekonomskega pojava, imenovanega delitvena ekonomija. Področje delitvene ekonomije je v zadnjih letih doživelo skokovito rast. Največji vpliv delitvene ekonomije se kaže ravno na področju turizma, saj spreminja način potovanja ljudi.
V začetku leta 2015 je obstajalo kar 500 spletnih platform, povezanih s turizmom. Mnoga podjetja s področja delitvene ekonomije so del ekonomije potovalnih storitev (11 % potnih in nastanitvenih, 50 % prometnih in 39 % za prosti čas) (Evropski parlament 2015, 23). S področja nastanitev so največje Airbnb, HomeAway, Tripping, Housetrip. Od navedenih v Sloveniji trenutno deluje zgolj Airbnb. Delitvena ekonomija na področju turizma z
»odpiranjem vrat« lastnih domov turistom ponuja alternativo tradicionalnim turističnim storitvam, kar vpliva na višjo konkurenčnost, hkrati pa za države predstavlja tudi precej velik izziv. Gre za področje, ki ne sodi v okvir obstoječih normativnih ureditev, zato se države soočajo z izzivom, kako to zvrst ekonomije vključiti v sistem formalnega gospodarstva in v aktualno zakonodajo.
Pojav delitvene ekonomije ustvarja pritisk tudi na obstoječe zakonodajne okvire v Sloveniji.
Področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji ureja več zakonov in podzakonskih predpisov, ki vsak s svojega zornega kota ureja navedeno problematiko. Zaradi kompleksnosti predpisov in njihovega obsega se v praksi pojavlja izogibanje upoštevanja predpisov, kot so neplačevanje turistične takse, davkov od dejavnosti, izogibanje prijave bivanja, pridobivanja soglasja solastnikov itd. Čeprav kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, v slovenski zakonodaji poimenovano sobodajalstvo, ni nov pojav, je z razvojem spletnih portalov, kot je npr. Airbnb, problematika kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom postala še posebej aktualna. Zaradi relativne enostavnosti vključitve na trg ponudbe, zanimanja turistov in lahkega zaslužka tovrstno oddajanje lastnih domov postaja privlačno za vse več ljudi. Na trgu turističnih kapacitet so se pojavili številni novi ponudniki. Zaradi neurejene zakonodaje ti pogosto predstavljajo nelojalno konkurenco drugim ponudnikom nastanitev in sobodajalcem, ki opravljajo dejavnost v skladu s predpisi, njihovo izogibanje predpisom pa pomeni tudi izziv za državo, in sicer tako z vidika manjših prejemkov v državno blagajno (davki, turistična taksa) kot vidika varnosti (neprijavljanje gostov) in zagotavljanja kakovosti (objekti niso kategorizirani, ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih pogojev).
Zanimivo je, da se urejanja področja ni najprej lotila država, temveč so si ureditve problematike želeli predvsem ponudniki nepremičnin, tudi z željo po poenostavitvi številnih predpisov. Na Vlado RS so naslovili tudi pobudo za posodobitev predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (MGRT 2015a).
Zaradi aktualnosti problematike nas v nalogi zanima, kako se bo država lotila njenega urejanja. V ta namen bomo podrobneje proučili zakonodajno ureditev tega področja v Sloveniji in v izbranih tujih državah oziroma mestih. Ker je raziskav s področja delitvene ekonomije v Sloveniji zelo malo in ker se največji vpliv delitvene ekonomije kaže prav na področju turizma, nas v nalogi, na konkretnih primerih uporabnikov portala Airbnb, zanima, kako so povezani kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom v Sloveniji in glavni cilji slovenskega turizma (obseg turistične dejavnosti, trajnostni turizem, ugodno poslovno okolje, višja kakovost, učinkovita promocija Slovenije).
1.2 Namen, cilji in raziskovalna vprašanja
Temeljna teza raziskave o souporabi nepremičnin turističnih ponudnikov na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom je, da glede na normativno ureditev tega področja v Sloveniji in na številne predpise, ki jih morajo sobodajalci izpolnjevati, ter njihovo medsektorsko razdrobljenost ne obstaja možnost hitre in učinkovite izvedbe poenostavitve oziroma posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom v Sloveniji, čeprav bi ta pozitivno vplivala na glavne cilje slovenskega turizma. Iz teze sledi namen raziskave, ki je proučevanje trenutne normativne ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami in mesti ter povezanost kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v najem z glavnimi cilji slovenskega turizma, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016 (MGRT 2012).
Glede na namen smo oblikovali naslednje raziskovalne cilje:
- opredeliti pojem delitvena ekonomija ter navesti področja, ki jih zajema;
- proučiti trenutno stanje, vpliv, izzive in priložnosti, ki jih prinaša ta hitro razvijajoči se pojav na področju turizma, natančneje na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom;
- identificirati obstoječe smernice EU ter zakonodajno ureditev tega področja v dveh izbranih evropskih državah (Francija, Portugalska), ki sta po ureditvi področja turizma podobni Sloveniji, in treh mestih (Amsterdam, Hamburg in London), ki imajo področje turizma urejeno na lokalni oziroma regionalni ravni;
- proučiti zakonodajno ureditev področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji;
- proučiti povezanost kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji z glavnimi cilji slovenskega turizma (obseg turistične dejavnosti, trajnostni turizem, ugodno poslovno okolje, višja kakovost, učinkovita promocija Slovenije) na konkretnih primerih uporabnikov portala Airbnb;
- podati predloge za izboljšanje in normativno ureditev področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji.
Na podlagi proučene literature in ugotovitev nekaterih avtorjev postavljamo naslednja raziskovalna vprašanja, na katera bomo odgovore poiskali v raziskavi:
- Ali obstaja realna možnost izvedbe hitre (v obdobju enega leta) in učinkovite ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji na način, kot je to urejeno v izbranih evropskih državah in mestih?
- Na kakšen način so povezani kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom v Sloveniji in glavni cilji slovenskega turizma, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016?
1.3 Uporabljene raziskovalne metode
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del.
V empiričnem delu naloge nas zanima, kako je Slovenija pristopila k zakonodajni ureditvi tega področja in kakšne so rešitve. Z analizo sekundarnih podatkov smo proučili zakonodajno ureditev področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v nekaterih drugih evropskih državah in mestih ter trenutno zakonodajno ureditev obravnavanega področja v Sloveniji ter ugotovitve primerjali z raziskovalnim vprašanjem.
S pomočjo poglobljenih individualnih intervjujev z malimi podjetniki, registriranimi sobodajalci (fizične osebe, samostojni podjetniki in podjetja), ki svoje nastanitvene kapacitete oziroma nepremičnine oddajajo preko on-line spletnega portala Airbnb, smo proučili povezanost kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v najem z glavnimi cilji slovenskega turizma (obseg turistične dejavnosti, trajnostni turizem, ugodno poslovno okolje, višja kakovost in učinkovita promocija Slovenije). V vzorec smo vključili pet ponudnikov oddajanja namestitvenih kapacitet preko portala Airbnb. Pri oblikovanju vzorca smo upoštevali tudi število kapacitet, ki jih posamezni ponudnik oddaja preko portala Airbnb, tako da smo v vzorec zajeli tako predstavnike večjih ponudnikov (večje število nastanitvenih kapacitet) kot tudi manjše nastanitvene ponudnike. Osredotočili smo se predvsem na mnenjske voditelje, ki imajo širši pogled na dogajanje in problematiko, povezano s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin turistom v Sloveniji. Na zbranih podatkih smo izvedli analizo vsebine, ugotovitve raziskave pa so pripravljene v obliki sinteze mnenj mnenjskih voditeljev.
