Teoretični del diplomske naloge temelji na prebrani literaturi. V tem delu s primerjavo različnih strokovnih in znanstvenih virov opredelimo pojem blaginje in njene razsežnosti.
Podatke za empirični del smo pridobili iz baz podatkov, ki omogočajo medsebojno primerjavo držav. Ključni viri podatkov v tem delu so indeks boljšega življenja, Eurostat in Legatumov indeks uspešnosti, podatke za Slovenijo pa črpamo tudi iz baze SURS. S pomočjo teh podatkov nato ugotavljamo, na katerih področjih blaginje je zaostanek Slovenije za najboljšimi državami EU največji in pri katerih dimenzijah smo najuspešnejši. Pri tem si pomagamo z izračuni ustreznih indeksov in grafično analizo (polarni grafikoni). Ugotovitve iz tega dela nato še medsebojno povežemo in podrobneje analiziramo ter skušamo poiskati konkretne rešitve, kako bi lahko izboljšali raven blaginje v Sloveniji.
3 1.3 Predpostavke in omejitve diplomske naloge
Predpostavljamo, da so podatki iz uporabljenih baz ustrezno zbrani in da so kazalniki blaginje metodološko ustrezni ter zato odražajo dejansko stanje v posameznih državah.
Pri raziskavi zgoraj omenjenega problema se omejujemo na štiri že naštete baze podatkov, ki merijo državno blaginjo (SURS, Eurostat, Legatumov indeks uspešnosti in indeks boljšega življenja). Ker je naloga usmerjena v ugotavljanje trenutnega stanja, analiziramo le zadnje razpoložljive podatke.
4 2 TEORETIČNI VIDIKI BLAGINJE
V pričujočem poglavju bomo opredelili blaginjo in njene glavne dimenzije, opisali merjenje blaginje ter predstavili glavne vire podatkov.
2.1 Opredelitev blaginje in njenih glavnih dimenzij
Opredelitev blaginje se je spreminjala skozi čas. V 50. letih prejšnjega stoletja je kot kazalec blaginje prevladovala gospodarska rast oziroma rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Koncept so razlagali tako, da se bo blaginja povečevala, če se bo povečevala gospodarska rast, ki bo sčasoma zmanjšala revščino. Čeprav so bili v 60. letih socialni podatki že dostopni, je veliko držav kot kazalnik blaginje še vedno uporabljalo BDP na prebivalca in ne celotnega BDP. Šele konec 60. let sta publikaciji Bauerja Socialni indikatorji (Social Indicators 1966) in Seersa Pomen razvoja (The Meaning of Development 1969) vodili v razpravo o osnovnih potrebah. Blaginja je bila enačena z zadovoljevanjem osnovnih potreb – fizičnih potreb, kot so hrana, zavetišče in javne dobrine, kot tudi z namenom doseganja vsega naštetega z zaposlitvijo. Ta širša opredelitev blaginje je v 70. letih prejšnjega stoletja omogočala nove podatke o zdravstvenem stanju in izobrazbi ljudi za večino držav v razvoju. Konec 70. let prejšnjega stoletja je Morris oblikoval prvo sestavljeno merilo blaginje – indeks fizične kvalitete življenja – in tako je bil oblikovan kazalec, ki ni upošteval dohodka in ekonomske blaginje. Tri komponente, ki so sestavljale indeks, so bile: pričakovana življenjska doba ob rojstvu, umrljivost novorojenčkov in pismenost odraslih. V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja se je zaradi gospodarske krize zmanjšal pomen blaginje in tako so jo spet začeli enačiti z gospodarsko rastjo, v začetku 90. let pa je blaginja spet dobila širšo dimenzijo, ko je Amartya Sen v sklopu Združenih narodov razvil sintezo ekonomskih in neekonomskih komponent blaginje – indeks človeškega razvoja (Sumner 2004, po Pavletič 2011, 11)
Danes v literaturi ni enotne opredelitve blaginje, pa tudi terminologija še ni povsem poenotena. Blaginja in kakovost življenja se praviloma pojavljata kot sinonima in vključujeta širok spekter dejavnikov (Murn 2010, 3). Seznam razsežnosti, ki blaginjo oblikujejo, ni natančno določen ter je predvsem predmet presoje, obstaja pa soglasje, da sta blaginja in kakovost življenja odvisni od izobrazbe in zdravja ljudi, njihovih življenjskih razmer in vsakodnevnih dejavnosti, možnosti participacije v političnem procesu, naravnega in družbenega okolja ter vseh tistih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ekonomsko in osebno varnost (Stiglitz, Sen in Fitoussi 2009, 15).
