UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
Katarina Eranovič
LEPOSLOVJE V PODLISTKU ČASOPISA SLOVENEC 1901–1909
Diplomsko delo
Ljubljana, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
Katarina Eranovič
LEPOSLOVJE V PODLISTKU ČASOPISA SLOVENEC 1901–1909
Diplomsko delo
Mentor: Študijski program:
red. prof. dr. Miran Hladnik Slovenistika – D, PED
Sociologija kulture – D, NEPED
Ljubljana, 2016
Zahvala
Red. prof. dr. Miranu Hladniku se zahvaljujem za strokovno mentorstvo ter hitro odzivnost pri
izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala gre tudi vsem, ki so mi na kakršenkoli način stali
ob strani na tej poti, mi priskočili na pomoč ter verjeli vame.
Izvleček
Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1901–1909
Diplomsko delo obravnava leposlovje v podlistku časopisa Slovenec v obdobju 1901–1909. S statistično analizo sem prikazala število vseh izdaj časopisa v tem času ter nadaljevala z razmerjem med številkami časopisa, ki so vsebovale podlistek, in številkami, ki podlistka niso vsebovale. Nadalje sem raziskala razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi podlistki, razmerje med prozo, poezijo in dramatiko, razmerje med izvirnimi in prevedenimi proznimi podlistki, razmerje med enkratno objavljenim proznim leposlovjem in izvirnim proznim leposlovjem v nadaljevanjih. Ugotavljala sem razmerje med avtorji in avtoricami izvirnega leposlovja ter kateri so najpogosteje objavljali, nato pa me je zanimalo še razmerje med avtorsko in anonimno izvirno prozo. Na koncu sledi še primerjava z analizo obdobij 1910–
1913, 1914–1918 ter 1919–1924. Celotna bibliografija podlistkov je umeščena v prilogo diplomskega dela, seznam izvirnega proznega leposlovja pa je objavljen na Wikiviru.
Ključne besede: časopis Slovenec, podlistek, bibliografija, leposlovje.
Abstract
Belletristic fuelleton in the Slovenec newspaper 1901–1909
The thesis paper deals with the fuelleton in the Slovenec newspaper between 1901 and 1909.
Using methods of statistical analysis, I attempt at astablishing the number of all editions of the newspaper at that time and then continued with the ratio between the numbers with and without fuelleton, the ratio between fiction and nonfiction written in Slovene and translated from foreign languages, of anonymus and known authorship, the ratio between prose, poetry and drama, men and women authors, which of the authors had the most publications etc. At the end I made a comparison to analysis resoults of the period 1910–1913, 1914–1918 and 1919–1924. The thesis paper is concluded with the chronological list of fuelletons, both of fiction and nonfiction, published in the Slovenec newspaper. The entire bibliography of fuelletons in the Slovenec newspaper between 1901–1909 can be found in the appendix to the thesis paper, the complete list of Slovenian fiction has also been put onto Wikisource.
Key words: Slovenec newspaper, fuelleton, bibliography, beletristic.
Kazalo
1 UVOD ... 1
2 ČASOPIS SLOVENEC ... 3
3 BIBLIOGRAFIJA IZVIRNEGA PROZNEGA LEPOSLOVJA V RUBRIKI LISTEK V ČASOPISU SLOVENEC V OBDOBJU 1901−1909 ... 6
4 ANALIZA RUBRIKE LISTEK V ČASOPISU SLOVENEC V OBDOBJU 1901–1909 ... 14
4.1 Število vseh izdaj ... 14
4.2 Razmerje med številkami časopisa Slovenec, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami, ki rubrike Listek niso vsebovale ... 15
4.3 Razmerje med številkami časopisa Slovenec v posameznih letih, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami časopisa, ki rubrike Listek niso vsebovale ... 16
4.4 Razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami ... 17
4.5 Razmerje proznih, pesniških in dramskih objav ... 20
4.6 Razmerje med izvirnimi in prevedenimi proznimi objavami... 21
4.7 Število avtorjev prevedenega leposlovja iz posameznih jezikov... 23
4.8 Razmerje med enkratno objavljenim izvirnim proznim leposlovjem in izvirnim proznim leposlovjem v nadaljevanjih ... 24
4.9 Razmerje med enkratno objavljenim izvirnim proznim leposlovjem in izvirnim proznim leposlovjem v nadaljevanjih v posameznih letih ... 26
4.10 Razmerje med avtorji in avtoricami izvirnega proznega leposlovja ... 27
4.11 Najpogosteje objavljeni avtorji izvirnega leposlovja ... 28
4.12 Razmerje med izvirno prozo pod pravimi imeni avtorjev, psevdonimi, šiframi/kratičnimi oznakami in proznimi objavami brez navedbe avtorja ... 30
5 PRIMERJAVA REZULTATOV ANALIZE LEPOSLOVJA V PODLISTKU ČASOPISA SLOVENEC V OBDOBJU 1901–1909 Z REZULTATI ANALIZ OBDOBIJ 1910–1913, 1914– 1918 IN 1919–1924... 32
6 POVZETEK ... 35
7 VIRI IN LITERATURA ... 37
7.1 Viri ... 37
7.2 Literatura ... 37
8 PRILOGE... 38
8.1 Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec v obdobju 1901–1909 ... 38
1 1 UVOD
Pričujoče diplomsko delo obravnava leposlovje v podlistku časopisa Slovenec v obdobju 1901–
1909.