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave
Kakovostna teoretična podlaga je osnova za izvedbo primerjalne analize kot tudi za korektno izvedbo raziskave. Področje delitvene ekonomije je v Sloveniji še precej neraziskano, saj gre za nov pojav ne samo v slovenskem okolju temveč gre za nov globalni fenomen. V Sloveniji knjig s tega področja praktično ni, objavljenih je nekaj kakovostnih knjig v angleškem jeziku strokovnih člankov in študij mednarodnih organizacij in evropskih inštitucij, na katere smo se opirali pri opredelitvi pojma delitvene ekonomije in tudi njenih področij delovanja ter obsega.
Med omejitve pri preučevanju prvega raziskovalnega vprašanja lahko uvrstimo različno raven normativne urejenosti tega področja med evropskimi državami. Medtem ko je v Sloveniji to področje urejeno na nacionalni ravni, številne države to področje urejajo na regionalni oziroma lokalni ravni. Glede na to, da določena evropska mesta po turističnem prometu presegajo celotno Slovenijo, poleg tega zgolj redke evropske države področje turizma urejajo na državni ravni, menimo, da za namen te raziskave ni pomembna raven, na kateri je področje urejeno, temveč predvsem način, kako je področje urejeno.
Kot glavna omejitev pri proučevanju drugega raziskovalnega vprašanja se postavlja dostopnost do ponudnikov nastanitev preko Airbnb. Ker na spletni strani Airbnb ni objavljenih kontaktnih podatkov teh ponudnikov, njihovo zbiranje prek drugih virov pa bi bilo zelo zamudno, smo preko Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov pritegniti k sodelovanju pet mnenjskih voditeljev. Pri tem smo se zanašali na osebne poslovne stike in na aktualnost tematike ter posledično na osebno motiviranost sodelujočih.
Rezultati raziskave in njeni zaključki lahko z določenimi omejitvami služijo tudi kot priporočila pripravljavcem nove turistične strategije za obdobje 2017–2021.
1.5 Struktura magistrske naloge
Magistrska naloga je razdeljena na sedem poglavij: (1) Uvod; (2) Delitvena ekonomija; (3) Delitvena ekonomija v turizmu; (4) Kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom; (5) Raziskovalna izhodišča; (6) Rezultati raziskave in (7) Zaključek, kot izhaja iz nadaljevanja.
Za uvodnim poglavjem sledijo tri teoretična poglavja. V drugem poglavju bomo pojasnili pojem delitvene ekonomije na podlagi opredelitev, ki izhajajo pretežno iz tuje literature.
Predstavili bomo njen razvoj ter področja uporabe delitvene ekonomije z orisom nekaj najbolj vidnih platform. Poglavje bomo zaključili s prikazom pričakovanj delitvene ekonomije.
V tretjem poglavju bomo prikazali pomen turizma na globalni in evropski ravni kot tudi v Sloveniji. Prikazali bomo rast in obseg delitvene ekonomije v turističnem sektorju ter predstavili vpliv delitvene ekonomije na turizem in njegov razvoj.
V četrtem poglavju se bomo osredotočili na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin v najem. V Sloveniji smo pojav delitvene ekonomije zaznali prav na tem področju. Najbolj uveljavljena spletna platforma s področja kratkoročnega oddajanja nastanitev v najem je Airbnb, ki kot edina tovrstna platforma deluje tudi v Sloveniji. Podali bomo pregled normativne ureditve v nekaterih evropskih državah in mestih, ki so že pristopila k ureditvi tega področja v svoji zakonodaji. Posebno pozornost bomo namenili pregledu zakonodajne ureditve področja v Sloveniji z identifikacijo predpisov, ki urejajo področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin.
V okviru petega poglavja bomo prikazali raziskovalna izhodišča. Predstavili bomo metodologijo raziskovanja posameznih raziskovalnih vprašanj in način zbiranja podatkov oziroma izbiro vzorca. Rezultati raziskave bodo predstavljeni v šestem poglavju, kjer bomo zapisali posamezne ugotovitve analize in jih povezali z raziskovalnimi vprašanji. V zadnjem poglavju bomo povzeli ključne ugotovitve in podali priporočila za prakso ter možnosti za nadaljnja raziskovanja.
2 DELITVENA EKONOMIJA
Delitvena ekonomija je nov poslovni model, ki se je pojavil ob razmahu in razvoju novih IK tehnologij. Natančne definicije pojma delitvene ekonomije stroka še ne pozna. Gre za pojav, pri katerem je videti, da je delovanje gospodarske pobude korak pred normativno ureditvijo držav, ki tega ne zmorejo umestiti v že obstoječe normativne okvire, saj predstavlja bistveno drugačen način delovanja od obstoječih tržnih modelov. Iskanja rešitev se lotevajo tako na ravni Evropske komisije kot na ravni OECD, a zaenkrat priporočil državam članicam še ni.
2.1 Opis in opredelitev pojma
Sodelovalna ekonomija, nekoč idealistična niša štoparjev in popotnikov z nahrbtniki, se je, zahvaljujoč ekonomskim, družbenim in tehnološkim spremembam, razvila v več milijardno industrijo (Trivett 2013, 1). Z razvojem in uporabo novih tehnologij so se razvile spletne platforme, ki povezujejo posameznike, lastnike premalo izkoriščenega blaga ali storitev, z ljudmi, ki bi to isto blago ali storitev želeli najeti (Cusumano 2015, 32). Gre za ekonomski model, pri katerem je dostopnost pomembnejša kot lastništvo, saj uporabniku omogoča stalen dostop do blaga in storitev, ki jih v določenem časovnem obdobju potrebuje (Hamari, Sjöklint in Ukkonen 2015, 7). Souporaba se je pojavila kot alternativa tradicionalni ponudbi blaga in storitev (Zervas, Proserpio in Byers 2013, 1), to področje pa ohranjajo predvsem mladi, predvsem tako imenovana generacija Y1 (Bremner 2013, 14).
Pojav, ki temelji na izmenjavi izdelkov in storitev med različnimi ljudmi ter je podprt s sodobnimi tehnologijami, že v angleščini nima enotnega izraza, še manj v slovenščini. Kot navaja Kralj (2013, 22) na tem področju ne obstaja enoten pojmovni okvir, temveč prej skupna načela, kot so delitev, odprtost, dostopnost, sodelovanje, povezovanje. Sacks (2011, v Nadler 2014, 10) meni, da je delitvena ekonomija podlaga novega globalno-ekonomskega sistema ter tako prisotna, da jo zaradi njenega pomembnega vpliva na gospodarstvo, družbo in kulturo primerjajo že z industrijsko revolucijo.
»Na splošno lahko govorimo o novih družbenih in ekonomskih oziroma poslovnih modelih, procesih in odnosih, za katere je značilno, da uporabniki do izdelkov in storitev dostopajo takrat, ko jih potrebujejo. Medtem ko tradicionalni poslovni model temelji na individualnem nakupu in lastništvu izdelka ali storitve, je za ekonomijo delitve značilno, da imajo uporabniki na voljo stalen in učinkovit dostop do stvari, kar ima prednost pred njihovim lastništvom.
Čeprav številne oblike, ki jih štejemo v okvir ekonomije delitve, že poznamo (na primer izposoja avtomobilov), pa je za nov model značilna delitev stvari in storitev, ki poteka v okviru novih IKT in spletnih družbenih omrežij.« (Kralj 2013, 21) Rogers (2002, v van de Glind 2013, 17) navaja, da je sodelovalna potrošnja inovativen način potrošnje, ki vključuje
1 Rojeni med leti 1981 in 2000, sicer poznani tudi kot seniorji milenijske generacije (Bremner 2013, 29).
tako tradicionalne oblike izmenjave kot sodobne tehnologije, pri tem pa gre za inovativno idejo, prakso ali predmet, ki ga posameznik dojema kot novega.