Blaginja je sestavljena iz več dimenzij, znotraj katerih se stanje ugotavlja s pomočjo enega ali več kazalnikov. Tako je na primer del dimenzije naravnega okolja kazalnik, ki nam prikazuje onesnaženost zraka. Med različnimi viri so vidna manjša odstopanja pri opredelitvi dimenzij blaginje, vidneje pa se viri razlikujejo pri izbiri kazalnikov za določeno dimenzijo blaginje.
5
Posledica teh razlik so različni zaključki virov. V nadaljevanju naloge bomo blaginjo razdelili na naslednje dimenzije: dohodek in premoženje, delovna aktivnost, stanovanjske razmere, izobraževanje, zdravje, varnost, socialna povezanost, politični glas in upravljanje, zadovoljstvo z življenjem in naravno okolje. Torej bomo zajeli materialno (dohodek in premoženje, delovna aktivnost, stanovanjske razmere), družbeno (izobraževanje, zdravje, varnost, socialna povezanost, politični glas in upravljanje, zadovoljstvo z življenjem) in okoljsko blaginjo (naravno okolje).
V preteklosti se je kot mera napredka držav večinoma uporabljal BDP, danes pa se za to vedno bolj uporablja blaginja.
2.2 Blaginja kot mera napredka držav
Blaginja je širok pojem, ki zajema več različnih dimenzij, s pomočjo katerih razumemo elemente ali dejavnike, ki sestavljajo celoto. Številne dimenzije blaginje imajo določeno število kazalnikov, ki merijo aktualno stanje. Ti so lahko objektivni (npr. stopnja izobrazbe, stopnja zaposlitve, finančno bogastvo gospodinjstva in ostali) ali subjektivni (npr.
zadovoljstvo z življenjem). Subjektivni kazalniki so močno odvisni od prednostnih nalog in potreb državljanov, zato je njihovo merjenje zapletena naloga. Zaradi občutno lažjega merjenja in primerjave med državami se je v preteklosti kot meritev kakovosti življenja in napredka držav uporabljal BDP, ki je najpogostejša meritev gospodarske dejavnosti v izbrani regiji ter v določenem času. Vključuje vse končno blago in storitve, ki jih gospodarstvo ustvarja, prav tako pa zagotavlja pregled njegovega delovanja. BDP je zelo koristen za merjenje tržne proizvodnje (izražen v denarnih enotah), vendar pa kljub temu ni zadosten za merjenje blaginje znotraj neke države (Eurostat 2015a). BDP ne prikazuje stanja v okviru dimenzij, kot so zdravje, počutje ter ostale dimenzije blaginje, ampak zgolj gospodarsko rast na ravni države. Torej se je napredek držav v preteklosti meril z gospodarsko rastjo, ne pa tudi z večanjem blaginje. V zadnjem desetletju pa so se po svetu oblikovale številne pobude in projekti, ki so usmerjeni k oblikovanju celovitega pogleda na razvoj držav in v njegovo ospredje postavljajo blaginjo.
Leta 2008 je raziskava Eurobarometra razkrila, da kar več kakor dve tretjini državljanov EU menita, da bi pri merjenju oziroma ocenjevanju napredka morali enakovredno uporabljati okoljske, gospodarske in socialne kazalnike. Ocenjevanje, ki temelji v večini na gospodarskih dejavnikih, ima po podatkih teh raziskav raje manj kot šestina državljanov EU (Komisija Evropske skupnosti 2009, 4).
Malešič (2014, 12) ugotavlja, da »osnovno problematiko merjenja blaginje predstavljajo konceptualna opredelitev blaginje, razpoložljivost relevantnih in primerljivih podatkov za njeno merjenje ter oblikovanje metodološkega pristopa za agregiranje podatkov«.
