UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA
Nik Kovačič
KOPER, 2018
20 18 N IK K O V A ČIČ Z A K L JU Č N A PR O JE K T N A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Zaključna projektna naloga
PRIMERJAVA RAVNI BLAGINJE V SLOVENIJI Z DRUGIMI DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE
Nik Kovačič
Koper, 2018 Mentor: viš. pred. mag. Matic Novak
III POVZETEK
Vse države na svetu bi morale strmeti k dvigu ravni blaginje za vse prebivalce, saj si ljudje že od nekdaj želimo čim boljše materialne, družbene in naravne življenjske pogoje. V nalogi bomo primerjali raven blaginje v Sloveniji z drugimi državami EU. Najprej bomo opravili ločeno primerjavo desetih dimenzij blaginje, nato pa bomo primerjali še skupno raven blaginje. V zaključnem delu diplomske naloge bomo tudi opisali dimenzije, kjer se je Slovenija odrezala najbolje oz. najslabše, ter predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na dvig ravni blaginje v Sloveniji.
Ključne besede: kakovost življenja, blaginja, materialna blaginja, družbena blaginja, okoljska blaginja, mednarodna primerjava.
SUMMARY
All countries in the world should strive to raise the level of prosperity for all of their residents, since people always want the best possible material, social and natural living conditions. In this thesis, we will compare the level of prosperity in Slovenia with other EU countries. First, we will make a separate comparison for ten dimensions of prosperity, and then later compare the overall prosperity level. In the final part of the thesis, we will also describe the dimensions where Slovenia did the best, the worst, and suggest measures that could influence the rise in the level of prosperity in Slovenia.
Keywords: quality of life, prosperity, material well-being, social well-being, environmental well-being, international comparison.
UDK: 316.323.65(043.2)
V ZAHVALA
Za strokovno pomoč ter vodenje skozi izdelavo zaključne projektne naloge se iskreno zahvaljujem mentorju viš. pred. mag. Maticu Novaku.
Prav tako se zahvaljujem svoji družini, ki me je v času študija spodbujala in mi pomagala z nasveti.
VII VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Namen in cilji diplomske naloge ... 2
1.2 Metode za doseganje ciljev ... 2
1.3 Predpostavke in omejitve diplomske naloge ... 3
2 Teoretični vidiki blaginje ... 4
2.1 Opredelitev blaginje in njenih glavnih dimenzij ... 4
2.2 Blaginja kot mera napredka držav ... 5
2.3 Izbrani kazalniki blaginje ... 6
2.3.1 Indeks boljšega življenja ... 6
2.3.2 Legatumov indeks uspešnosti... 7
2.3.3 Eurostat... 8
2.3.4 Statistični urad Republike Slovenije (SURS)... 9
3 Primerjava blaginje v Sloveniji z drugimi državami EU ... 10
3.1 Dohodek in premoženje ... 10
3.2 Delovna aktivnost ... 12
3.3 Stanovanjske razmere ... 13
3.4 Izobraževanje ... 15
3.5 Zdravje ... 18
3.6 Varnost ... 21
3.7 Socialna povezanost ... 24
3.8 Politični glas in upravljanje ... 26
3.9 Zadovoljstvo z življenjem ... 29
3.10 Naravno okolje ... 32
3.11 Vzroki razlik med podatki različnih virov ... 34
4 Analiza ugotovitev iz mednarodne primerjave ... 36
4.1 Uspešnost Slovenije v mednarodni primerjavi ... 37
4.2 Dimenzije blaginje, kjer je Slovenija najuspešnejša ... 39
4.3 Dimenzije blaginje, kjer je zaostanek Slovenije največji ... 40
4.4 Ukrepi, ki bi lahko izboljšali raven blaginje v Sloveniji ... 41
5 Sklep ... 44
Viri in literatura ... 45
VIII SLIKE
Slika 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo dohodka in premoženja na indeksu
boljšega življenja ... 11 Slika 2: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo delovna aktivnost na indeksu boljšega
življenja ... 13 Slika 3: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo stanovanjskih razmer na indeksu boljšega
življenja ... 15 Slika 4: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo zdravja na indeksu boljšega življenja ... 19 Slika 5: Uspešnost držav glede na dimenzijo zdravja na Legatumovem indeksu uspešnosti 20 Slika 6: Pričakovana življenjska doba v državah EU ... 21 Slika 7: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo varnosti na indeksu boljšega življenja .... 22 Slika 8: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo varnosti na Legatumovem indeksu
uspešnosti ... 23 Slika 9: Zadovoljstvo z osebnimi odnosi v Sloveniji ... 26 Slika 10: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo politični glas in upravljanje na indeksu
boljšega življenja ... 28 Slika 11: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo politični glas in upravljanje na
Legatumovem indeksu uspešnosti ... 29 Slika 12: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo naravno okolje na indeksu boljšega
življenja ... 33 Slika 13: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo naravno okolje na Legatumovem indeksu
uspešnosti ... 34 Slika 14: Uspešnost Slovenije na izbranih dimenzijah blaginje Legatumovega indeksa
uspešnosti ... 36 Slika 15: Uspešnost Slovenije na izbranih dimenzijah blaginje indeksa boljšega življenja ... 37 Slika 16: Uspešnost EU držav na Legatumovem indeksu uspešnosti ... 38 Slika 17: Uspešnost EU držav na indeksu boljšega življenja ... 39
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo izobraževanja ... 17 Preglednica 2: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo socialne povezanosti ... 25 Preglednica 3: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo zadovoljstva z življenjem ... 31
IX KRAJŠAVE
BDP bruto domači proizvod
EU Evropska unija
EUR evro
ISCED Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (»International Standard Classification of Education«)
OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (»Organization for Economic Co-operation and Development«)
SURS Statistični urad Republike Slovenije
USD ameriški dolar
1 1 UVOD
Trajnostno povečanje kakovosti življenja je eden izmed temeljnih strateških ciljev družbenega razvoja sodobnih družb. Vsi ljudje si želimo čim boljše življenje, vendar pogosto na to gledamo predvsem skozi materialni vidik. Tudi na ravni države napredek navadno še vedno merimo z gospodarsko rastjo in ne z večanjem blaginje. V zadnjem desetletju pa so se po svetu sprožile številne pobude in izvajati so se začeli projekti, ki so usmerjeni k oblikovanju celovitega pogleda na razvoj in v njegovo ospredje postavljajo blaginjo.
Kolikšna je kakovost življenja posameznikov znotraj izbrane države, nam pove raven blaginje. Kralj (2005, 66) navaja, da je blaginja posameznika in celotne družbe končni cilj ekonomije.
Kaj pa sploh je blaginja in kako jo merimo? Blaginja je stanje sreče, zdravja in prosperitete.
Odvisna je tako od posameznika samega kot tudi od dejavnikov, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje (Malešič 2014, 4). Razsežnosti, ki oblikujejo blaginjo in kakovost življenja, so predmet presoje, obstaja pa soglasje, da sta blaginja in kakovost življenja odvisni od izobrazbe in zdravja ljudi, njihovih življenjskih razmer in vsakodnevnih dejavnosti, naravnega in družbenega okolja, možnosti participacije v političnem procesu ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ekonomsko in osebno varnost (Stiglitz, Sen in Fitoussi 2009, 15).
Blaginja je temelj, na katerem posamezniki, skupine, narodi ter človeštvo kot celota lahko izrazijo svoje potenciale in uresničujejo namen svojega bivanja. Je cilj, h kateremu morajo stremeti vsa področja družbenega delovanja (religija, znanost, izobraževanje, politika, ekonomija …) v človeški skupnosti (Gibanje za pravičnost in razvoj 2017). Pri njeni meritvi upoštevamo materialne, družbene in okoljske pogoje za življenje posameznikov znotraj izbrane regije.
Pri opredeljevanju in merjenju ravni blaginje je pogosto problematično, ker različni viri blaginjo različno merijo in opredeljujejo. Zaradi omenjenega razloga lahko pri mednarodni primerjavi blaginje pride do različnih rezultatov. Na primer Nova Zelandija, ki jo je Legatumov indeks uspešnosti (angl. Legatum Prosperity Index) glede na raven blaginje uvrstil na drugo mesto, je po merilih indeksa boljšega življenja (angl. OECD Better Life Index) zgolj na enajstem mestu (OECD Better Life Index 2017a; Legatum Prosperity Index 2018a).