Evropski parlament (European Parliament 2015, 15) ugotavlja, da je oblikovanje definicije zahtevno, in to zato, ker za ta pojav obstaja tako veliko različnih izrazov. Belk (2014, 1595) navaja izraze, kot so sodelovalna potrošnja (collaborative consumption), omrežja kot platforma za delitev (the mash), ekonomski sistemi delitve (commercial sharing systems), soproizvajanje (co-production), soustvarjanje (co-creation), soporaba (prosumption), sistemi izdelek/storitev (product-service systems), na dostopu temelječa potrošnja (access-based consumption), sodelovanje potrošnikov (consumer participation) in spletno prostovoljstvo (online volunteering).
Zasledimo lahko tudi druga poimenovanja (P2P Foundation 2012, v Kralj 2013, 22):
- Botsman in Rogers (2010): sodelovalna potrošnja (collaborative consumption), - Gansky (2010): omrežje kot platforma za delitev (mesh),
- Howe (2009): množično zunanje izvajanje (crowdsourcing),
- Bauwens (P2P Foundation 2012): sodelovalna ekonomija (collaborative economy), - Benkler in Nissenbaum (2006): na skupnem osnovana mrežna produkcija (commons-
based peer production) in Benkler (2004): dobrine, primerne za delitev (shareable goods), - Tapscott in Williams (2008): wikinomija (wikinomics),
- Chesbrough, Vanhaverbeke in West (2008) : zunanje inovacije (open innovation).
Ključni elementi tega pojava, temelječega na razmahu tehnologije, ki omogoča poceni spletne platforme, so po Sundararajanu (2014, 2−3): drug namen zasebnega premoženja: Airbnb, RelayRides; zagotavljanje strokovnih storitev: Uber (strokovni vozniki), Kitchit (strokovni kuharji); zagotavljanje svobodnih (freelance) delavcev: oDesk, TaskRabbit; prodaja premoženja po modelu vsak-z-vsakim (peer-to-peer): eBay, Etsy; izobraževanje po modelu vsak-z-vsakim (peer-to-peer): Skillshare, Udemy; izposoja po modelu vsak-z-vsakim (peer-to- peer): LendingTree.
Omrežja kot platforme za delitev označujejo, da je ponudba nekaj, kar se lahko deli znotraj skupnosti, trga ali vrednostne verige ter vključuje izdelke, storitve in surovine. Za iskanje se uporablja splet in mobilne povezave podatkov. Usmerjena je v fizične dobrine, pri čemer je pomembna lokalnost izdelkov in storitev ter njihova obnovljivost. Ponudbe, novice in priporočila se prenašajo osebno preko družabnih omrežij (Gansky 2010, 16).
Botsmanova in Rogers (2010, v van de Glind 2013, 15–16) navajata, da so gonilci (angl.
drivers) sodelovalne potrošnje, ki so hkrati tudi njene prednosti: družbeni, imenovani tudi preporod skupnosti (večje število interakcij, ker se ljudje osebno srečujejo), ekonomski, imenovani tudi stroškovna ozaveščenost (varčevanje z denarjem, ker ljudem ni treba toliko kupovati, dostop pa ohranjajo), okoljevarstveni, imenovani tudi skrb za okolje (prednosti, ker
interakcije vsak-z-vsakim (tradicionalni modeli izmenjave se ponovno pojavljajo, a na način, ki prej ni bil mogoč). Ob tem navajata (Botsman in Rogers 2010, 75) še štiri principe, na katerih temelji sistem sodelovalne potrošnje: zaupanje med neznanci, vera v skupnost, proste kapacitete (relativno dragi proizvodi, ki so večinoma časa neuporabljeni) in kritična masa.
Schorova (2014, 4) navaja primere različnih produktov v okviru te ekonomije, in sicer glede na njene ključne elemente (slika 1).
Vrsta ponudnika
Model vsak-z-vsakim Podjetja s potrošniki
Usmerjenost platforme
Neprofitna
A)
Izmenjava hrane, časovne banke
B) Makerspace
Profitna
C)
Relay Rides, Airbnb, Uber, Udemy
D)
Uber, Kitchit, Zipcar, Udemy
Slika 1: Primeri različnih produktov v okviru delitvene ekonomije glede na ključne elemente
Vir: Schor 2014, 4.
Izvoren namen delitvene ekonomije je bil izmenjava v skladu z modelom vsak-z-vsakim, ko naj bi si posamezniki brez plačila ali s plačilom izmenjali stvari, ki jih ne potrebujejo, in sicer s pomočjo brezplačnih platform (prikazano okencu A). Platforme, ki so uspešno delovale na ta način, so kmalu pritegnile investitorje, ki so njihovo vrednost izkoristili in jih preoblikovale na način, ki sodi v okenca B, C ali D. Poleg tega gre v primerih modela vsak-z-vsakim (A, C) za način, ko posamezniki lahko v okviru platforme tako kupujejo kot ponujajo storitve, v primerih odnosa podjetja–potrošniki (B, D) pa potrošniki lahko skozi platformo zgolj kupujejo. V slednjih primerih se zelo približajo že dalj časa obstoječim platformam, kot so booking.com in Expedia, ki storitve zgolj prodajajo potrošnikom. Kljub vsemu pa podjetja v okencu D izvirajo iz modela vsak-z-vsakim in tovrstne storitve delno še vedno ponujajo, zato sodijo v polje delitvene ekonomije (European Parliament 2015, 15–16).
Botsmanova (2014, 24) poda ključno usmeritev delitvene ekonomije, ko navaja, da je sodelovalna potrošnja sistem, ki s pomočjo modelov in trgov aktivira neizkoriščeno vrednost različnih vrst premoženja, kar omogoča njihovo večjo učinkovitost in dostopnost. Njen temelj je sodelovanje – ne glede na to, ali gre za osebno izmenjavo ali za povezovanje s pomočjo interneta, kjer se tvorijo številne vsak-z-vsakim interakcije. Osnova novih družbeno- ekonomskih sistemov so spletne tehnologije, ki omogočajo deljenje in izmenjavo sredstev, od prostorov do veščin (Botsman in Rogers 2010, xv). »Enostavno rečeno, ljudje ponovno delijo s svojo skupnostjo, pa naj bo to v pisarni, v soseščini, stanovanjski stavbi, šoli ali na
Facebooku. Toda deljenje oziroma sodelovanje se sedaj odvija na način, ki ni bil možen nikoli prej, ob tem pa ustvarja kulturo in gospodarstvo 'kar je moje je tvoje'.« (Botsman in Rogers 2010, xv).
Delitvena ekonomija, kot jo definira Botsmanova (2013, 9), je zgolj le del sodelovalne in vključuje model vsak-z-vsakim ter del ekonomije podjetij s potrošniki, kot je to prikazano na sliki 2.
Slika 2: Definiranje področij sodelovalne potrošnje in delitvene ekonomije Vir: Botsman 2013, 9.