6
Pri merjenju blaginje se moramo odločiti, katera družbena vprašanja in vidiki življenja so pomembni za blaginjo. Pri tej odločitvi moramo biti pozorni tudi na to, kako mere zgradimo, kombiniramo in predstavimo. Nabor strokovne in znanstvene literature s področja blaginje je obsežen, vendar pa vseeno še vedno ni enotnega teoretičnega soglasja ali metodološke rešitve, kako blaginjo meriti (Malešič 2014, 12).
Pri merjenju blaginje ugotovimo, da so si dimenzije, na katere delimo blaginjo, v različnih virih dokaj podobne. Večje razlike med viri pa so opazne pri izboru kazalnikov, s katerimi merimo stanje na izbrani dimenziji blaginje. Te razlike med kazalniki različnih virov so večinoma posledica vpliva ekonomskega, družbenega in kulturnega okolja, ravni, na kateri se podatki zbirajo, družbenih vrednot in razpoložljivosti podatkov (Malešič 2014, 12).
2.3 Izbrani kazalniki blaginje
V tem poglavju se bomo osredotočili na glavne vire podatkov, ki jih bomo uporabili za potrebe zaključne projektne naloge. Omenjeni viri so: indeks boljšega življenja, Legatumov indeks uspešnosti, Eurostat ter SURS.
2.3.1 Indeks boljšega življenja
Indeks boljšega življenja je zasnovan tako, da omogoča vizualizacijo in primerjavo nekaterih ključnih dejavnikov (kot so izobraževanje, stanovanje, okolje itd.), ki prispevajo k dobrobiti v državah OECD. Je interaktivno orodje, ki omogoča primerjavo ravni blaginje med državami glede na pomen, ki ga posameznik pripisuje 11 dimenzijam, ki vplivajo na kakovost življenja.
Te dimenzije so po opredelitvi OECD bistvenega pomena za blaginjo v smislu materialnih življenjskih razmer (stanovanje, dohodek, delovno mesto) in kakovost življenja (skupnost, izobraževanje, okolje, državljansko udejstvovanje, zdravje, zadovoljstvo z življenjem, varnost in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem). Vsaka dimenzija je sestavljena iz enega do štirih specifičnih kazalnikov z enakimi utežmi. Dimenzija delovno mesto na primer temelji na štirih ločenih kazalnikih: stopnji zaposlenosti, povprečni letni plači zaposlenih za polni delovni čas, stopnji dolgotrajne brezposelnosti in varnosti zaposlitve. Indeks za vsak kazalnik omogoča primerjavo rezultatov med spoloma. Kazalniki so izbrani po posvetovanju z državami članicami na podlagi številnih statističnih meril, kot sta ustreznost in kakovost podatkov (predvidena veljavnost, pokritost, pravočasnost, primerljivost med državami itd.).
Koristni so za merjenje blaginje, zlasti za mednarodno primerjavo. Indeks boljšega življenja omogoča, da izbrani dimenziji blaginje po svojem mnenju določimo uteži. Zaradi preprostosti so uteži na začetku enake 1 za vse dimenzije. Te privzete uteži ne predstavljajo stališča OECD o pomembnosti vsake teme. Posameznik lahko prilagodi svoj indeks tako, da vsako področje oceni na lestvici od 0 (ni pomembno) do 5 (zelo pomembno). Ocena za vsako temo se pretvori v utež tako, da se ocena, dodeljena vsaki posamezni dimenziji, deli z vsoto ocen,
7
dodeljenih vsem dimenzijam. Če uporabnik dodeli zdravju in izobraževanju oceno 5 in vsem ostalim dimenzijam oceno 3, bo njegov indeks zdravje in izobraževanje tehtal s faktorjem 5/37 (približno 13,5 %) in vse ostale dimenzije s faktorjem 3/37 (približno 8,1 %). Indeks se vsako leto posodablja z novimi podatki in dodatnimi informacijami. Pokriva 35 držav članic OECD ter tudi ključne partnerje Brazilijo, Rusijo in Južno Afriko. Sčasoma pri OECD načrtujejo razširitev indeksa še na Kitajsko, Indijo in Indonezijo (OECD Better Life Index 2018a).
