Fra ncij a Domove (kjer je stalno prebivališče in se biva vsaj 8 mesecev letno) se lahko brez vsakega dovoljenja deli s turisti (delno ali v celoti) Stanovanjski zakon2014
Sp odb uje
-valno
Posodobljena zakonodaja, ki omogoča, daspletni prodajalci poberejo in odvajajo turistično takso namesto gostiteljev2015
Port uga lska
Dovoljeno oddajanje bivališč (delno ali v celoti), dovoljenja niso potrebna. Gostitelji morajo oddatispletno obvestilo z namenom odvajanja davka. Gostitelji so zavedeni v bazo podatkov, ki zajema zgolj nujne podatke. Zahtevne določbe so bile umaknjene, je pa pridržana pravica nadzora zaradi varnosti in osnovnih standardov.
Turistični zakon2015
Domove (stalno bivališče) se lahko oddaja (delno ali v celoti) pod določenimi pogoji: manj kot 60 dni letno, omejeno na 4 goste, gostitelj zagotovi, da je bivališče mirno, pošteno in varno, gostitelj zagotovi, da imajo sosedje čim manj nevšečnosti. Takšno oddajanje je določeno kot neprofesionalnadejavnost, ki nima za posledico nobenih drugih obveznosti. Mesto ima odprto telefonsko linijo za pritožbe in zagotavlja koristne informacije za gostitelje oravnanju z gosti (varnost, spoštljivost…). Turistična taksa: Airbnb ima dogovor z Amsterdamom o neposrednem pobiranju takse, ki jo nato posreduje neposredno mestu.
Poseben pravilnik2014
Določbe, ki se nanašajo na turistične kapacitete v stanovanjskih naseljih, sene nanašajo več na stalna bivališča. Stanovanjska zakonodaja daje gostiteljem pravico oddajanja domov polovico leta ali polovico stanovanja v enem letu.
Stanovanjski zakon2013
63
reglednica 11 – nadaljevanje rža- vaUkrepi Pravna podlaga Leto sprejetega ukrepa S/Z
London
Bivališča (stalna, začasna ali druga) se lahko 90 dni v letu uporabljajo brez posebnega dovoljenja. Do 4.250 ₤letno lahko gostitelj zasluži z oddajanjem stalnega bivališčabrez prijave tega dohodka in plačila davka. Gostitelj mora zagotoviti, da gostje ne povzročajo nevšečnosti sosedom. Velika Britanija želi postati vodilna na področju delitvene ekonomije (zmanjšanje predpisov, spodbujanje mest k delitvi svojih domov).
Deregulacijski zakon, ki se nanaša na deregulacijo številnih področij.
2015
Sp odb uje valno
Slove nij a
Uvedba jasne ločnice med oddajanjem nepremičnine v turistične namene in naosnovi najemne pogodbe. Preučitev odprave obvezne kategorizacije za vse sobodajalce. Preučitev posodobitve zahtev s področja minimalnih tehničnih pogojev in obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Preučitev možnosti nižjega deležazahtevanega soglasja za sobodajalstvo v večstanovanjskih stavbah za sobodajalce –fizične osebe (do 150 dni in ne več kot 15 ležišč). Ureditev delitve obratovalnih stroškov upravljanja v primeru oddajanja nepremičnine v turistične namene v večstanovanjskih stavbah. Preučitev ureditve celotnega področja na enoten način z enim sistemskim zakonom.
Stanovanjski zakon (zgolj za uvedbo ločnice, da turistični najem ni možen na podlagi tega zakona). Zakon o gostinstvu s pripadajočima pravilnikoma.
Rok sprejema ukrepov ni definiran: do konca leta 2016 zgolj preučitev možnosti sprememb Zakona o gostinstvu, uvedba ločnice v okviru Stanovanjs kega zakona do konca leta 2017.
Zavi ral no
ir: EPRS 2016; Airbnb 2013; Airbnb 2014b; Airbnb 2014c; Airbnb 2015b; Airbnb 2015c; Airbnb 2015d; OECD 2016; MGRT 2016a.
V različnih evropskih državah je področje turizma regulirano na različnih ravneh (nacionalni, regionalni), tudi pravne podlage za liberalizacijo področja so bile različne, saj številne države niti nimajo turističnega zakona, kot ga ima Slovenija. Tako sta Francija in Hamburg področje uredila s spremembo stanovanjske zakonodaje, Portugalska s spremembo turistične, Amsterdam s posebnim pravilnikom in London z deregulacijskim zakonom, s katerim so deregulirali številna področja.