Evropski parlament v svoji študiji 'Research for Tran Committee – Tourism and the Sharing Economy: Challenges and Opportunities for the EU’ (European Parliament 2015, 17) uporablja izraz delitvena ekonomija in za namen raziskave podaja naslednjo definicijo slednje, ki jo bomo upoštevali tudi v tej nalogi: »Delitvena ekonomija je niz praks, modelov in platform, ki s pomočjo tehnologij in skupnosti omogoča posameznikom in podjetjem, da si vsaj delno delijo izdelke, storitve in izkušnje. Vključuje neprofitne in profitne platforme, ki izvorno izhajajo iz čiste delitvene ekonomije modela vsak-z-vsakim in/ali neprofitnih organizacij.«
2.2 Razvoj delitvene ekonomije
Delitev ni nov pojav (Belk 2014, 1595; van de Glind 2013, 11; Schiel 2015, 6). Gre za naraven pojav, vedenje v družbi, ki kaže na solidarnost, sodelovanje in medsebojno pomoč
delitev najbolj univerzalna oblika človekovega ekonomskega obnašanja, različna in bolj temeljna kot recipročnost« (Price 1975, v Kralj 2013, 21) in »verjetno najbolj temeljna oblika ekonomske distribucije humanoidnih skupnosti v obdobju več sto tisoč let«. Pojem
»sodelovalna potrošnja« sta leta 1978 skovala Felson in Spaeth, ki sta proučevala nov koncept izmenjave avtomobilov (Buczynski 2013, 17).
Rifkin (2015, 255) navaja, da ekonomija souporabe nastaja iz več razlogov. V največji meri je leta 2008 k temu pripomogel globalni zlom gospodarstva, nastopila je »velika recesija«.
Padec kupne moči, opešano gospodarstvo in milijoni ljudi, ki so ostali brez dela, so vodili do tega, da so ljudje začeli dvomiti o vrednosti nakopičenega imetja, zaradi katerega so si nakopali celo dolgove. Spoznali so, da to imetje, ki ga niso niti uporabljali, še manj potrebovali, ne vodi k blaginji niti ne povečuje občutka sreče. Streznitev, ki je sledila, je vodila v preobrat ekonomskega sistema: kupuj manj in deli to, kar imaš. Nenadzorovano potrošnjo je zamenjala ekonomija souporabe, ki v veliko večji meri temelji na socialnem kot na tržnem kapitalu. S pomočjo interneta, ki je omogočil, da se ljudje po vsem svetu povezujejo med seboj in delijo stvari, ki jih v danem trenutku ne potrebujejo, s tistimi, ki jih potrebujejo, se je novo ekonomsko gibanje začelo praktično čez noč (Rifkin 2015, 256).
Kot opisujeta Botsmanova in Rogers (2010, xv), ljudje vsakodnevno uporabljajo sodelovalno potrošnjo. Del tega so tradicionalne delitve, blagovna menjava, izposoje, trgovanje, oddajanje, podarjanje in izmenjava, redefinirane s pomočjo tehnologij in delitvenih skupnosti.
Sodelovalna potrošnja omogoča ljudem, da se zavedajo izjemnih prednosti dostopa do izdelkov in storitev pred lastništvom, ob tem pa prihranijo denar, prostor in čas, sklepajo nova prijateljstva ter znova postanejo dejavni državljani. Avtorja navajata, da družabna in pametna omrežja ter tehnologije omogočajo preskok iz zastarelih modelov množične potrošnje v ustvarjanje inovativnih sistemov, ki slonijo na souporabi. To prinaša tudi pomembne prednosti za okolje (povečanje učinkovitosti, zmanjšanje odpadkov, spodbujanje razvoja boljših proizvodov in čiščenje presežka, ki sta ga ustvarili hiperprodukcija in potrošnja).
Belk (2010, v Kralj 2013, 21) pravi, da je »delitev temeljno obnašanje potrošnikov, ki ga zlahka zamenjamo z menjavo blaga in dajanjem daril. Delitev je ločena od drugih oblik, starodavna in vse pomembnejša raziskovalna tema obnašanja potrošnikov, ki se ukvarja s širokim naborom potrošniških vprašanj: od delitve virov v okviru gospodinjstev nasproti atomizirani družinski lastnini do izmenjave datotek nasproti pravicam intelektualne lastnine.«
Delitvena ekonomija predstavlja alternativo individualnemu lastništvu (Belk 2007, 127). Prav tako Belk (2014, 1595) navaja, da gre za pojav, ki se je razvil šele v dobi interneta. Tudi Botsmanova in Rogers (2010, xx) pravita, da sodelovalna potrošnja izvira iz spleta, iz objavljanja komentarjev, deljenja dokumentov, slik, posnetkov in znanja. Kot navajata, smo sedaj dosegli točko, ko začenjamo enake principe sodelovanja in deljenja udejanjati na drugih področjih življenja. Ta področja so, kot je razvidno iz slike 3, številna.
Slika 3: Področja uporabe delitvene ekonomije in nekaj bolj vidnih platform Vir: Teigland 2015, 13.
Razvoj novih tehnologij je v veliki meri prispeval k velikemu porastu trenda na področju delitvene ekonomije (Buczynski 2013, 2), ki je zaradi svoje enostavnosti zajel celo globalno raven (Kramer 2016, 1). Gre za globalni fenomen, in sicer tako zaradi širitve platform v druge države kot zato, ker se je zamisel o delitvi prijela po celem svetu. Številne od najbolj vidnih platform izvirajo iz Združenih držav Amerike. Platforme so vse bolj razširjene tudi po Evropi, kjer mesta postajajo središča »delitvenih praks« – npr. Pariz gosti vsakoletni festival
»QuiShare«. V arabskem svetu se pojavljajo številne nove delitvene inovacije, Kolumbija je postala delitveno središče v Latinski Ameriki, ravno tako je delitev razvita v Seulu. Leta 2013 je ekvadorska vlada podala iniciativo za zamisel o državi, temelječi na principih delitve (odprta omrežja, proizvodnja in gospodarstvo skupne lastnine). Skupno vsem praksam delitve je želja po ustvarjanju pravičnejše, bolj trajnostne in povezane družbe (Schor 2014, 1).
2.3 Obljube – od pretiranega potrošništva k novim vrednotam
Kot navaja Gansky (2010, 2), je delitev prisotna praktično povsod. Delimo si vse od hotelov do stanovanjskih stavb, podzemnih železnic in taksijev, letališč in letal, cerkev in knjižnic.
Celotna infrastruktura, od telefonskih linij do brezžičnih povezav, cest in pločnikov, umetnosti in parkov, je predmet delitve. Kljub temu, da je deljenje staro kot človeštvo (Belk 2014, 1595), se je nekaj spremenilo. »Potrošniki želijo imeti v posesti manj, ampak dobiti
družabno, saj krepi obstoječe vezi in ustvarja nove kontakte, ter »ker to želimo in sedaj lahko«, zahvaljujoč sodobnim tehnologijam (Frick, Hauser in Gürtler 2013, 5).
Pojav delitvene ekonomije sovpada s splošnim premikom, do katerega je prišlo v 21. stoletju, in sicer premik od pasivnih potrošnikov industrijske ekonomije v sodelovalno ekonomijo, kjer potrošniki postanejo ustvarjalci, sodelavci, financerji, proizvajalci in ponudniki (Botsman 2013, 12). Buczynski (2013, 16) piše, da se je velika večina komentarjev o delitveni ekonomiji osredotočila na to, kako umestiti sodelovalno potrošnjo v trenutno ekonomsko ideologijo, medtem pa drugi menijo, da gre za veliko več kot le nov trend. Delitvena ekonomija predstavlja osnovni načrt za prihodnje poslovne zamisli, ki pojasnjuje, kako povezati gospodarska, okoljska in socialna vprašanja (Daunorienė idr. 2015, 837).