Viri, kot so Eurostat, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), indeks boljšega življenja in Legatumov indeks uspešnosti, pri meritvi ravni blaginje uporabljajo podobno delitev na dimenzije blaginje. Vidneje pa se razlikujejo glede kazalnikov, s katerimi merijo stanje na posamezni dimenziji blaginje. Posledično te viri pridejo do različnih ugotovitev, težko pa je ugotoviti, katera od teh meritev je najnatančnejši odraz dejanske blaginje znotraj neke države.
2
Pogosto merjenje ravni blaginje otežuje tudi to, da so države na različnih dimenzijah različno uspešne – nekatere imajo razvitejšo materialno, druge pa družbeno ali okoljsko blaginjo. Tako smo pri meritvi izpostavljeni odločitvi glede tega, koliko posamezno področje vpliva na skupno raven blaginje. Prebivalci različnih držav pripisujejo različen pomen posameznim dimenzijam blaginje. Indeks boljšega življenja zbira tudi podatke o tem, kateremu področju prebivalci posameznih držav pripisujejo največjo težo. Prebivalci Slovenije na primer ocenjujejo, da je za raven blaginje najpomembnejše naravno okolje. V Franciji so dali prednost zdravju, v ZDA zadovoljstvu z življenjem, v Avstraliji pa razmerju med delom in prostim časom (OECD Better Life Index 2017b). Tu se soočimo s spoznanjem, da bi morali za učinkovito merjenje blaginje za vsako državo posebej ovrednotiti področja, ki jim državljani pripisujejo največjo težo.
1.1 Namen in cilji diplomske naloge
Blaginja je večdimenzionalen koncept, ki vključuje zelo različne dimenzije. Namen diplomske naloge je natančno opredeliti, pri katerih dimenzijah blaginje smo v Sloveniji v mednarodni primerjavi najuspešnejši, ter ugotoviti, na katerih področjih bi se morali izboljšati, da se postavimo ob bok državam z najvišjo ravnjo blaginje.
Cilji pričujoče naloge so opredeliti blaginjo, opisati, kaj vpliva na kakovost življenja znotraj države, ugotoviti raven blaginje v Sloveniji ter jo primerjati z drugimi državami iz EU. Eden od pomembnih ciljev je tudi poiskati vzroke, zakaj smo na določenih področjih primerjalno gledano bolj ali manj uspešni.
1.2 Metode za doseganje ciljev
Teoretični del diplomske naloge temelji na prebrani literaturi. V tem delu s primerjavo različnih strokovnih in znanstvenih virov opredelimo pojem blaginje in njene razsežnosti.
Podatke za empirični del smo pridobili iz baz podatkov, ki omogočajo medsebojno primerjavo držav. Ključni viri podatkov v tem delu so indeks boljšega življenja, Eurostat in Legatumov indeks uspešnosti, podatke za Slovenijo pa črpamo tudi iz baze SURS. S pomočjo teh podatkov nato ugotavljamo, na katerih področjih blaginje je zaostanek Slovenije za najboljšimi državami EU največji in pri katerih dimenzijah smo najuspešnejši. Pri tem si pomagamo z izračuni ustreznih indeksov in grafično analizo (polarni grafikoni). Ugotovitve iz tega dela nato še medsebojno povežemo in podrobneje analiziramo ter skušamo poiskati konkretne rešitve, kako bi lahko izboljšali raven blaginje v Sloveniji.
3 1.3 Predpostavke in omejitve diplomske naloge
Predpostavljamo, da so podatki iz uporabljenih baz ustrezno zbrani in da so kazalniki blaginje metodološko ustrezni ter zato odražajo dejansko stanje v posameznih državah.
Pri raziskavi zgoraj omenjenega problema se omejujemo na štiri že naštete baze podatkov, ki merijo državno blaginjo (SURS, Eurostat, Legatumov indeks uspešnosti in indeks boljšega življenja). Ker je naloga usmerjena v ugotavljanje trenutnega stanja, analiziramo le zadnje razpoložljive podatke.
4 2 TEORETIČNI VIDIKI BLAGINJE
V pričujočem poglavju bomo opredelili blaginjo in njene glavne dimenzije, opisali merjenje blaginje ter predstavili glavne vire podatkov.
2.1 Opredelitev blaginje in njenih glavnih dimenzij
Opredelitev blaginje se je spreminjala skozi čas. V 50. letih prejšnjega stoletja je kot kazalec blaginje prevladovala gospodarska rast oziroma rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Koncept so razlagali tako, da se bo blaginja povečevala, če se bo povečevala gospodarska rast, ki bo sčasoma zmanjšala revščino. Čeprav so bili v 60. letih socialni podatki že dostopni, je veliko držav kot kazalnik blaginje še vedno uporabljalo BDP na prebivalca in ne celotnega BDP. Šele konec 60. let sta publikaciji Bauerja Socialni indikatorji (Social Indicators 1966) in Seersa Pomen razvoja (The Meaning of Development 1969) vodili v razpravo o osnovnih potrebah. Blaginja je bila enačena z zadovoljevanjem osnovnih potreb – fizičnih potreb, kot so hrana, zavetišče in javne dobrine, kot tudi z namenom doseganja vsega naštetega z zaposlitvijo. Ta širša opredelitev blaginje je v 70. letih prejšnjega stoletja omogočala nove podatke o zdravstvenem stanju in izobrazbi ljudi za večino držav v razvoju. Konec 70. let prejšnjega stoletja je Morris oblikoval prvo sestavljeno merilo blaginje – indeks fizične kvalitete življenja – in tako je bil oblikovan kazalec, ki ni upošteval dohodka in ekonomske blaginje. Tri komponente, ki so sestavljale indeks, so bile: pričakovana življenjska doba ob rojstvu, umrljivost novorojenčkov in pismenost odraslih. V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja se je zaradi gospodarske krize zmanjšal pomen blaginje in tako so jo spet začeli enačiti z gospodarsko rastjo, v začetku 90. let pa je blaginja spet dobila širšo dimenzijo, ko je Amartya Sen v sklopu Združenih narodov razvil sintezo ekonomskih in neekonomskih komponent blaginje – indeks človeškega razvoja (Sumner 2004, po Pavletič 2011, 11)
Danes v literaturi ni enotne opredelitve blaginje, pa tudi terminologija še ni povsem poenotena. Blaginja in kakovost življenja se praviloma pojavljata kot sinonima in vključujeta širok spekter dejavnikov (Murn 2010, 3). Seznam razsežnosti, ki blaginjo oblikujejo, ni natančno določen ter je predvsem predmet presoje, obstaja pa soglasje, da sta blaginja in kakovost življenja odvisni od izobrazbe in zdravja ljudi, njihovih življenjskih razmer in vsakodnevnih dejavnosti, možnosti participacije v političnem procesu, naravnega in družbenega okolja ter vseh tistih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ekonomsko in osebno varnost (Stiglitz, Sen in Fitoussi 2009, 15).
Blaginja je sestavljena iz več dimenzij, znotraj katerih se stanje ugotavlja s pomočjo enega ali več kazalnikov. Tako je na primer del dimenzije naravnega okolja kazalnik, ki nam prikazuje onesnaženost zraka. Med različnimi viri so vidna manjša odstopanja pri opredelitvi dimenzij blaginje, vidneje pa se viri razlikujejo pri izbiri kazalnikov za določeno dimenzijo blaginje.
5
Posledica teh razlik so različni zaključki virov. V nadaljevanju naloge bomo blaginjo razdelili na naslednje dimenzije: dohodek in premoženje, delovna aktivnost, stanovanjske razmere, izobraževanje, zdravje, varnost, socialna povezanost, politični glas in upravljanje, zadovoljstvo z življenjem in naravno okolje. Torej bomo zajeli materialno (dohodek in premoženje, delovna aktivnost, stanovanjske razmere), družbeno (izobraževanje, zdravje, varnost, socialna povezanost, politični glas in upravljanje, zadovoljstvo z življenjem) in okoljsko blaginjo (naravno okolje).