2.3.2 Legatumov indeks uspešnosti
Legatumov indeks uspešnosti omogoča primerjavo blaginje med državami. Njegov namen je na novo opredeliti način merjenja nacionalnega uspeha ter se tako oddaljiti od tradicionalnega makroekonomskega pristopa, ki temelji izključno na kazalnikih, kakršen je BDP na osebo. Je kazalnik, ki omogoča vpogled v to, kako se blaginja oblikuje in spreminja po vsem svetu, saj pokriva kar 148 držav in še Hong Kong kot posebno upravno regijo Kitajske. Indeks zajema večdimenzionalno pojmovanje blaginje prek naslednjih devetih stebrov:
− Steber ekonomske kakovosti – meri odprtost gospodarstva, makroekonomske kazalnike držav, temelje za rast, gospodarske priložnosti in učinkovitost finančnega sektorja.
− Steber poslovnega okolja – meri podjetniško okolje v državi, poslovno infrastrukturo, ovire za inovacije in prožnost trga dela.
− Steber upravljanja – meri uspešnost države na treh področjih: pravna država, učinkovito upravljanje ter demokracija in politična participacija.
− Izobraževalni steber – meri dostop do izobraževanja, kakovost izobraževanja in človeški kapital.
− Zdravstveni steber – meri uspešnost države na področjih, kot so osnovno fizično in duševno zdravje, zdravstvena infrastruktura in preventivna oskrba.
− Steber varnost – meri uspešnost držav glede na državno in osebno varnost.
− Steber osebne svobode – meri nacionalni napredek v smeri osnovnih zakonskih pravic, individualnih svoboščin in socialne strpnosti.
− Steber socialnega kapitala – meri kakovost osebnih odnosov, podporo socialnega omrežja, družbene norme ter državljansko udeležbo v državi.
− Steber naravnega okolja – meri kakovost naravnega okolja, pritiske na okolje in prizadevanje za ohranjanje okolja.
Za vsak steber so pri Legatumovem indeksu uspešnosti opravili obsežen pregled literature o gospodarskem razvoju in blaginji. Identificirali so več kot 200 kazalnikov, ki vplivajo na bogastvo in blaginjo. Na podlagi svetovanja strokovnjakov izbranih področij so seznam kazalnikov zožili. Končni seznam je sestavljen iz 104 kazalnikov, ki so precej enakomerno porazdeljeni po devetih stebrih. Vsakemu kazalniku je določena utež, ki prikazuje raven, ki jo
8
ima pri vplivanju na blaginjo. Obstajajo štiri uteži, in sicer 0,5, 1, 1,5 in 2. Kazalnik s težo 2 pomeni, da je dvakrat toliko pomemben pri vplivanju na blaginjo kot kazalnik s težo 1. Uteži so določene glede na pomembnost in pomen, ki jim ga pripisuje akademska literatura, strokovno mnenje svetovalcev indeksa in stopnjo združljivosti z mnenjem inštituta Legatum o blaginji. Ocena indeksa je začetno določena z dodelitvijo enakih uteži vsem devetim stebrom.
Legatumov indeks uspešnosti pa daje tudi možnost, da izbranemu stebru sami dodelimo utež, za katero menimo, da je najprimernejša. Indeks tudi omogoča, da določenega stebra ne upoštevamo pri mednarodni primerjavi (Legatum Prosperity Index 2018b).
2.3.3 Eurostat
Spletna publikacija Eurostata, ki vsebuje statistične podatke o kakovosti življenja v EU, se imenuje Kazalniki kakovosti življenja. Publikacija predstavlja podrobno analizo dimenzij 8 + 1, ki jih je mogoče statistično izmeriti, da predstavljajo različne komplementarne vidike kakovosti življenja in dopolnjujejo BDP, ki se tradicionalno uporablja kot merilo gospodarskega in socialnega razvoja. Osem dimenzij se nanaša na funkcionalne zmožnosti, ki bi jih morali imeti državljani na voljo za učinkovito uresničevanje svoje samostojno opredeljene blaginje v skladu z lastnimi vrednotami in prednostnimi nalogami. Zadnja dimenzija se nanaša na osebni dosežek zadovoljstva in dobrega počutja. Za vsako dimenzijo kakovosti življenja je predstavljeno in analizirano zaporedje izbranih ustreznih statističnih kazalnikov. S pomočjo teh pa se merijo časovni trendi in razlike med državami EU. Spletno publikacijo Kazalniki kakovosti življenja sestavljajo naslednje dimenzije: materialni življenjski pogoji, produktivna ali glavna dejavnost, zdravje, izobrazba, prosti čas in socialne interakcije, ekonomska in fizična varnost, upravljanje in osnovne pravice, naravno okolje ter zadovoljstvo z življenjem (Eurostat 2015b).