»Menim, da ne obstaja nič drugega, kar lahko radikalno zmanjša revščino in potrošnjo virov naenkrat (…). Delitvena ekonomija ni zgolj realna možnost, je tudi navdihujoča resnična zgodba. Ljudje izkušajo, da jih opolnomoči. Postajajo konstruktivni drug do drugega. Pri delitveni ekonomiji gostimo, financiramo, učimo, vozimo, skrbimo, vodimo in kuhamo enako za prijatelje kot tujce. To je svet, v katerem si ljudje pomagajo. Je tudi svet, v katerem sta lasten interes in skupno dobro usklajena.« (Gorenflo 2012, v Buczynski 2013, 16–17)
Velika pričakovanja pozitivnih učinkov takšnega premika so vezana tako na ekonomsko rast in blaginjo kot tudi na trajnostni razvoj in varovanje okolja. Kot navaja Kralj (2013, 12), se
»delitvena ekonomija na podjetniški način spopada z reševanjem perečih ekonomskih, družbenih in okoljskih vprašanj, hkrati pa namesto uničevalnega ekonomskega modela, ki temelji na neprestani gospodarski rasti in pretirani potrošnji, uvaja družbeno odgovoren in trajnostno naravnan razvojni ekonomski model.« Botsmanova in Rogers (2010, xx–xxi) napovedujeta, da bo sodelovalna potrošnja napredovala z roko v roki s starim potrošniškim modelom, večina nas pa bo udeležena v obeh. Kljub temu sta prepričana, da se približujemo koncu strogo enosmernega modela potrošništva, ki temelji na lastništvu vedno več stvari.
»Deljenje je v primerjavi z lastništvom, kar je iPod v primerjavi z magnetofonom, kar so sončne celice z rudnikom premoga. Deljenje je čisto, sveže, urbano, postmoderno, medtem ko je lastništvo dolgočasno, sebično, časovno omejeno, zastarelo,« navaja novinar New York Timesa (Levine 2009, v Botsman in Rogers 2010, xxi).
Največja zanimivost sodelovalne potrošnje je, da izpolnjuje utrjena pričakovanja obeh strani ideološkega spektra, socializma in kapitalizma, ob tem pa sama ni ideološka (Botsman in Rogers (2010, xxii). Botsmanova in Rogers (2010, 150–151) navajata, da prehajamo iz družbe individualizma v sodelovalne življenjske sloge (angl. collaborative lifestyles). Gre za nove modele z oživljanjem stare etike in z vrednotami, kot so odprtost, skupnost, dostopnost, trajnost in, najpomembnejše, sodelovanje – vse pa izvirajo iz digitalne kulture. Kljub temu sodelovalna potrošnja nikakor ni anti-poslovna, anti-produktna in anti-potrošniška (Botsman in Rogers 2010, 181).
»Ljudje bodo še vedno »kupovali« in podjetja bodo še vedno »prodajala«. Spreminja pa se način, na katerega kupujemo, in kaj kupujemo. Ko se odmikamo od hiper-individualistične kulture, v kateri sta naša identiteta in sreča osnovani na lastništvu in izdelkih, proti družbi, ki temelji na deljenju virov in miselni usmerjenosti v sodelovanje, se bodo spremenili temeljni stebri potrošništva – oblika, znamka in potrošniška miselnost – in to na bolje.« (Botsman in Rogers 2010, 181).
2.4 Nova miselnost – stran od potrošnje zavoljo potrošnikov
Ideološke razprave med tistimi, ki verjamejo v individualizem in maksimiranje proizvodnje, ter drugimi, ki zagovarjajo skupno dobro in enakost, trajajo že stoletja. Medtem pa gre svet po poti samouničenja (Botsman in Rogers 2010, 213).
»Skozi meglo tesnobe je vzniknila sodelovalna potrošnja s preprostim predlogom potrošniku.
Tako kot stari model množične potrošnje, sodelovalna potrošnja zadovolji vse potrebe potrošnika, pri tem pa naslavlja nekatere izmed najbolj zaskrbljujočih gospodarskih in okoljskih tematik. Kompleksno je soditi in napovedovati celoten okoljevarstveni vpliv, a sodelovalna potrošnja znižuje število novih izdelkov in porabo surovin ter ustvarja drugačno potrošniško miselnost.« (Botsman in Rogers 2010, 213)
Kljub temu, da je sodelovalna potrošnja usmerjena k potrošniku in skupnosti, pozitivno deluje tudi na gospodarstvo. Pod njeno streho je nastalo že na tisoče novih priložnosti, z uspešnimi poslovnimi modeli, ki slonijo na članstvu (Zipcar, Bag Borrow, Steal), plačilu storitev (Airbnb, Zopa) in mikro plačil za uporabo (Bixi, BabyPlays) (Botsman in Rogers 2010, 220).
Kljub temu avtorja verjameta, da je sodelovalna potrošnja del širše zgodbe, ki vključuje tudi dobrobit prihodnjih generacij.
Pri deljenju izdelkov prihaja do stalnega in pomembnega toka informacij o izdelkih, vključno s povratnimi informacijami uporabnikov. Rezultat tega je, da so izdelki trajnejši, delujejo dlje, se prilagajajo različnim uporabnikom, lahko se jih popravi in nadgradi. To pa je nekaj popolnoma drugega od vrzi-stran kulture. Gansky (2010, 53) navaja številne značilnosti izdelkov, ki so predmet delitve, kot so vzdržljivost (izdelki morajo biti varni, dobro narejeni, dalj časa uporabni), fleksibilnost (izdelki se prilagajajo različnim uporabnikom z obliko, ki je splošna, a se zlahka personalizira), popravljivost (standardizirani deli in transparentna oblika omogočata popravljanje in ponovno uporabo) in trajnostnost (zmanjševanje porabe naravnih virov).
Medtem ko se posamezniki soočajo s prehodom iz usmerjenosti k sebi do skupnega dobrega, posamezne vlade in podjetja tehtajo svoja merila, ki so dajala prednost določenim oblikam napredka. Na makroekonomski ravni prihaja do razmisleka o razumevanju blaginje in uspeha na drugačen, bolj holističen način, ki vodi stran od »BDP fetišizma«. Bruto družbeni proizvod
(BDP) omogoča državam primerjavo ekonomske rasti, razlik, uvrstitev na lestvicah in moči (Botsman in Rogers 2010, 221). V letu 2014 je skupni svetovni BDP znašal nekaj manj kot 78 trilijonov dolarjev (The World Bank 2016), od tega pa velika večina pripada Združenim državam Amerike in Evropski uniji. Argument proti »BDP fetišizmu« je, da smo več, kot zaslužimo. Blaginje naroda ni mogoče meriti z višino ustvarjenega BDP-ja, kot tudi ne ustvarjalnosti, družine, prostovoljnega dela in drugih stvari, ki so za posameznike pomembne (Botsman in Rogers 2010, 222).
Kot odgovor na vprašanje, zakaj je do pojava delitvene ekonomije prišlo zdaj, Gansky (2010, 63) navaja, da je gospodarska kriza vnesla nezaupanje v staro obliko podjetij. Kriza je tudi vplivala na to, da so ljudje razmislili o tem, kaj je za njih vredno in pomembno. Dodatno izpostavlja, da klimatske spremembe vplivajo na dvig stroškov poslovanja, vključno z izdelavo in prodajo izdelkov, ki jih nato zavržemo. Zanemarljivo pa ni niti naraščanje prebivalstva in večja urbanizacija, ki ustvarjajo gostoto prebivalstva, kar koristi podjetjem, ki se ukvarjajo z deljenjem, in ne nazadnje informacijska omrežja so dozorela v takšni meri, da podjetjem zagotavljajo izvajanje boljših in bolj personaliziranih storitev točno takrat, ko jih potrebujemo.