V preteklosti se je kot mera napredka držav večinoma uporabljal BDP, danes pa se za to vedno bolj uporablja blaginja.
2.2 Blaginja kot mera napredka držav
Blaginja je širok pojem, ki zajema več različnih dimenzij, s pomočjo katerih razumemo elemente ali dejavnike, ki sestavljajo celoto. Številne dimenzije blaginje imajo določeno število kazalnikov, ki merijo aktualno stanje. Ti so lahko objektivni (npr. stopnja izobrazbe, stopnja zaposlitve, finančno bogastvo gospodinjstva in ostali) ali subjektivni (npr.
zadovoljstvo z življenjem). Subjektivni kazalniki so močno odvisni od prednostnih nalog in potreb državljanov, zato je njihovo merjenje zapletena naloga. Zaradi občutno lažjega merjenja in primerjave med državami se je v preteklosti kot meritev kakovosti življenja in napredka držav uporabljal BDP, ki je najpogostejša meritev gospodarske dejavnosti v izbrani regiji ter v določenem času. Vključuje vse končno blago in storitve, ki jih gospodarstvo ustvarja, prav tako pa zagotavlja pregled njegovega delovanja. BDP je zelo koristen za merjenje tržne proizvodnje (izražen v denarnih enotah), vendar pa kljub temu ni zadosten za merjenje blaginje znotraj neke države (Eurostat 2015a). BDP ne prikazuje stanja v okviru dimenzij, kot so zdravje, počutje ter ostale dimenzije blaginje, ampak zgolj gospodarsko rast na ravni države. Torej se je napredek držav v preteklosti meril z gospodarsko rastjo, ne pa tudi z večanjem blaginje. V zadnjem desetletju pa so se po svetu oblikovale številne pobude in projekti, ki so usmerjeni k oblikovanju celovitega pogleda na razvoj držav in v njegovo ospredje postavljajo blaginjo.
Leta 2008 je raziskava Eurobarometra razkrila, da kar več kakor dve tretjini državljanov EU menita, da bi pri merjenju oziroma ocenjevanju napredka morali enakovredno uporabljati okoljske, gospodarske in socialne kazalnike. Ocenjevanje, ki temelji v večini na gospodarskih dejavnikih, ima po podatkih teh raziskav raje manj kot šestina državljanov EU (Komisija Evropske skupnosti 2009, 4).
Malešič (2014, 12) ugotavlja, da »osnovno problematiko merjenja blaginje predstavljajo konceptualna opredelitev blaginje, razpoložljivost relevantnih in primerljivih podatkov za njeno merjenje ter oblikovanje metodološkega pristopa za agregiranje podatkov«.
6
Pri merjenju blaginje se moramo odločiti, katera družbena vprašanja in vidiki življenja so pomembni za blaginjo. Pri tej odločitvi moramo biti pozorni tudi na to, kako mere zgradimo, kombiniramo in predstavimo. Nabor strokovne in znanstvene literature s področja blaginje je obsežen, vendar pa vseeno še vedno ni enotnega teoretičnega soglasja ali metodološke rešitve, kako blaginjo meriti (Malešič 2014, 12).
Pri merjenju blaginje ugotovimo, da so si dimenzije, na katere delimo blaginjo, v različnih virih dokaj podobne. Večje razlike med viri pa so opazne pri izboru kazalnikov, s katerimi merimo stanje na izbrani dimenziji blaginje. Te razlike med kazalniki različnih virov so večinoma posledica vpliva ekonomskega, družbenega in kulturnega okolja, ravni, na kateri se podatki zbirajo, družbenih vrednot in razpoložljivosti podatkov (Malešič 2014, 12).
2.3 Izbrani kazalniki blaginje
V tem poglavju se bomo osredotočili na glavne vire podatkov, ki jih bomo uporabili za potrebe zaključne projektne naloge. Omenjeni viri so: indeks boljšega življenja, Legatumov indeks uspešnosti, Eurostat ter SURS.
2.3.1 Indeks boljšega življenja
Indeks boljšega življenja je zasnovan tako, da omogoča vizualizacijo in primerjavo nekaterih ključnih dejavnikov (kot so izobraževanje, stanovanje, okolje itd.), ki prispevajo k dobrobiti v državah OECD. Je interaktivno orodje, ki omogoča primerjavo ravni blaginje med državami glede na pomen, ki ga posameznik pripisuje 11 dimenzijam, ki vplivajo na kakovost življenja.
Te dimenzije so po opredelitvi OECD bistvenega pomena za blaginjo v smislu materialnih življenjskih razmer (stanovanje, dohodek, delovno mesto) in kakovost življenja (skupnost, izobraževanje, okolje, državljansko udejstvovanje, zdravje, zadovoljstvo z življenjem, varnost in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem). Vsaka dimenzija je sestavljena iz enega do štirih specifičnih kazalnikov z enakimi utežmi. Dimenzija delovno mesto na primer temelji na štirih ločenih kazalnikih: stopnji zaposlenosti, povprečni letni plači zaposlenih za polni delovni čas, stopnji dolgotrajne brezposelnosti in varnosti zaposlitve. Indeks za vsak kazalnik omogoča primerjavo rezultatov med spoloma. Kazalniki so izbrani po posvetovanju z državami članicami na podlagi številnih statističnih meril, kot sta ustreznost in kakovost podatkov (predvidena veljavnost, pokritost, pravočasnost, primerljivost med državami itd.).
Koristni so za merjenje blaginje, zlasti za mednarodno primerjavo. Indeks boljšega življenja omogoča, da izbrani dimenziji blaginje po svojem mnenju določimo uteži. Zaradi preprostosti so uteži na začetku enake 1 za vse dimenzije. Te privzete uteži ne predstavljajo stališča OECD o pomembnosti vsake teme. Posameznik lahko prilagodi svoj indeks tako, da vsako področje oceni na lestvici od 0 (ni pomembno) do 5 (zelo pomembno). Ocena za vsako temo se pretvori v utež tako, da se ocena, dodeljena vsaki posamezni dimenziji, deli z vsoto ocen,
7
dodeljenih vsem dimenzijam. Če uporabnik dodeli zdravju in izobraževanju oceno 5 in vsem ostalim dimenzijam oceno 3, bo njegov indeks zdravje in izobraževanje tehtal s faktorjem 5/37 (približno 13,5 %) in vse ostale dimenzije s faktorjem 3/37 (približno 8,1 %). Indeks se vsako leto posodablja z novimi podatki in dodatnimi informacijami. Pokriva 35 držav članic OECD ter tudi ključne partnerje Brazilijo, Rusijo in Južno Afriko. Sčasoma pri OECD načrtujejo razširitev indeksa še na Kitajsko, Indijo in Indonezijo (OECD Better Life Index 2018a).
2.3.2 Legatumov indeks uspešnosti
Legatumov indeks uspešnosti omogoča primerjavo blaginje med državami. Njegov namen je na novo opredeliti način merjenja nacionalnega uspeha ter se tako oddaljiti od tradicionalnega makroekonomskega pristopa, ki temelji izključno na kazalnikih, kakršen je BDP na osebo. Je kazalnik, ki omogoča vpogled v to, kako se blaginja oblikuje in spreminja po vsem svetu, saj pokriva kar 148 držav in še Hong Kong kot posebno upravno regijo Kitajske. Indeks zajema večdimenzionalno pojmovanje blaginje prek naslednjih devetih stebrov:
− Steber ekonomske kakovosti – meri odprtost gospodarstva, makroekonomske kazalnike držav, temelje za rast, gospodarske priložnosti in učinkovitost finančnega sektorja.
− Steber poslovnega okolja – meri podjetniško okolje v državi, poslovno infrastrukturo, ovire za inovacije in prožnost trga dela.
− Steber upravljanja – meri uspešnost države na treh področjih: pravna država, učinkovito upravljanje ter demokracija in politična participacija.
− Izobraževalni steber – meri dostop do izobraževanja, kakovost izobraževanja in človeški kapital.
− Zdravstveni steber – meri uspešnost države na področjih, kot so osnovno fizično in duševno zdravje, zdravstvena infrastruktura in preventivna oskrba.
− Steber varnost – meri uspešnost držav glede na državno in osebno varnost.