Eurostat nam skupaj s svojo spletno publikacijo Kazalniki kakovosti življenja omogoča vpogled v raven blaginje na izbranih področjih ter primerjavo blaginje (in tudi posameznih dimenzij blaginje) med državami EU.
Za potrebe naloge bomo zaradi boljše primerljivosti in novejših podatkov uporabljali poenostavljeno različico, ki za vsako od naštetih dimenzij prikazuje največ dva kazalnika. V tej različici publikacije so stanovanjske razmere prikazane ločeno, čeprav so del materialnih življenjskih pogojev. Ločeno je v tej različici prikazana tudi izraba časa, ki je ne bomo uporabili za potrebe diplomske naloge (Eurostat 2018a).
9 2.3.4 Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
SURS skupaj z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izvaja projekt Kazalniki blaginje v Sloveniji (Kazalniki blaginje v Sloveniji 2015).
Blaginjo prebivalcev merijo s sistemom kazalnikov, s katerimi pokrivajo materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. Področje materialne blaginje so razdelili na podpodročja, kot so: revščina in socialna izključenost, potrošnja, premoženje prebivalstva in ekonomska varnost, dohodki, stanovanja ter delo in zaposlitev. Pri družbeni blaginji so izbrali kazalnike, ki pokrivajo podpodročja, kot so: sreča/zadovoljstvo, izobraževanje, komunikacije, osebna varnost, družbena klima, zdravje ter kultura in prosti čas. Pri okoljski blaginji pa opredeljujejo kazalnike, s katerimi pokrivamo naslednja področja: zrak, voda, površje in ekosistemi, neenergetski viri, energetski viri, odpadki ter podnebje (Murn 2015, 2).
Podpodročja so sestavljena iz kazalnikov, ki imajo določen rang (vodilni, dopolnilni). Vsa podpodročja imajo vsaj en vodilni kazalnik, lahko pa vsebujejo še več dopolnilnih kazalnikov.
Nabor kazalnikov je določen na osnovi naslednjih kriterijev: izpovedna moč kazalnika, uveljavljenost v praksi in nespornost metodološke zgradbe kazalnika ter podatkovna dostopnost. Cilj projekta je prikazovanje stanja blaginje ter tudi njene trajnosti za potrebe različnih uporabnikov spletne strani (Murn 2015, 4).
Omenjeni projekt je najboljša različica prikaza ravni blaginje, ki je narejena v Sloveniji, vendar prikazuje zgolj podatke od leta 2008 do 2013. Teh podatkov zato ne bomo vključili v nadaljnjo analizo. V nekaterih poglavjih, ki sledijo, pa so lahko vključeni podatki SURS, ki niso del omenjenega projekta.
10
3 PRIMERJAVA BLAGINJE V SLOVENIJI Z DRUGIMI DRŽAVAMI EU
V tem poglavju bomo po ločenih dimenzijah blaginje opravili primerjavo ravni blaginje v Sloveniji z drugimi državami EU. Upoštevali bomo materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. Materialno blaginjo sestavljajo naslednje dimenzije: dohodek in premoženje, delovna aktivnost ter stanovanjske razmere. Družbena blaginja je sestavljena iz dimenzij izobraževanja, zdravja, varnosti, socialne povezanosti, političnega glasa in upravljanja ter zadovoljstva z življenjem. Okoljsko blaginjo pa sestavlja dimenzija naravnega okolja.