Namesto znamk, ki so tako dolgo manipulirale z nami in nas usmerjale k stalni potrošnji, se rojeva nova znamka: sodelovalna potrošnja. Njena podlaga ni vedno več nakupov, temveč odnosi in skupnost (Botsman in Rogers 2010, 200).
Preglednica 1: Star in nov način delovanja gospodarstva
Star način Nov način
Maksimiranje profita Blagovne znamke z namenom
Globalni trg Lokalni (in globalni) trg
Standardizirana ponudba Personalizirana ponudba
Počasna dobava Na zahtevo
Potrošništvo Ljudje ustvarjajo in delijo
Pasivni potrošniki Opolnomočeni posamezniki
Vir: Bishop 2013.
2.5 Se obljube uresničujejo?
Medtem ko zagovorniki delitvene ekonomije govorijo o opolnomočenju navadnih državljanov, oživljanju skupnosti, varčevanju z viri in skrbi za okolje, kritiki navajajo, da gre bolj za lasten interes kot deljenje ter za plenjenje in izkoriščanje. Schorova (2014, 1) je v študiji, ki je trajala tri leta, raziskovala tako profitne kot neprofitne iniciative delitvene ekonomije in ugotovila, da je situacija precej kompleksna. Medtem ko obstajajo primeri neprimernega vedenja pri profitnih podjetjih, so nove tehnologije v okviru modelov vsak-z- vsakim res lahko orodja družbenih gibanj, ki se osredotočajo na delitev in sodelovanje.
Poleg novosti in novih tehnologij, vključene v delitveno ekonomijo pritegnejo predvsem ekonomski (nižja cena, možnost zaslužka), okoljevarstveni (varčevanje z viri), družbeni (več stikov) in ideološki dejavniki oziroma zavezanost k družbeni preobrazbi (delitev in sodelovanje sta vrednoti, kritičnost do kapitalizma) (Schor 2014, 5–6).
Schorova (2014, 6–7) navaja tudi, da imamo nekatere okoljevarstvene dejavnike pogosto za očitne, čeprav ne obstajajo študije, ki bi to potrdile: zmanjšanje povpraševanja po novih izdelkih zmanjšuje tudi ogljični odtis, bivanje v že obstoječih nastanitvenih kapacitetah zmanjšuje potrebo po novih hotelih. Pri tem pa gre za premik v vedenju potrošnikov, za doseganje celovitih okoljskih vplivov pa je treba videti celotno sliko. Pomembni so tudi odgovori na vprašanja: »Kaj prodajalec oziroma gostitelj stori z zasluženim denarjem? Morda kupi izdelke z velikim vplivom na okolje? Kupi več novih stvari, ker jih namerava kasneje prodati?« Če so potovanja poceni, bodo ljudje zato več potovali? Vse to celo povečuje pritisk na okolje in zvišuje ogljični odtis. Poleg tega platforme ustvarjajo več oglaševanja, kar pospešuje prodajo, ki je sicer ne bi bilo, kar pomeni več potovanj in več zasebnih prevozov.
Študija na primeru Airbnbja je pokazala, da njegovi uporabniki sedaj celo več potujejo, možnost poceni prevozov pa jih celo odvrača od javnega prevoza. Ne moremo imeti obojega, ustvarjati več ekonomskih aktivnosti in zniževati ogljični odtis.
Družbeno povezovanje je naslednja obljuba delitvene ekonomije, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali ljudje, ki si delijo domove, avtomobile, hrano itd., res vzpostavljajo prijateljstva, povezanost in zaupanje? Deljenje osebnih stvari s tujci prinaša višjo stopnjo tveganja, ki ga skušajo znižati z objavljanjem povratnih informacij in ocenjevanjem. Ocene in informacije o ugledu so osrednje vprašanje na področju družbenega kapitala, ob tem pa prihaja celo do paradoksa, saj lahko prav zagotavljanje množice informacij vodi do bolj neosebnih odnosov (Schor 2014, 7–8).
Couchsurfing je začel kot neprofitna organizacija, saj cilj njegovega delovanja na začetku ni bil ustvarjanje dobička, temveč narediti svet boljši (Molz Germann 2013, 224). Couchsurfing naj bi res ustvarjal nova prijateljstva in na ta način pospeševal kulturno izmenjavo (Rifkin 2015, 258), a je ta njegova sposobnost od ustanovitve dalje bistveno upadla. Kot neprofitna organizacija je Couchsurfing deloval vse do leta 2011, ko je svojo dejavnost spremenil v profitno (Molz Germann 2013, 224). Tudi vključeni v RelayRides poročajo o razočaranju nad družbenimi stiki, ki jih opisujejo kot anonimne in sterilne. Poleg tega lahko delitvena ekonomija pospešuje razredno, spolno in rasno diskriminacijo. Tako je bilo ugotovljeno, da uporabniki Airbnb, ki niso črnci, lahko oddajajo primerljive kapacitete po za 12 odstotkov višji ceni (Schor 2014, 7–8).
Delitvena ekonomija naj bi vodila v vključujočo, pravično družbo ter varovanje okolja. A od trenutka, ko so profitne platforme začele prejemati velike investicije tveganega kapitala, je situacija bolj sporna. Politiki, regulatorji in komentatorji so začeli govoriti o drugi plati
se organizirajo nasproti nekaterim bolj agresivnim platformam. Platforme so pričele izvajati aktivnosti za pridobitev politične podpore na področjih, kot so zakonodaja, zavarovanja in obdavčitev, ob tem pa na splošno sprejemajo idejo, da je nekaj regulacije potrebne. Airbnb je že leta 2013 začel spodbujati svoje člane k organiziranosti, katere namen je bil ustanovitev gibanja. To je vodilo k ustanavljanju številnih lokalnih skupin uporabnikov, katerih namen je, med drugim, tudi vplivati na lokalno politiko in doseganje ugodne ureditve (Schor 2014, 10).
Schorova (2014, 11) meni, da so nekatera pričakovanja delitvene ekonomije res slepa za njeno temnejšo plat, po drugi strani pa so njeni kritiki preveč cinični. Delitvena ekonomija ima potencial za ustvarjanje podjetij, ki bodo služila na pravičen način, z bolj demokratično organiziranostjo, nižjim vplivom na okolje in bodo povezovala ljudi. Ko se bo delitvena ekonomija razširila po Evropi, bo verjetno prišlo do vključitve v politični, ureditveni in družbeni okvir, ki je bolj uglašen z vrednotami pravičnosti, trajnosti, odprtosti in sodelovanja.
3 DELITVENA EKONOMIJA V TURIZMU
Turizem je hitro rastoča gospodarska dejavnost, katerega glavni produkt so potovanja.
Potovanja za večino ljudi predstavljajo del življenja. Delitvena ekonomija ima največji vpliv na turistični sektor, saj spreminja način potovanj ljudi. S pojavom spletnih platform so se razvile nove oblike potovanj, ki so turistično ponudbo in prodajo razširile na nov in drugačen segment turistov, ki si želijo predvsem neposrednih doživetij v destinaciji in neposrednih stikov z lokalnimi prebivalci ter njihovim načinom življenja. Pri tem ni zanemarljiva tudi nižja cena storitev za potrošnike kot tudi dostopnost ponudbe brez posrednikov. S pritegnitvijo dodatnih turistov in ustvarjanjem novih potovalnih izkušenj bi nov poslovni model, ki temelji na digitalni dostopnosti ponudbe, lahko dopolnil tradicionalno turistično ponudbo in obenem prinesel inovacije ter priložnost za tradicionalne turistične akterje, kar bi nedvomno vodilo tudi k povečanju sektorja.