− Steber osebne svobode – meri nacionalni napredek v smeri osnovnih zakonskih pravic, individualnih svoboščin in socialne strpnosti.
− Steber socialnega kapitala – meri kakovost osebnih odnosov, podporo socialnega omrežja, družbene norme ter državljansko udeležbo v državi.
− Steber naravnega okolja – meri kakovost naravnega okolja, pritiske na okolje in prizadevanje za ohranjanje okolja.
Za vsak steber so pri Legatumovem indeksu uspešnosti opravili obsežen pregled literature o gospodarskem razvoju in blaginji. Identificirali so več kot 200 kazalnikov, ki vplivajo na bogastvo in blaginjo. Na podlagi svetovanja strokovnjakov izbranih področij so seznam kazalnikov zožili. Končni seznam je sestavljen iz 104 kazalnikov, ki so precej enakomerno porazdeljeni po devetih stebrih. Vsakemu kazalniku je določena utež, ki prikazuje raven, ki jo
8
ima pri vplivanju na blaginjo. Obstajajo štiri uteži, in sicer 0,5, 1, 1,5 in 2. Kazalnik s težo 2 pomeni, da je dvakrat toliko pomemben pri vplivanju na blaginjo kot kazalnik s težo 1. Uteži so določene glede na pomembnost in pomen, ki jim ga pripisuje akademska literatura, strokovno mnenje svetovalcev indeksa in stopnjo združljivosti z mnenjem inštituta Legatum o blaginji. Ocena indeksa je začetno določena z dodelitvijo enakih uteži vsem devetim stebrom.
Legatumov indeks uspešnosti pa daje tudi možnost, da izbranemu stebru sami dodelimo utež, za katero menimo, da je najprimernejša. Indeks tudi omogoča, da določenega stebra ne upoštevamo pri mednarodni primerjavi (Legatum Prosperity Index 2018b).
2.3.3 Eurostat
Spletna publikacija Eurostata, ki vsebuje statistične podatke o kakovosti življenja v EU, se imenuje Kazalniki kakovosti življenja. Publikacija predstavlja podrobno analizo dimenzij 8 + 1, ki jih je mogoče statistično izmeriti, da predstavljajo različne komplementarne vidike kakovosti življenja in dopolnjujejo BDP, ki se tradicionalno uporablja kot merilo gospodarskega in socialnega razvoja. Osem dimenzij se nanaša na funkcionalne zmožnosti, ki bi jih morali imeti državljani na voljo za učinkovito uresničevanje svoje samostojno opredeljene blaginje v skladu z lastnimi vrednotami in prednostnimi nalogami. Zadnja dimenzija se nanaša na osebni dosežek zadovoljstva in dobrega počutja. Za vsako dimenzijo kakovosti življenja je predstavljeno in analizirano zaporedje izbranih ustreznih statističnih kazalnikov. S pomočjo teh pa se merijo časovni trendi in razlike med državami EU. Spletno publikacijo Kazalniki kakovosti življenja sestavljajo naslednje dimenzije: materialni življenjski pogoji, produktivna ali glavna dejavnost, zdravje, izobrazba, prosti čas in socialne interakcije, ekonomska in fizična varnost, upravljanje in osnovne pravice, naravno okolje ter zadovoljstvo z življenjem (Eurostat 2015b).
Eurostat nam skupaj s svojo spletno publikacijo Kazalniki kakovosti življenja omogoča vpogled v raven blaginje na izbranih področjih ter primerjavo blaginje (in tudi posameznih dimenzij blaginje) med državami EU.
Za potrebe naloge bomo zaradi boljše primerljivosti in novejših podatkov uporabljali poenostavljeno različico, ki za vsako od naštetih dimenzij prikazuje največ dva kazalnika. V tej različici publikacije so stanovanjske razmere prikazane ločeno, čeprav so del materialnih življenjskih pogojev. Ločeno je v tej različici prikazana tudi izraba časa, ki je ne bomo uporabili za potrebe diplomske naloge (Eurostat 2018a).
9 2.3.4 Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
SURS skupaj z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvaja projekt Kazalniki blaginje v Sloveniji (Kazalniki blaginje v Sloveniji 2015).
Blaginjo prebivalcev merijo s sistemom kazalnikov, s katerimi pokrivajo materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. Področje materialne blaginje so razdelili na podpodročja, kot so: revščina in socialna izključenost, potrošnja, premoženje prebivalstva in ekonomska varnost, dohodki, stanovanja ter delo in zaposlitev. Pri družbeni blaginji so izbrali kazalnike, ki pokrivajo podpodročja, kot so: sreča/zadovoljstvo, izobraževanje, komunikacije, osebna varnost, družbena klima, zdravje ter kultura in prosti čas. Pri okoljski blaginji pa opredeljujejo kazalnike, s katerimi pokrivamo naslednja področja: zrak, voda, površje in ekosistemi, neenergetski viri, energetski viri, odpadki ter podnebje (Murn 2015, 2).
Podpodročja so sestavljena iz kazalnikov, ki imajo določen rang (vodilni, dopolnilni). Vsa podpodročja imajo vsaj en vodilni kazalnik, lahko pa vsebujejo še več dopolnilnih kazalnikov.
Nabor kazalnikov je določen na osnovi naslednjih kriterijev: izpovedna moč kazalnika, uveljavljenost v praksi in nespornost metodološke zgradbe kazalnika ter podatkovna dostopnost. Cilj projekta je prikazovanje stanja blaginje ter tudi njene trajnosti za potrebe različnih uporabnikov spletne strani (Murn 2015, 4).
Omenjeni projekt je najboljša različica prikaza ravni blaginje, ki je narejena v Sloveniji, vendar prikazuje zgolj podatke od leta 2008 do 2013. Teh podatkov zato ne bomo vključili v nadaljnjo analizo. V nekaterih poglavjih, ki sledijo, pa so lahko vključeni podatki SURS, ki niso del omenjenega projekta.
10
3 PRIMERJAVA BLAGINJE V SLOVENIJI Z DRUGIMI DRŽAVAMI EU
V tem poglavju bomo po ločenih dimenzijah blaginje opravili primerjavo ravni blaginje v Sloveniji z drugimi državami EU. Upoštevali bomo materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. Materialno blaginjo sestavljajo naslednje dimenzije: dohodek in premoženje, delovna aktivnost ter stanovanjske razmere. Družbena blaginja je sestavljena iz dimenzij izobraževanja, zdravja, varnosti, socialne povezanosti, političnega glasa in upravljanja ter zadovoljstva z življenjem. Okoljsko blaginjo pa sestavlja dimenzija naravnega okolja.
3.1 Dohodek in premoženje
Kakovost življenja je tudi za tiste dimenzije, ki segajo prek materialne strani, omejena in oblikovana z gospodarskimi razmerami, ki odražajo nadzor gospodinjstva nad viri in surovinami. Materialni viri so le sredstva, ki se sčasoma preoblikujejo v dobro počutje glede na posameznikove želje, vrednote, svobodno voljo in zmožnosti. V tem smislu gospodarske razmere, ki ne odražajo kakovosti življenja same po sebi, vseeno zagotavljajo okvir za merjenje potenciala posameznikov in gospodinjstev za doseganje in zagotovitev lastne blaginje (Eurostat 2018b).
Čeprav pravimo, da denar ne more kupiti sreče, je vseeno pomembno sredstvo za doseganje višjega življenjskega standarda in s tem večje blaginje. Večje denarno bogastvo lahko izboljša tudi dostop do kakovostnega izobraževanja, zdravstvenega varstva in stanovanj. Indeks boljšega življenja je to dimenzijo blaginje sestavil iz dveh kazalnikov. Prvi kazalnik nam prikazuje finančno bogastvo gospodinjstva. To je skupna vrednost finančnega premoženja gospodinjstva ali vsota njihovih celotnih finančnih sredstev minus obveznosti. Pri merjenju finančnega bogastvo upoštevamo: prihranke, denarno zlato, valuto in depozite, zaloge, vrednostne papirje in posojila. Ta finančna sredstva lahko predstavljajo pomemben vir prihodkov (lahko s prodajo ali refinanciranjem prek pokojnin, obresti in izplačil dividend ali drugega dohodka od lastnine). Finančno bogastvo predstavlja pomemben del ekonomskih virov gospodinjstva in ga lahko varuje pred ekonomskimi težavami ter zmanjšuje njegovo ranljivost. Drugi kazalnik nam prikazuje neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev.