V Sloveniji bi bila edina možna rešitev, ki jo je predlagala delovna skupina in bi bila res učinkovita ter bi pomenila bistveno razbremenitev za sobodajalce, ki bi nepremičnine oddajali za do dva meseca do šestim osebam hkrati, definiranje tega oddajanja kot da ne gre za opravljanje profesionalne dejavnosti. Če bi bilo področje definirano zgolj kot »odpiranje vrat lastnih domov« in ne kot opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali bi bila rešitev zapisana v Zakonu o gostinstvu ali Stanovanjskem zakonu, bi to tistim, ki oddajajo nepremičnine na krajši rok prineslo bistvene razbremenitve:
- brez soglasja solastnikov (za večstanovanjske stavbe), - brez registracije dejavnosti in vpisa v AJPES,
- brez uporabnega dovoljenja za stanovanjsko namembnost nepremičnine,
- brez ureditve v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih (tudi požarni red, varnost inštalacij …),
- brez ureditve v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji nastanitvenih obratov, - brez plačila prispevkov za socialno varnost in pokojninsko zavarovanje, - brez plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje,
- brez plačilo davka od dohodka iz dejavnosti, - brez izdaje računa.
Obveznosti, ki bi ostale, bi bile smiselne in realne: plačilo turistične takse, prijava gostov po Zakonu o prijavi prebivališča (v treh dneh), plačilo davkov oziroma dohodnine na podlagi najemne pogodbe (MGRT 2015b, 2). Ker je to možnost Ministrstvo za finance zavrnilo, nekateri zgoraj podrobneje opredeljeni resorji pa so zavrnili tudi nekatere druge predloge, predstavlja končni, soglasni predlog delovne skupine zgolj nakazane možnosti nekaterih manjših razbremenitev. Med te razbremenitve sodijo odprava obvezne kategorizacije in poenostavitev minimalnih tehničnih pogojev ter možnost nižjega soglasja solastnikov (zdaj je zahtevano 100 % ali 75 %). A žal niti za te ukrepe ni jasno izraženo, da jih bodo sprejeli.
Navedeno je zgolj, da bodo preučili možnost sprejema teh ukrepov. A proučitev možnosti za posodobitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom je bila že izhodiščna naloga delovne skupine in njen osnovni namen, zaradi katerega je bila delovna skupina ustanovljena. Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da delovna skupina ni predlagala niti enega bistvenega ukrepa (preučitev možnosti še zdaleč ni ukrep). Še manj, ti nakazani predlogi ukrepov nikakor ne predstavljajo učinkovite ureditve kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji na način, kot je to urejeno v izbranih evropskih državah in mestih.
Med učinkovite ukrepe bi na primer sodilo, da se nepremičnine (pod določenimi pogoji, kot so na naslovu bivališča, za omejen čas, omejeno število oseb) lahko brez posebnih dovoljenj deli s turisti, kot so to storile Francija, Portugalska, London, Amsterdam in Hamburg.
Učinkovit bi bil na primer ukrep, da bi bilo takšno oddajanje določeno kot neprofesionalna dejavnost, katere posledica niso druge obveznosti (Amsterdam) ali celo brez prijave tega dohodka in plačila davka do določene vrednosti zaslužka (London).
Nekatere države ali mesta ohranjajo določeno mero nadzora, a zgolj na področjih varnosti in ne povzročanja nevšečnosti sosedom. Namesto dovoljenj na primer Amsterdam izvaja učinkovito komunikacijsko podporo opravljanju dejavnosti in za njeno nemoteno izvajanje ter hkrati za zagotavljanje zadovoljstva sosedom uvajajo ukrepe, kot so odprte telefonske linije za pritožbe. Zagotavlja tudi koristne informacije za gostitelje o ravnanju z gosti.
Ugotovitve, do katerih smo prišli, jasno kažejo na to, da v Sloveniji ne obstaja realna možnost izvedbe učinkovite ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom na način, kot je to urejeno v izbranih evropskih državah in mestih.
6.1.5 Ali obstaja realna možnost izvedbe hitre (v obdobju enega leta) ureditve kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom v Sloveniji?
Akcijski načrt posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, vključuje tudi terminski plan. Za preučitev možnosti sprememb Zakona o gostinstvu s pripadajočima pravilnika je postavljen rok – 31. december 2016, za uvedbo jasne ločnice med oddajanjem nepremičnin v turistične namene in na osnovi najemne pogodbe pa je rok leto kasneje, 31. december 2017.