3.1 Pomen turizma v svetu
V 21. stoletju je turizem glavna dejavnost prostega časa (Claver-Cortés, Molina-Azorín in Pereira-Moliner 2006, 1101). Turizem ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu (Witt, Brooke in Buckley 1991, 1), saj predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih sektorjev na svetu, ki generira nova delovna mesta in ima velik vpliv na socialni in ekonomski razvoj regij in držav (Holjevac 2003, 130). Ne glede na ekonomsko razvitost predstavlja razvojno usmeritev za večino držav na svetu. S turizmom so povezane tudi številne gospodarske panoge.
Ekonomski pomen turizma sproža pomembne narodnogospodarske učinke (Planina in Mihelič 2002, 256). Pozitivni ekonomski učinki turizma se kažejo v povečanju deviznega vpliva, povečanju proračunskih prihodkov ter pomembno vplivajo na gospodarski in regionalni razvoj (Mihalič 2006, 46–49). Zaradi svojega izjemnega multiplikativnega učinka pomeni vir gospodarskega razvoja za večino držav. »Turizem ima močnejše multiplikativne učinke na narodno gospodarstvo kot katera koli druga dejavnost, turistična potrošnja pa sproži za 2,5-krat večjo gospodarsko aktivnost.« (Planina in Mihelič 2002, 256)
Turizem je tesno povezan z razvojem, zato predstavlja gonilo družbeno-gospodarskega napredka. V zadnjih nekaj letih beležimo visoko rast turističnega prometa na globalni ravni. V letu 2015 je potovalo rekordno število ljudi, kar 1.184 milijonov, kar je 50 milijonov turistov več kot leto pred tem. Po svetovni gospodarski krizi leta 2009 je bilo leto 2015 že šesto zaporedno leto, ki je beležilo nadpovprečno rast mednarodnih prihodov, to je več kot 4,4 % (UNWTO 2016, 1). Po napovedih Svetovne turistične organizacije naj bi mednarodni turistični prihodi v letu 2016 narastli za približno 4 % (UNWTO 2016, 4), leta 2030 pa naj bi potovalo že kar 1,8 milijarde turistov (UNWTO 2011, 15).
Da gre za enega najpomembnejših sektorjev svetovnega gospodarstva, kažejo tudi podatki, da turizem v globalni bruto družbeni produkt prispeva več kot naftna, avtomobilska ali farmacevtska industrija. Po podatkih WTTC je potovalni in turistični sektor v letu 2015 na globalni ravni prispeval 7,2 bilijonov dolarjev prihodkov, kar predstavlja 9,8 % delež svetovnega BDP-ja. Pozitivni rezultati naj bi se nadaljevali tudi v letu 2016, ko naj bi se po napovedih WTTC skupni prispevek turizma k svetovnemu BDP povečal za 3,5 % glede na leto 2015 in do leta 2026 dosegel že 10,9 bilijonov dolarjev (WTTC 2016a, 1). Poleg tega so prilivi iz naslova izvoza potovanj v letu 2015 znašali 1,3 bilijonov dolarjev, kar predstavlja 6,1 % delež v celotnem izvozu. Njihova pričakovana rast v letu 2016 je 3 % (prav tam). Na regionalni ravni je največjo rast dosegla Evropa, ki se s 5 % rastjo uvršča pred Ameriko, Azijo in Pacifik ter Bližnji Vzhod, medtem ko Afrika beleži 3 % upad rasti (UNWTO 2016, 3).
Na turistične tokove v letu 2015 so imela velik vpliv močna nihanja deviznega tečaja, padec cen nafte in drugih surovin ter vedno večja skrb za varnost in zaščito, ki sta predpogoj za turizem. Po napovedih UNWTO naj bi v prihodnih letih na potovalne namene turistov močno vplivala tako terorizem kot begunska kriza. Zaradi strahu pred terorizmom naj bi 40 % turistov spremenilo potovalne namere. Mednarodni turistični prihodi naj bi v letu 2016 na globalni ravni močno upadli – iz predvidenih 3,9 % na 3 %. Terorizem naj bi močno vplival na japonske turiste, saj naj bi kar 63,9 % japonskih turistov spremenilo potovalne načrte, najmanj pa je vplival na turiste iz Brazilije in Rusije, potovalne načrte namerava spremeniti 23 % brazilskih in 26 % ruskih turistov (ETC 2016, 1–4).
Turizem ima pomembno vlogo tudi pri zaposlovanju. Po podatkih WTTC (2016a) turizem zaposluje 9,5 % celotne delovne sile, to je 284 milijona delovnih mest oziroma vsak enajsti zaposleni dela v potovalno-turističnem sektorju. Napovedi kažejo, da naj bi bilo v potovalno- turističnem sektorju do leta 2026 že več kot 370 milijonov delovnih mest ali 11 % celotne delovne sile (WTTC 2016a, 1).
3.2 Pomen turizma v Evropi
Turizem ima pomembno vlogo tudi v evropskem gospodarstvu, saj predstavlja tretjo največjo socialno-gospodarsko dejavnost (takoj za trgovinskim in gradbenim sektorjem), ki pomembno vpliva na rast evropskega bruto nacionalnega proizvoda in zaposlovanje (EPRS 2015, 1).
Po zadnjih podatkih WTTC (2016b, 1) turizem v Evropi ustvari 1,9 bilijonov prihodkov in predstavlja 9,6 % delež evropskega BDP-ja, to je večji delež kot avtomobilska ali kemijska industrija, večji delež kot bančni sektor, kmetijstvo in rudarstvo. Je drugi sektor, takoj za bančništvom, z največjo predvideno letno rastjo – kar 2,9 % vsako leto v naslednjih desetih letih (prav tam). Po podatkih OECD pa turizem neposredno prispeva povprečno okoli 4,7 % BDP (EPRS 2015, 5).
Turistični sektor v Evropi zaposluje 9,1 % celotne delovne sile (WTTC 2016b, 1) in predstavlja enega največjih zaposlitvenih sektorjev v Evropi (UNWTO 2015, 42). Po ocenah WTTC (2016b) se bo skupno število zaposlenih v turizmu v Evropi v letu 2016 povečalo za 1,4 %, kar predstavlja 36.360.500 delovnih mest. V naslednjih letih naj bi se ta delež stalno povečeval in leta 2026 dosegel 10,4 %. Prilivi iz izvoza potovanj so v letu 2015 v Evropi znašali 506,7 mrd dolarjev, kar je 5,7 % delež v celotnem izvozu. Pričakovana rast v letu 2016 je 3,4 % do leta 2026 pa 3,7 % vsako leto (WTTC 2016b, 1).
Evropa ostaja vodilna svetovna regija po številu prihodov mednarodnih turistov, saj jo je v letu 2015 obiskalo 28 milijonov več turistov kot leta 2014, to je 609 milijonov turistov, kar predstavlja 51 % vseh svetovnih turističnih prihodov (UNWTO 2016, 1–3). Kar pet evropskih destinacij pa je med desetimi najbolj obiskanimi destinacijami na svetu: Francija, Španija, Italija, Nemčija in Velika Britanija (EPRS 2015, 6).
3.3 Pomen turizma v Sloveniji
Slovenija postaja vse pomembnejši del globalnega turističnega trga. Turistični sektor je za slovensko gospodarstvo zelo pomemben. Kot enega najpomembnejših strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj ga je opredelila tudi Vlada Republike Slovenije na svoji 81. redni seji 11. maja 2010 (Vlada Republike Slovenije 2010). Tudi med prednostnimi nalogami vlade dr. Mira Cerarja zasledimo razvoj potenciala turizma. Dolgoročni cilj, h kateremu stremi, je med drugim povečanje prilivov iz naslova tujskega turizma na 3 milijarde evrov letno. Da bi dosegla navedeni cilj, bo v letih 2016 in 2017 namenila tudi več proračunskih sredstev kot doslej, to je 11,2 milijona evrov na letni ravni (Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje 2016).