To je znesek denarja, ki ga gospodinjstvo zasluži ali dobi vsako leto po obdavčitvi in prenosih. Predstavlja denar, ki je gospodinjstvu na voljo za porabo. Vključuje dohodek iz gospodarske dejavnosti (plače, dobiček samozaposlenih lastnikov podjetji), dohodek od lastnine (dividende, obresti, najemnine), socialne prejemke v gotovini (pokojnine, nadomestila za brezposelnost, družinske dodatke, itd.) in socialne transferje v naravi (blago in storitve, kot so zdravstvena oskrba, izobraževanje in stanovanja, ki jih posamezniki prejmejo bodisi brezplačno bodisi po znižanih cenah) (OECD Better Life Index 2018b).
11
Oba omenjena kazalnika vir prikazuje v ameriških dolarjih (USD), mi pa smo ju zaradi lažje primerjave med različnimi viri pretvorili v evre (EUR). Za pretvorbo smo uporabili referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki je bil objavljen 9. marca 2018 (1 EUR = 1,2291 USD).
Povprečno neto finančno bogastvo v Sloveniji znaša 16.311 EUR, kar je manj od povprečja na indeksu prikazanih držav EU, ki znaša 38.488 EUR. Z 84.683 EUR je Belgija država z najvišjim povprečnim finančnim bogastvom gospodinjstev v teh državah EU. Najnižje neto finančno premoženje gospodinjstev v omenjenih državah EU pa je bilo izmerjeno na Slovaškem (8.824 EUR). Drugi kazalnik, ki nam prikazuje neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v državah, ki so hkrati članice OECD in EU, znaša v povprečju 20.650 EUR. V Sloveniji znaša neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po teh podatkih 16.683 EUR. Najvišji med tem državami EU je bil izmerjen v Luksemburgu, kjer znaša kar 33.616 EUR, najnižji pa v Latviji (12.423 EUR) (OECD Better Life Index 2018b).
Na sliki 1 je prikazano, kako je indeks ocenil dimenzijo dohodka in premoženja na lestvici od 0 do 10. Prikazane so zgolj države EU. S slike 1 je razvidno, da je Slovenija uvrščena na 16.
mesto med prikazanimi državami. Njen zaostanek za najboljšimi je velik, saj je ocena, ki jo je za to dimenzijo od vira prejel Luksemburg, več kot trikrat višja od ocene, ki jo je prejela Slovenija.
Slika 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo dohodka in premoženja na indeksu boljšega življenja
Vir: OECD Better Life Index 2018b.
Eurostat ponuja vpogled v zadovoljstvo s financami in letno mediano ekvivalentnega neto dohodka. Zadovoljstvo s financami prikazuje povprečno subjektivno oceno, s katero so
0 1 2 3 4 5 6 7 6.7
5.8 5.5
5.2 5 5 4.9 4.8 4.7 4.1
3.5 3.4 2.8
2.3 2.2 2
1.7 1.6 1.6 1.5 1.4 1.1
12
anketiranci v posamezni državi ocenili svoje zadovoljstvo z osebnim finančnim stanjem (od 0 do 10 točk). V Sloveniji je povprečna ocena, ki znaša 5,6, nekoliko nižja od povprečne ocene EU držav (6,0). Najbolj zadovoljni s financami so državljani Danske (7,6), najmanj pa prebivalci Bolgarije (3,7). Letna mediana ekvivalentnega neto dohodka nam pove skupni dohodek gospodinjstva po davkih in drugih odbitkih, ki je na voljo za porabo ali varčevanje, deljen pa je s številom članov gospodinjstva. Ta kazalnik je prikazan v evrih ter v Sloveniji znaša 12.327 EUR. Povprečno znaša v državah EU 16.529 EUR, najvišji je v Luksemburgu (33.818 EUR), najnižji pa v Romuniji (2.448 EUR). Razlike med državami so glede na ta kazalnik visoke. Na primer v Luksemburgu je več kot 13-krat višji kot pa v Romuniji (Eurostat 2018a).
3.2 Delovna aktivnost
Ko pomislimo na delo, po navadi mislimo zgolj na gospodarske koristi, ki jih prinaša. Vendar pa delovna aktivnost ne prinaša samo teh koristi. Posameznikom pomaga tudi pri tem, da ostanejo povezani z družbo, gradijo samozavest ter razvijajo veščine in sposobnosti. Družbe z visoko stopnjo zaposlenosti so tudi bogatejše, politično stabilnejše ter tudi bolj zdrave. Indeks boljšega življenja pri merjenju dimenzije delovne aktivnosti upošteva varnost zaposlitve, osebni zaslužek, stopnjo zaposlenosti in stopnjo dolgotrajne brezposelnosti. Prvi kazalnik (varnost zaposlitve) je opredeljen glede na pričakovano izgubo zaslužka, merjeno kot odstotek prejšnjih zaslužkov, povezanih z brezposelnostjo. Ta izguba je odvisna od tveganja brezposelnosti, pričakovanega trajanja brezposelnosti in stopnje ublažitve teh izgub, ki jih državni transferji namenijo brezposelnim osebam (učinkovito zavarovanje). V državah, ki so članice EU in OECD, znaša povprečje pri tem kazalniku 5,3 %, v Sloveniji pa 4,0 %.
Največjo negotovost na trgu dela med omenjenimi državami so zabeležili v Grčiji (17,4 %), najmanjšo pa na Češkem (1,8 %). Osebni zaslužek nam prikazuje povprečni letni zaslužek na zaposlenega s polnim delovnim časom. Med državami EU, ki so vključene v indeks, je osebni zaslužek največji v Luksemburgu, kjer v povprečju na leto prejmejo 50.961 EUR, najmanjši pa je na Madžarskem (17.664 EUR). V Sloveniji ta kazalnik znaša 28.448 EUR, kar je manj od povprečja dvaindvajsetih držav EU, ki so članice OECD. Povprečje teh držav znaša 30.806 EUR. Naslednji v nizu kazalnikov je stopnja zaposlenosti, ki meri odstotek ljudi, starih od 15 do 64 let, ki imajo trenutno službo. Med državami EU, ki so članice OECD, ima najvišjo stopnjo zaposlenosti Švedska (76,2 %), najnižjo pa Grčija (52,0 %). Povprečna stopnja zaposlenosti v teh državah EU znaša 67,4 %. Slovenija za tem povprečjem rahlo zaostaja, saj je v njej zaposlenih 65,8 % ljudi, ki spadajo v omenjeno starostno skupino.
Zadnji kazalnik predstavlja stopnjo dolgotrajne brezposelnosti in meri odstotek ljudi, starih od 15 do 64 let, ki ne delajo, vendar aktivno iščejo zaposlitev več kot eno leto. Najnižja stopnja dolgotrajne brezposelnosti med državami EU, vključenimi v indeks, je bila izmerjena na Švedskem (1,2 %), najvišja pa v Grčiji, kjer znaša kar 17,0 %. Stopnja dolgotrajne
13
brezposelnosti v Sloveniji je 4,3 %, kar je več od povprečja zgoraj omenjenih držav, kjer znaša 4,0 % (OECD Better Life Index 2018c).
Na podlagi zgoraj naštetih kazalnikov so države prejele skupno oceno (od 0 do 10) za dimenzijo delovne aktivnosti. Te ocene prikazujemo na sliki 2.
Slika 2: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo delovna aktivnost na indeksu boljšega življenja
Vir: OECD Better Life Index 2018c.
Eurostat za to dimenzijo prikazuje povprečno zadovoljstvo z delom in stopnjo zaposlenosti. V Sloveniji znaša povprečna subjektivna ocena zadovoljstva z delom 7,3 točke, kar je več od povprečja držav EU, kjer znaša 7,1 točke. Najvišjo povprečno oceno so podali prebivalci Danske in Finske (8,1 točke), najnižjo pa Bolgari (6,0 točke). Eurostatov prikaz stopnje zaposlenosti se bistveno ne razlikuje od prikaza indeksa boljšega življenja. Razlika med podatki omenjenih virov je minimalna, saj se ob zaokroževanju na cela števila podatki o stopnji zaposlenosti spremenijo zgolj za Združeno kraljestvo, Francijo in Španijo, kjer se je ta podatek spremenil za eno odstotno točko. Ker Eurostat prikazuje podatke za vse države EU, je povprečje EU držav nekoliko nižje, in sicer znaša 66,6 % (Eurostat 2018a; Eurostat 2018c).