Za obdobje enega leta v tej nalogi upoštevamo obdobje od identifikacije problema do njene ureditve, za kar štejemo sprejem na Vladi RS. Za identifikacijo problema na ravni Vlade RS lahko upoštevamo datum imenovanja medresorske delovne komisije, ki je bila imenovana z jasnimi nalogami in namenom podajanja konkretnih predlogov rešitev (v obliki akcijskega načrta). Medresorska delovna skupina je bila s sklepom Vlade RS ustanovljena 23. septembra 2015 (Vlada Republike Slovenije 2015). Eno leto od tega datuma je 23. september 2016. Na podlagi primerjave tega datuma s terminskim načrtom v akcijskem načrtu lahko že s hitrim pregledom ugotovimo, da izvedba hitre (v obdobju enega leta) ureditve ni možna. Poleg tega velja izpostaviti, da terminski načrt ne vključuje datumov dejanskih sprememb, temveč zgolj rokov za preučitev predlaganih ukrepov. Domnevamo lahko, da so roki dejanskih sprememb daljši.
Če bodo v danih rokih dejanske spremembe (po preučitvi) pristojni resorji tudi predlagali, bi bilo treba upoštevati še roke, opredeljene v Poslovniku Vlade Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 43/01, 23/02 – popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06, 21/07, 32/10, 73/10, 95/11, 64/12 in 10/14) do njihovega morebitnega sprejema na Vladi RS (ta rok smo si v okviru naloge postavili za končni rok v obdobju enega leta). Ob tem se zavedamo, da sprejemu na Vladi RS sledi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 92/07 – UPB, 105/10 in 80/13) še postopek v Državnem zboru.
Preden se lotimo natančnejšega pregleda scenarija časovnega poteka predlaganega ukrepa do njegovega sprejema na Vladi RS in preverjanja zastavljenega vprašanja, ali obstaja realna možnost izvedbe hitre (v obdobju enega leta) ureditve področja, izpostavljamo primer ureditve področja v Londonu.
Časovnica sprejema deregulacijskega zakona v Londonu
V nadaljevanju v ključnih točkah navajamo primer časovnega poteka sprememb v Londonu.
Vprašanje o ureditvi področja se je pojavilo v letu 2014 in se je nanašalo na potrebo po posodobitvi zastarelega zakona in prilagoditev pravil času modernih tehnologij (Department for Communities and Local Government 2015, 4).
28. marec 2014 je zabeležen kot datum začetka razprave o tem vprašanju (Department for Communities and Local Government 2015, 4). Od takrat so potekali posveti o ureditvi področja. 9. februarja 2015 je vlada objavila dokument Promoting the sharing economy in London s podnaslovom Policy on short-term use of residential property in London (Government of the United Kingdom 2015c), v katerem so navedene vse podrobnosti poteka razprave in ključni ukrepi načrtovanega zakona.
Ob tem je minister, ki pokriva področje stanovanjske zakonodaje, Brandon Lewis povedal (Government of the United Kingdom 2015c):
Živimo v 21. stoletju in lastnikom stanovanj v Londonu bi moralo biti omogočeno, da oddajajo svoje domove za krajši čas, ne da bi za to morali plačati dovoljenje. Ti zakoni izvirajo iz davne dobe londonskih mestnih oblasti in jih je treba posodobiti na dobo interneta. V njih vključujemo nekaj ukrepov zdrave pameti za zaščito, ob tem pa dovoljujemo Londončanom, ki gredo na počitnice, nekaj dodatnega zaslužka z oddajo lastnih domov.
Minister Lewis je menil, da bi moralo biti prebivalcem Londona omogočeno sodelovanje v delitveni ekonomiji in uživanje svobode in fleksibilnosti pri začasnem oddajanju lastnih domov, ne da bi se pri tem soočali z nesorazmernimi pravili in predpisi. Deregulacijski zakon, ki je vključeval tudi bistveno poenostavitev področja kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, je bil v skupščini (Royal Asset) sprejet 26. marca 2015 in v parlamentu 30. marca
2015 (UK Parliament 2016). Od začetka razprave, 28. marca 2014, do sprejema (ne zgolj na vladi, temveč v parlamentu) je preteklo natanko eno leto.
Scenarij časovnega poteka predlaganega ukrepa do njegovega sprejema na Vladi RS
Scenarij časovnega poteka predlaganega ukrepa do njegovega sprejema na Vladi RS (upoštevajoč najbolj optimistično možnost, ki vključuje: dejanske predloge ukrepov pristojnih resorjev v rokih, navedenih v terminskem načrtu Akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom; da ne bo prišlo do pomembnejših pripomb v okviru javne obravnave; da bodo podani predlogi v soglasju z vsemi resorji, kar pomeni, da na gradiva za Vlado RS, ki bodo vključevala predloge sprememb v medresorski obravnavi, ne bo pripomb; ne bo pripomb na seji Vlade RS, ki bo gradivo obravnavala) je razvidna iz preglednice 12.
Preglednica 12: Scenarij časovnega poteka predlaganega ukrepa do sprejema na Vladi