Turizem predstavlja za Slovenijo pomembno razvojno in poslovno priložnost. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, katere podnaslov je »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma«, navaja, da ima turizem glede na obstoječe razvojne možnosti vse pogoje za to, da postane ena najuspešnejših dejavnosti v Sloveniji. Je gonilo gospodarskega razvoja, ki prispeva h konkurenčnosti, ugledu in razvoju slovenskega turizma ter prepoznavnosti Slovenije v svetu. Turizem je spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji (MGRT 2012, 16).
3.3.1 Poslanstvo in vizija slovenskega turizma
Poslanstvo razvoja slovenskega turizma, ki je opredeljeno v SRST 2012–2016, je, da na trajnostni način ustvarja pomemben del ekonomskega in družbeno-kulturnega blagostanja, prihodkov in zaposlitev ter pomembno prispeva k mednarodnemu ugledu Slovenije (MGRT 2012, 36). Vizija 2016, ki je postala hkrati tudi zaveza partnerstva, zapisana v Deklaraciji o
partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma,2 je, da bo turizem v celoti temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu (MGRT 2012, 36).
3.3.2 Cilji razvoja slovenskega turizma
Med glavnimi kvantitativnimi cilji SRST 2012–2016 (MGRT 2012, 36) je navedeno povečanje obsega turistične dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev).
Zastavljeni ključni cilji so (MGRT 2012, 36):
- povečati število prenočitev na letni ravni za 2 %, - povečati število turistov za 4 % na letni ravni,
- doseči 6–8 % letno stopnjo rasti prilivov iz naslova izvoza potovanj.
Da bi dosegli navedene cilje, je treba (prav tam):
- uspešno uveljaviti načela trajnostnega razvoja turizma, - zagotoviti ugodno poslovno okolje,
- doseči višjo kakovost in vzpostaviti razmere, ki bodo vodile v večjo konkurenčnost slovenskega turizma,
- načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot privlačne turistične destinacije.
Strategija v grobem zajema tri razvojna področja – dvig konkurenčnosti, ugodno poslovno okolje ter učinkovito in inovativno trženje, na katerih slovenski turizem z ukrepi dosega zadane cilje.
3.3.3 Slovenski turizem v letu 2015
V zadnjih letih slovenski turizem raste z nadpovprečno rastjo. V letu 2015 je turizem ustvaril skoraj 4 mio prihodov in 10 mio prenočitev (SURS 2016). Turizem je za slovensko gospodarstvo zelo pomemben, saj v bruto družbeni produkt Slovenije prispeva 13 % (WTTC 2016c, 1) in ustvari približno 2,2 mrd EUR turističnih prihodkov iz naslova izvoza potovanj, kar v plačilni bilanci Banke Slovenije predstavlja 40 % izvoza storitev ter 8 % delež celotnega izvoza Slovenije (Banka Slovenije 2015, 3). V državni proračun letno prispeva okrog 250 milijonov evrov iz naslova davka na dodano vrednost in je edina panoga, kjer priliv iz naslova tega davka ostane v Sloveniji (Šuligoj 2015, 12). Tako kot v svetu je turizem tudi v Sloveniji pomemben generator novih delovnih mest. V Sloveniji zagotavlja 13,3 % vseh delovnih mest,
2 Deklaracija je dokument, ki k enotnemu ukrepanju in partnerstvu zavezuje vse sektorje turističnega gospodarstva: javnega, zasebnega in civilnega. Sprejeta in podpisana je bila na Dnevih slovenskega turizma 9. septembra 2011.
ki so neposredno in posredno povezana s turizmom. WTTC napoveduje, da se bo ta delež v prihodnjih letih še povečal, skupno število vseh delovnih mest naj bi do leta 2026 naraslo na 125.000, kar predstavlja 14,9 % povečanje. Turizem je v letu 2015 neposredno generiral 32.500 delovnih mest, posredno pa 107.000 delovnih mest (WTTC 2016c, 1).
Prihodi in nočitve
Slovenski turizem v zadnjih desetih letih izkazuje pozitivne trende rasti števila turistov in prenočitev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS 2016) je slovenski turizem v letu 2015 zabeležil za 11 % več turistov in 7 % več prenočitev kot v letu 2014 in prvič od samostojnosti naše države presegel mejo 10 milijonov turističnih prenočitev.
Slika 4: Prihodi in prenočitve turistov 2006–2015 Vir: STO 2016a.
V Slovenijo je prišlo 12 % več tujih turistov, ki so ustvarili 8 % več prenočitev kot v letu 2015, s čimer se slovenski turizem uvršča nad evropsko in globalno povprečje.
Preglednica 2: Prihodi in prenočitve turistov, Slovenija, december 20153
XII 2015 I–XII 2015
XII 2015 XII 2014
I–XII 2015 I–XII 2014
I–XII 2015
število indeks %
Prihodi turistov – skupaj 233.262 3.811.324 111,9 110,8 100
domači 85.801 1.190.853 107,9 109,3 31
tuji 147.461 2.620.471 114,3 111,6 69
Prenočitve turistov – skupaj 557.268 10.016.494 108,8 107,2 100
domači 232.820 3.646.230 105,1 106,3 36
tuji 324.448 6.370.264 111,7 107,7 64
Vir: SURS 2016.
Skoraj polovico vseh tujih prenočitev, natančneje 49 %, so v letu 2015 ustvarili turisti iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Nizozemske. Glede na delež so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije, in sicer 16,1 %, sledijo turisti iz Avstrije z 12 % in Nemčije z 11,3 %, najmanj prenočitev od navedenih držav pa so prispevali turisti iz Nizozemske s 4,6 % in sosednje Hrvaške 4,9 % (SURS 2016).
Prilivi iz naslova izvoza potovanj
V letu 2015 je bila vrednost izvoza potovanj 2,2 milijardi evrov, kar je 8,8 % več kot leto pred tem. Rast prilivov iz naslova izvoza potovanj 2015 pa je bila glede na uspešno turistično leto 2008 rekordna, kar 22,5 %. Izvoz potovanj je po rasti pred transportom, ki je drugi največji izvoznik storitev v Sloveniji (Banka Slovenije 2015, 3). Po napovedih WTTC (2016c, 1) naj bi se v letu 2016 prilivi iz naslova izvoza potovanj povečali za 3,6 %.
Preglednica 3: Rast prilivov iz naslova izvoza potovanj v obdobju 2006–2015
Leto Vrednost Rast (v %) Leto Vrednost Rast (v %)
2006 1.555.492 7,2 2011 1.974.807 2,6
2007 1.665.435 7,1 2012 2.008.368 1,7
2008 1.826.644 9,7 2013 2.039.452 1,5
2009 1.803.863 –1,2 2014 2.056.683 0,8
2010 1.924.966 6,7 2015 2.236.858 8,8
Vir: Banka Slovenije 2016.
3.3.4 Konkurenčnost slovenskega turizma
O pomenu turizma priča tudi skupna ocena konkurenčnosti turističnega gospodarstva, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum – WEF). Konkurenčnost slovenskega turizma je razvidna iz raziskave Indeks turistične konkurenčnosti (Travel &
3 Podatki zajemajo turistične nastanitvene objekte, ki razpolagajo z vsaj desetimi stalnimi ležišči.