3.3 Stanovanjske razmere
Življenje v zadovoljivih stanovanjskih razmerah je eden izmed najpomembnejših vidikov življenja ljudi. Stanovanje je bistvenega pomena za zadovoljevanje osnovnih potreb.
Stanovanje mora ponuditi prostor za spanje in počitek, kjer se ljudje počutijo varne in imajo
0 1 2 3 4 5 6 7 8
9 8.6 8.4 8.4 8.2 8 8 7.9
7.6 7.5 7.1 7
6.8 6.7 6.6
6.4 6.2
5.9 5.5 5.5 5.3
4.3
2.1
14
zasebnost ter osebni prostor. Nudi prostor, kjer lahko ljudje ustvarijo družino. Indeks boljšega življenja pri merjenju te dimenzije upošteva stanovanjske izdatke, sobe na osebo ter stanovanja z osnovnimi objekti. Kazalnik stanovanjskih izdatkov prikazuje odstotek bruto dohodka, ki ga gospodinjstvo porabi za nastanitev. Všteti so stroški, kot so: najem stanovanja, elektrika, voda, plin, pohištvo in popravila. Povprečno gospodinjstva v državah, ki so članice EU in OECD, porabijo skoraj 22 % bruto dohodka za nastanitev. Največji delež bruto dohodka za stanovanjske izdatke porabijo prebivalci Združenega kraljestva, Slovaške, Grčije, Danske in Češke (24 %). Najnižji delež pa porabimo Slovenci, Estonci in Madžari (18 %).
Drugi kazalnik nam pove število sob na osebo v stanovanju. Pridobimo ga tako, da število vseh sob delimo s številom oseb, ki živijo v stanovanju. Ta kazalnik učinkovito prikazuje, ali živijo prebivalci v prenatrpanih stanovanjih. Prenapolnjena stanovanja lahko negativno vplivajo na fizično in duševno zdravje, odnose z drugimi in razvoj otrok. Poleg tega so tesni bivalni pogoji pogosto znak neustrezne oskrbe z vodo in kanalizacijo. Povprečje dvaindvajsetih držav EU, katerih podatke vsebuje indeks, znaša 1,7. Z 1,5 sobe na osebo prebivalci Slovenije za tem povprečjem zaostajamo. Med omenjenimi državami imajo najmanj sob na osebo prebivalci Poljske in Slovaške (1,1), največ pa prebivalci Belgije (2,2).
Zadnji kazalnik te dimenzije nam prikazuje odstotek ljudi z notranjimi stranišči na splakovanje. V državah EU, ki jih indeks prikazuje, ima v povprečju 98,3 % ljudi v stanovanju tako stranišče. V Sloveniji je odstotek teh ljudi nekoliko višji (99,7 %). Na Švedskem, Nizozemskem in v Luksemburgu znaša odstotek teh ljudi 100 %, kar pomeni, da imajo prav vsi prebivalci teh držav dostop do omenjenih sanitarij. Najnižji delež omenjenih ljudi med državami EU pa je bil izmerjen v Latviji (87,1 %) (OECD Better Life Index 2018d).
Glede na rezultate vseh teh treh kazalnikov je indeks boljšega življenja ocenil stanovanjske razmere, ki predstavljajo eno od dimenzij blaginje. Kakšne ocene so za to dimenzijo prejele države EU, prikazujemo na sliki 3.
15
Slika 3: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo stanovanjskih razmer na indeksu boljšega življenja
Vir: OECD Better Life Index 2018d.
Eurostat na spletni strani prikazuje zadovoljstvo prebivalstva s stanovanjskimi razmerami in delež prebivalstva, ki živi v prenatrpanem stanovanju oz. gospodinjstvu. Glede na prvi kazalnik, ki prikazuje zadovoljstvo prebivalstva s stanovanjskimi razmerami, smo se v Sloveniji odrezali za odtenek bolje, kot so se v povprečju odrezale države EU. Povprečna ocena, ki smo jo podali, znaša 7,6 točke, povprečje držav EU pa znaša 7,5 točke. Najbolj zadovoljni s stanovanjskimi razmerami so po teh podatkih prebivalci Danske in Finske, katerih povprečna ocena znaša 8,4 točke, najmanj pa prebivalci Bolgarije (6,0 točke). Tudi glede na delež prenatrpanosti se je Slovenija odrezala bolje od povprečja EU držav. V državah EU živi povprečno 16,6 % prebivalstva v prenatrpanem stanovanju, v Sloveniji pa po podatkih tega vira zgolj 12,6 % prebivalstva. Razlika med državo, v kateri je delež prenatrpanosti najnižji, in državo, v kateri je najvišji, je velika, saj znaša denimo v Cipru delež prenatrpanosti 2,4 %, medtem ko v Romuniji v prenatrpanih stanovanjih živi kar 48,4 % prebivalstva (Eurostat 2018a).
3.4 Izobraževanje
Dolga tradicija ekonomskih raziskav je poudarila pomen izobraževanja pri zagotavljanju spretnosti in kompetenc, ki podpirajo gospodarsko proizvodnjo. Toda izobraževanje je
0 1 2 3 4 5 6 7
8 7.6 7.5 7.5 7.4 7.3
7.1 7.1
6.9 6.9 6.9
6.6 6.5 6.4 6.3 6.3 6.2
5.4 5.2
4.9 4.9 4.7
4
16
pomembno za kakovost življenja, neodvisno od njegovih učinkov na zaslužek in produktivnost ljudi. Izobraževanje je močno povezano z ocenjevanjem življenja ljudi, in sicer tudi po nadzoru nad višjim dohodkom, ki ga prinaša. Poleg tega imajo bolj izobraženi ljudje boljši zdravstveni status, nižjo brezposelnost, več socialnih povezav in večjo angažiranost v državljanskem in političnem procesu/življenju (Stiglitz, Sen in Fitoussi 2009, 46).
Piketty (2015, 37) je proces širjenja znanja in vlaganja v usposabljanje in izobrazbo označil tudi kot poglavitno konvergentno silo, ki deluje v smeri manjšanja in krčenja neenakosti.
Indeks boljšega življenja za merjenje te dimenzije blaginje upošteva povprečno trajanje formalnega izobraževanja, ki jo lahko pričakuje petletni otrok v času svojega življenja do starosti 39 let, povprečno uspešnost dijakov na lestvici PISA (Programme for International Student Assessment) ter odstotek ljudi, starih od 25 do 64 let, z vsaj višjo sekundarno stopnjo izobrazbe. Po podatkih omenjenega vira lahko prebivalci Slovenije pričakujejo, da se bodo formalno izobraževali 18,1 leta med 5. in 39. letom starosti, kar je več od povprečja dvaindvajsetih držav, ki so članice EU in OECD. V omenjenih državah znaša povprečje 17,5 leta. Tudi glede na odstotek odraslih (25–64 let) z dokončano vsaj višjo sekundarno stopnjo izobrazbe presegamo povprečje teh držav. V Sloveniji je 87,3 % odraslih dokončalo višjo sekundarno stopnjo izobrazbe, medtem ko je v državah, ki so članice OECD in EU, v povprečju to stopnjo dokončalo 79,7 % odraslih. Povprečen slovenski dijak je glede na lestvico PISA dosegel 509 točk, kar je tudi več od povprečja zgoraj že omenjenih držav, ki znaša 496 točk. Indeks boljšega življenja zaradi teh nadpovprečnih rezultatov pri kazalnikih, ki jih uporablja za merjenje dimenzije izobraževanja, uvršča Slovenijo visoko med državami EU. Višjo oceno od Slovenije sta od držav EU prejeli le Finska in Danska. Nemčija in Švedska pa sta tako kot Slovenija prejeli oceno 7,5. Zaradi tega, ker je omenjena ocena verjetno posledica zaokroževanja, bomo upoštevali vrstni red, ki je določen na strani indeksa.