3.1 Dohodek in premoženje
Kakovost življenja je tudi za tiste dimenzije, ki segajo prek materialne strani, omejena in oblikovana z gospodarskimi razmerami, ki odražajo nadzor gospodinjstva nad viri in surovinami. Materialni viri so le sredstva, ki se sčasoma preoblikujejo v dobro počutje glede na posameznikove želje, vrednote, svobodno voljo in zmožnosti. V tem smislu gospodarske razmere, ki ne odražajo kakovosti življenja same po sebi, vseeno zagotavljajo okvir za merjenje potenciala posameznikov in gospodinjstev za doseganje in zagotovitev lastne blaginje (Eurostat 2018b).
Čeprav pravimo, da denar ne more kupiti sreče, je vseeno pomembno sredstvo za doseganje višjega življenjskega standarda in s tem večje blaginje. Večje denarno bogastvo lahko izboljša tudi dostop do kakovostnega izobraževanja, zdravstvenega varstva in stanovanj. Indeks boljšega življenja je to dimenzijo blaginje sestavil iz dveh kazalnikov. Prvi kazalnik nam prikazuje finančno bogastvo gospodinjstva. To je skupna vrednost finančnega premoženja gospodinjstva ali vsota njihovih celotnih finančnih sredstev minus obveznosti. Pri merjenju finančnega bogastvo upoštevamo: prihranke, denarno zlato, valuto in depozite, zaloge, vrednostne papirje in posojila. Ta finančna sredstva lahko predstavljajo pomemben vir prihodkov (lahko s prodajo ali refinanciranjem prek pokojnin, obresti in izplačil dividend ali drugega dohodka od lastnine). Finančno bogastvo predstavlja pomemben del ekonomskih virov gospodinjstva in ga lahko varuje pred ekonomskimi težavami ter zmanjšuje njegovo ranljivost. Drugi kazalnik nam prikazuje neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev.
To je znesek denarja, ki ga gospodinjstvo zasluži ali dobi vsako leto po obdavčitvi in prenosih. Predstavlja denar, ki je gospodinjstvu na voljo za porabo. Vključuje dohodek iz gospodarske dejavnosti (plače, dobiček samozaposlenih lastnikov podjetji), dohodek od lastnine (dividende, obresti, najemnine), socialne prejemke v gotovini (pokojnine, nadomestila za brezposelnost, družinske dodatke, itd.) in socialne transferje v naravi (blago in storitve, kot so zdravstvena oskrba, izobraževanje in stanovanja, ki jih posamezniki prejmejo bodisi brezplačno bodisi po znižanih cenah) (OECD Better Life Index 2018b).
11
Oba omenjena kazalnika vir prikazuje v ameriških dolarjih (USD), mi pa smo ju zaradi lažje primerjave med različnimi viri pretvorili v evre (EUR). Za pretvorbo smo uporabili referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki je bil objavljen 9. marca 2018 (1 EUR = 1,2291 USD).
Povprečno neto finančno bogastvo v Sloveniji znaša 16.311 EUR, kar je manj od povprečja na indeksu prikazanih držav EU, ki znaša 38.488 EUR. Z 84.683 EUR je Belgija država z najvišjim povprečnim finančnim bogastvom gospodinjstev v teh državah EU. Najnižje neto finančno premoženje gospodinjstev v omenjenih državah EU pa je bilo izmerjeno na Slovaškem (8.824 EUR). Drugi kazalnik, ki nam prikazuje neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v državah, ki so hkrati članice OECD in EU, znaša v povprečju 20.650 EUR. V Sloveniji znaša neto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev po teh podatkih 16.683 EUR. Najvišji med tem državami EU je bil izmerjen v Luksemburgu, kjer znaša kar 33.616 EUR, najnižji pa v Latviji (12.423 EUR) (OECD Better Life Index 2018b).
Na sliki 1 je prikazano, kako je indeks ocenil dimenzijo dohodka in premoženja na lestvici od 0 do 10. Prikazane so zgolj države EU. S slike 1 je razvidno, da je Slovenija uvrščena na 16.
mesto med prikazanimi državami. Njen zaostanek za najboljšimi je velik, saj je ocena, ki jo je za to dimenzijo od vira prejel Luksemburg, več kot trikrat višja od ocene, ki jo je prejela Slovenija.
Slika 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo dohodka in premoženja na indeksu
Slika 1: Uspešnost držav EU glede na dimenzijo dohodka in premoženja na indeksu