Slovenija tako zaseda četrto mesto med državami EU, prehitele pa so jo zgolj Finska, Danska in Nemčija (OECD Better Life Index 2018e).
Legatumov indeks uspešnosti Slovenijo glede na izobraževanje uvršča na 11. mesto med državami EU (Legatum Prosperity Index 2018a). Omenjeni vir pri ugotavljanju stanja na področju izobraževanja upošteva naslednjih 11 kazalnikov: stopnjo pismenosti odraslih, indeks neenakosti v izobraževanju, oceno kakovosti izobraževanja, razmerje vpisov dečkov in deklic, pismenost mladostnikov (15–24 let), število vrhunskih univerz, zadovoljstvo z izobraževanjem, sekundarno izobrazbo na delavca, terciarno izobrazbo na delavca, vpise v tehnično in poklicno izobraževanje, dojemanje, da se otroci učijo v družbi, ter razmerje med učenci, ki so uspešno zaključili osnovno šolo, in vsem številom otrok, ki so primerne starosti (Legatum Prosperity Index 2017).
Zaradi različnih kazalnikov je vidna razlika med Legatumovim indeksom uspešnosti in indeksom boljšega življenja. V preglednici 1 prikazujemo ocene dimenzije izobraževanja, ki
17
so jih države prejele na podlagi indeksa boljšega življenja ter Legatumovega indeksa uspešnosti. Prikazuje tudi uvrstitev držav na lestvici omenjenih virov, pri čemer smo razvrščanje prilagodili tako, da upoštevamo zgolj države EU.
Preglednica 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo izobraževanja
Država Ocena
(Legatumov indeks uspešnosti)
Mesto na lestvici (Legatumov indeks uspešnosti)
Ocena (indeks boljšega življenja)
Mesto na lestvici (indeks boljšega
življenja)
Nizozemska 80,82 1 7,2 8
Finska 80,58 2 8,7 1
Združeno kraljestvo 78,66 3 6,2 14
Belgija 78,63 4 6,7 12
Irska 78,52 5 7,4 7
Danska 77,89 6 7,8 2
Avstrija 77,26 7 6,4 13
Švedska 76,65 8 7,5 5
Nemčija 75,97 9 7,5 3
Francija 73,81 10 5,8 15
Slovenija 71,75 11 7,5 4
Češka 69,70 12 7,0 9
Italija 69,68 13 4,5 21
Španija 69,37 14 5,3 18
Estonija 68,49 15 6,7 11
Slovaška 67,35 16 5,5 17
Luksemburg 67,04 17 4,8 19
Latvija 66,61 18 6,9 10
Poljska 66,60 19 7,4 6
Hrvaška 66,48 20 * *
Malta 65,05 21 * *
Bolgarija 63,85 22 * *
Litva 63,69 23 * *
Madžarska 63,37 24 5,6 16
Romunija 61,61 25 * *
Ciper 61,06 26 * *
Portugalska 60,22 27 4,4 22
Grčija 58,77 28 4,7 20
* Ni podatka
Vir: OECD Better Life Index 2018e; Legatum Prosperity Index 2018a.
Eurostat za to dimenzijo blaginje prikazuje prebivalstvo po stopnji izobrazbe in razlike v zadovoljstvu z življenjem med ljudmi z visoko in nizko stopnjo izobrazbe. Po podatkih Eurostata iz leta 2017 je v Sloveniji 28,4 % prebivalstva doseglo terciarno izobrazbo (ISCED raven 5–8). To je tudi več kot znaša povprečje držav EU (27,7 %). Najvišji delež ljudi s terciarno izobrazbo v EU ima Združeno kraljestvo (38,7 %), najnižji delež omenjenih ljudi pa je v Romuniji (15,3 %). Ljudi s terciarno izobrazbo Eurostat uvršča v skupino posameznikov
18
z visoko izobrazbo. V skupino s srednjo izobrazbo je uvrstil posameznike, ki so dosegli ISCED raven 3–4 (višja sekundarna in posekundarna, vendar ne terciarna stopnja izobrazbe).
V povprečju sodi v EU v to skupino 46,1 % ljudi, v Sloveniji pa 54,8 % prebivalstva. Najvišja stopnja ljudi s srednjo izobrazbo je na Češkem (66,6 %), najnižja pa v Španiji (24,9 %). V skupino ljudi z nizko izobrazbo vir uvršča ljudi, ki so dosegli ISCED raven 0–2 (nižja sekundarna izobrazba ali manj). V Sloveniji v to skupino spada 16,8 % ljudi, povprečje v EU pa znaša 26,2 %. Najnižji odstotek nizko izobraženih ljudi je v Litvi (12,0 %), najvišji pa na Portugalskem (51,9 %) (Eurostat 2018d).
Eurostat kot poseben kazalnik vodi razliko v zadovoljstvu z življenjem med ljudmi z visoko in nizko stopnjo izobrazbe. V povprečju vseh držav EU visoko izobraženi svoje zadovoljstvo z življenjem ocenjujejo za 1,0 točke višje od nizko izobraženih. Slovenija se je tu odrezala slabše, saj njena razlika znaša 1,4, najbolje sta se odrezali Švedska in Danska z minimalno razliko 0,1, najslabše pa Bolgarija, kjer znaša razlika 2,0 (Eurostat 2018a).
3.5 Zdravje
Zdravje je ena najpomembnejših stvari za ljudi in prinaša tudi številne druge prednosti, vključno z boljšim dostopom do izobraževanja in trga dela, povečanjem produktivnosti in bogastva, zmanjšanjem stroškov zdravstvenega varstva, dobrim družbenim odnosom in seveda daljšim življenjem (OECD Better Life Index 2018f). Bolni ljudje pogosto zdravju pripisujejo največjo težo od vseh dimenzij blaginje, saj si ničesar ne želijo bolj kot to, da bi ozdraveli.
Indeks boljšega življenja pri merjenju te dimenzije blaginje upošteva pričakovano življenjsko dobo in samooceno zdravstvenega stanja. Prebivalci dvaindvajsetih držav, ki so članice OECD in EU, lahko v povprečju pričakujejo, da bodo dosegli starost 80,3 leta. Med omenjenimi državami beležijo najdaljšo življenjsko dobo v Španiji, kjer prebivalci v povprečju dosegajo 83,0 let. Najkrajšo pa so izmerili v Latviji, kjer znaša 74,6 leta. V Sloveniji prebivalci v povprečju dosegamo starost 80,9 leta, kar nas glede na ta kazalnik uvršča na 14. mesto. Podatki nam tudi prikazujejo, da 64,8 % prebivalcev Slovenije poroča, da je zadovoljnih s svojim zdravstvenim stanjem. To je manj od povprečja zgoraj omenjenih držav, ki znaša 66,3 %. Najmanj so s svojim zdravstvenim stanjem zadovoljni v Latviji, kjer je zgolj 46,2 % prebivalstva ocenilo svoje zdravstveno stanje kot dobro/zelo dobro, medtem ko so z njim najbolj zadovoljni prebivalci Irske (82,3 %) (OECD Better Life Index 2018f). Na sliki 4 prikazujemo ocene dimenzije zdravja izbranih držav po podatkih indeksa boljšega življenja.
19
Slika 4: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo zdravja na indeksu boljšega življenja
Vir: OECD Better Life Index 2018f.
Legatumov indeks uspešnosti pri merjenju upošteva dvanajst kazalnikov, ki merijo uspešnost držav na naslednjih področjih: osnovno fizično in duševno zdravje, zdravstvena infrastruktura in preventivna oskrba (Legatum Prosperity Index 2017). Glede na dimenzijo zdravja Slovenijo uvršča na 15. mesto med državami EU. Najvišjo oceno za dimenzijo zdravje je dobil Luksemburg, najnižjo pa je dobila Romunija (Legatum Prosperity Index 2018a). Na sliki 5 prikazujemo ocene držav EU, ki so v grafikonu razvrščene od najboljše do najslabše ocenjene.
9,0 8.9
8.5 8.4 8.3 8.2 8.1
7.9 7.9 7.9 7.9 7.8 7.7
7.3 7.3
6.6 6.6 6.1
5.7 5.6 5.5
4.5
20
Slika 5: Uspešnost držav glede na dimenzijo zdravja na Legatumovem indeksu uspešnosti
Vir: Legatum Prosperity Index 2018a.
Eurostat prav tako kot indeks boljšega življenja prikazuje pričakovano življenjsko dobo in samooceno zdravstvenega stanja. Ponuja nam vpogled v podatke iz leta 2015, ki kažejo, da povprečna življenjska doba v državah EU znaša 80,6 leta. Podatki Eurostata o tem kazalniku se ne razlikujejo bistveno od podatkov, ki nam jih ponuja indeks boljšega življenja.
Razlikujejo se zgolj za šest držav (Estonija, Irska, Latvija, Poljska, Portugalska in Švedska).
Španija ostaja na prvem mestu lestvice s pričakovano življenjsko dobo 83 let, na zadnjo mesto pa se je uvrstila Litva z 74,6 leta (ni podatka na indeksu boljšega življenja). Za Slovenijo ostaja podatek o omenjenem kazalniku enak (80,9 leta) (Eurostat 2018e). Pričakovano življenjsko dobo po posameznih državah EU prikazujemo na sliki 6.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Luksemburg Avstrija Švedska Nizozemska Belgija Nemčija Finska Španija Francija Združeno kraljestvo Danska Malta Češka Irska Slovenija Portugalska Italija Ciper Grčija Slovaška Madžarska Poljska Hrvaška Estonija Litva Latvija Bolgarija Romunija
21
Slika 6: Pričakovana življenjska doba v državah EU
Vir: Eurostat 2018e.
Glede na samooceno zadovoljstva z zdravstvenim stanjem se podatki Eurostata vidno razlikujejo od indeksa boljšega življenja. Po podatkih Eurostata iz leta 2016, ki prikazujejo odstotek ljudi, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro oziroma zelo dobro, so najbolj zadovoljni prebivalci Irske (82,9 %), najmanj pa Litve (43,4 %). V Sloveniji je s svojim zdravstvenim stanjem zadovoljnih 64,5 % prebivalcev. Povprečje držav EU znaša 67,5 % (Eurostat 2018f).
3.6 Varnost
Osebna varnost je temeljni element za dobro počutje posameznikov. Vključuje tveganja, da so ljudje fizično napadeni ali postanejo žrtve drugih oblik kriminala. Kriminal lahko povzroči izgubo življenja in premoženja, pa tudi telesne bolečine, posttravmatični stres in tesnobo.
(OECD Better Life Index 2018g). Občutek pomanjkanja varnosti lahko močno vpliva na subjektivno počutje. Umor povzroči le majhen odstotek vseh smrti, vendar se njegov učinek na čustveno življenje ljudi zelo razlikuje od učinka smrti zaradi zdravstvenih razmer.
Posledično so učinki teh zločinov, ki vplivajo na fizično varnost osebe, družbeno povečani in vplivajo na kakovost življenja ne samo tistih, ki so (oz. so bili) blizu žrtvi, ampak tudi mnogih drugih, ki se potem počutijo negotove ali prestrašene (Eurostat 2018g).
70.0 72.0 74.0 76.0 78.0 80.0 82.0 84.0
Španija Italija Francija Luksembourg Švedska Malta Ciper Finska Nizozemska Irska Avstrija Portugalska Belgija Grčija Združeno kraljestvo Slovenija Danska Nemčija EU28 Češka Estonija Hrvaška Poljska Slovaška Madžarska Romunija Latvija Bolgarija Litva
22
Indeks boljšega življenja se je pri prikazu stanja na področju varnosti osredotočil na dva kazalnika. Prvi kazalnik nam pove, kako varne se počutijo prebivalci, ko se sprehajajo ponoči, drugi pa stopnjo umorov v državi. Po podatkih indeksa boljšega življenja se 84,7 % prebivalcev Slovenije počuti varne med nočnim sprehodom, kar tudi predstavlja največji odstotek ljudi med državami, ki so članice OECD in EU. Povprečje teh držav znaša 71,7 %, med njimi pa se najmanj varne počutijo prebivalci Madžarske (50,7%). Drugi kazalnik, poimenovan stopnja umorov, pa predstavlja povprečno število prijavljenih umorov na 100.000 ljudi v zadnjem letu, za katerega so razpoložljivi podatki. Povprečna stopnja umorov v omenjenih državah (EU in OECD) znaša 1,1. Zanimivo je, da so le štiri države zabeležile stopnjo, ki je višja od povprečja teh dvaindvajsetih držav. Daleč največ prijavljenih umorov na 100.000 ljudi med temi državami so zabeležili v Latviji (6,6) in Estoniji (3,1). Med štiri države z nadpovprečno stopnjo umorov pa spadata tudi Finska (1,4) in Madžarska (1,2).
Najnižjo stopnjo umorov so izmerili v Združenem kraljestvu (0,2), v Sloveniji pa ta stopnja znaša 0,6 (OECD Better Life Index 2018g).
Kot je razvidno s slike 7, se je Slovenija zaradi dobrih rezultatov pri naštetih kazalnikih uvrstila najvišje med državami, ki so članice EU in OECD.
Slika 7: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo varnosti na indeksu boljšega življenja
Vir: OECD Better Life Index 2018g.
Legatumov indeks uspešnosti pri merjenju varnosti upošteva naslednjih 11 kazalnikov:
razpoložljivost ustrezne hrane, razpoložljivost ustreznega zavetišča/stanovanja, smrti na bojišču, žrtve državljanske ali etnične vojne, namerne umore, obseg političnega terorja, krajo lastnine, smrti na cesti, smrtne žrtve terorističnih napadov v zadnjih petih letih, begunce in
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
10 9.6 9.5 9.5 9.3 9.3 9.3
9 8.8 8.8 8.7
8.4 8.3 8.2 8.2 8 7.8
7.5 7.3 7.2 7
6.2 6.2
23
odgovor prebivalcev na vprašanje, če se počutijo varne, ko se ponoči sprehajajo sami (Legatum Prosperity Index 2017).
Legatumov indeks uspešnosti je Slovenijo glede na dimenzijo varnosti uvrstil na 13. mesto med državami EU. Najvišje uvrščena članica EU je Avstrija, najnižje pa Grčija (Legatum Prosperity Index 2018a). Na sliki 8 je prikazan rezultat, ki so ga države EU dosegle na indeksu glede na dimenzijo varnosti.
Slika 8: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo varnosti na Legatumovem indeksu uspešnosti
Vir: Legatum Prosperity Index 2018a.
Eurostat prikazuje podatke odgovore prebivalcev na vprašanje, kako varne se počutijo med tem, ko se ponoči sami sprehajajo po svoji soseski. Na to vprašanje so lahko odgovorili z naslednjimi odgovori: zelo varno, dokaj varno in nevarno. V Sloveniji se 44,7 % ljudi počuti zelo varno, 45,0 % ljudi dokaj varno, 10,3 % ljudi pa se ne počuti varno. Država, v kateri je največ ljudi izbralo odgovor »zelo varno«, je Malta (66,4 %), najmanjši odstotek prebivalstva, ki je na to vprašanje odgovoril tako, pa so zabeležili v Litvi (9,8 %). V povprečju se 28,4 % prebivalstva v državah EU počuti zelo varno med nočnim individualnim sprehodom po soseski. Poleg tega za dimenzijo varnosti Eurostat prikazuje tudi odstotek prebivalstva, ki poroča o kriminalu, nasilju ali vandalizmu v lokalnem območju. V Sloveniji o tem poroča 8,5
% ljudi, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 13,0 %. Najmanjši odstotek ljudi, ki poroča o kriminalu, nasilju ali vandalizmu v lokalnem območju, je bil izmerjen na Hrvaškem (3,0 %), največji pa v Bolgariji (25,0 %) (Eurostat 2018a).
68 70 72 74 76 78 80 82 84 86
Avstrija Malta Nizozemska Irska Luksemburg Španija Švedska Danska Finska Nemčija Združeno kraljestvo Poljska Slovenija Češka Portugalska Italija Slovaška Ciper Hrvaška Belgija Madžarska Estonija Francija Bolgarija Latvija Romunija Litva Grčija