Prvi korak je bil pregled vseh številk v tem času, natančneje 2693 izdaj, iz česar je nastala kronološka bibliografija vseh objav v rubriki Listek. Navedena bibliografija je osrednji del moje diplomske naloge ter vsebuje leposlovne in neleposlovne objave, izvirne in neizvirne oziroma prevedene, tako avtorske kot anonimne, enkratno objavljene ter v nadaljevanjih …
Drugi korak je bil oblikovanje bibliografije izvirnega proznega leposlovja, ki je skupaj s povezavami do ustreznih številk časopisa na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije postavljena na Wikivir (https://sl.wikisource.org/wiki/Slovenec_(časnik)). Navedena bibliografija na Wikiviru vsebuje prava imena avtorjev, kjer je bilo to seveda mogoče, zaradi boljše preglednosti in povezave na že obstoječe zapise o avtorjih. V diplomski nalogi so zapisani tudi psevdonimi in šifre/kratične oznake, ki so jih v bibliografiji navedeni avtorji zapisovali pod svoje objave v rubriki Listek.
Naslednji korak predstavlja statistična analiza podatkov, v kateri je zajeta celotna bibliografija podlistkov. Od splošnega pregleda števila vseh izdaj časopisa Slovenec v obdobju 1901–1909 sem se lotila poglobljene raziskave razmerja med številkami časopisa, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami, ki rubrike Listek niso vsebovale, ter koliko izdaj s podlistkom je bilo v posameznem letniku. Nadalje me je zanimalo razmerje med neleposlovnimi in leposlovnimi objavami – pri slednjih sem najprej upoštevala tako izvirne kot neizvirne oziroma prevedene.
Na enak način, t.j. upoštevajoč izvirno in prevodno, sem analizirala tudi razmerje med prozo, poezijo in dramatiko. Nadaljevala sem z razmerjem izvirnih in prevedenih proznih objav, kjer sem pri slednjih določala tudi število avtorjev iz posameznih držav, nato pa sem raziskala razmerje med številom enkratnih objav in nadaljevanj izvirnega proznega leposlovja.
Zadnji del analize se nanaša na avtorje, ki so objavljali v podlistku Slovenca, in sicer na
razmerje med avtorji in avtoricami izvirnega proznega leposlovja, kateri avtorji so prispevali
največ objav ter kakšno je razmerje med avtorskimi in anonimnimi objavami.
2
Sledi primerjava analize obdobja 1901–1909 z analizami obdobij 1910–1913, 1914–1918,
1919–1924.
3 2 ČASOPIS SLOVENEC
V času 1848–1915 se je katolicizem vzpenjal v osrednjo politično silo na Slovenskem. K temu je zagotovo pripomoglo več zgodovinskih dejavnikov, vsekakor pa je zelo pomembno vlogo odigralo katoliško politično časopisje, še zlasti Slovenec, ki velja za osrednje glasilo katoliškega gibanja tega časa.
Ustanovitvi Slovenca je botroval politični razcep v slovenskem narodnem gibanju med staro- in mladoslovenci. Pod vplivom slednjih in njihovega časopisa se je začela liberalna misel čedalje bolj uveljavljati v slovenski javnosti, zato se je tudi v katoliškem taboru pojavila zahteva po lastnem političnem dnevniku, ki bi bil protiutež leta 1868 ustanovljenemu liberalnemu Slovenskemu narodu.
Vikar Karel Klun je prevzel vsa pripravljalna dela za ustanovitev katoliškega časnika in po duhovnih vajah za duhovnike iz ljubljanske škofije v Alojzijevišču, 25. avgusta 1873, predstavil načrt za nov katoliški časopis.
Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je 12. septembra 1873 v katoliškem listu, Zgodnji Danici, objavil Vabilo. Bralce so pozvali, naj prenesejo novico o načrtovanem izhajanju novega političnega lista Slovenija ter skušajo priskrbeti čim več podpornikov ter naročnikov.
V torek, 14. oktobra 1873, je izšel nov politični list z imenom Slovenec, podnaslovljen
»Politični list za slovenski narod«, in ne Slovenija, kot je bilo v prvotnem načrtu. Imel je štiri strani, natisnjen pa je bil v tisoč izvodih. Do leta 1883 je izhajal trikrat tedensko, in sicer v torek, četrtek in soboto, naprej pa dnevno oziroma šestkrat na teden. Leta 1901 se je število strani povečalo na šest, 1903, z uvajanjem novih stalnih rubrik, na deset.
Izhajal je do konca druge svetovne vojne, maja 1945. Slovenec je bil razdeljen na rubrike, in sicer: Politični razgled, Notranje zadeve, Vnanje dežele, Dopisi, Domače strani, Razne vesti in Listek v podlistku, ki se je običajno pojavil na dnu prve strani (Luthar v Amon 2011: 152).
Slednji je bil od drugih objav grafično ločen, kar naznanja drugačno vsebino.
4
To je fikcijska novela z jasnim krščanskoetičnim podukom, ki jo je kasneje občasno zamenjala nekakšna reportaža. Vsebina je aktivistično konservativno nastrojena do tujega, mesta, modernega življenja, individualizma, govorni način je naiven, s primerjavami iz kmečkega okolja, s pregovori in na koncu z jasnim podukom. Vsi »listki« v klerikalnem Slovencu imajo poučevalno motivacijo ter nalogo povezovati in izenačevati kmetijstvo in njegove »naravne zakone« s slovenstvom. (Luthar v Amon 2011: 152–153)
V dvainsedemdesetih letih izhajanja je časopis zamenjal petnajst glavnih urednikov. V obdobju 1901–1909, ki ga obravnava diplomsko delo, je bil glavni urednik časopisa Evgen Lampe (Tominšek Perovšek 2013: 172–173). Njegovo delo je zajemalo načrtovanje in usklajevanje urejanja časopisa, določanje njegove idejne smeri ter oblikovanje vsebinske podobe.
Prepričan, da časnikarstvo ni le »tista velesila, katera odločuje v javnem življenju«, ampak prvovrsten instrument »oblikovanja ljudske volje«, je jasno napovedal preoblikovanje Slovenca v vseslovenski politični dnevnik Katoliške narodne stranke (KNS), ki naj »v skupni celoti« kaže
»politično in gospodarsko gibanje vseh Slovencev« ter jih vodi »v vsakdanjem boju« (Slovenec 31. december 1900, 298).
Enako in nasprotno mislečim je pokazal, da časopis pod njegovim vodstvom ne bo varčeval z nizkimi udarci, s katerimi so imeli navado napadati liberalci v svojem časopisju.
»Politika ni metafizika. Liberalne osebe je treba konkretno prijemati, treba se je ponižati do one govorice, v kateri govori navadno politikujoče občinstvo, treba je včasih katero zabrusiti in udrihati nazaj z istim orožjem, s katerim se bije po nas. List bodi »našpikan«, naj reže kot britva, da tudi zaboli, kamor vseka, drugače ničesar ne doseže«. (Slovenec 31. december 1900, 298)
Slovenec je kot medij odigral ključno družbenopolitično vlogo pri uveljavljanju
družbenopolitičnega dela katoličanov med Slovenci in je odslikaval poteze narodnostnega
razvoja do leta 1945. Govorimo o dozorevanju slovenskega naroda. (Juhant v Tominšek
Perovšek 2013: 54–55)
5
Obdobje 1901–1909 je zaznamovalo kar nekaj dogodkov v tujini in doma, med bolj odmevnimi,
ki so večkrat preplavili vsebine rubrik oziroma tudi celo izdajo časopisa, so smrt papeža Leona
XIII. in izvolitev novega papeža Pija X. , umor Obrenovićev ter smrt Simona Gregorčiča.
6
3 BIBLIOGRAFIJA IZVIRNEGA PROZNEGA LEPOSLOVJA V RUBRIKI LISTEK V ČASOPISU SLOVENEC V OBDOBJU 1901−1909
Bibliografija izvirnih proznih leposlovnih objav rubrike Listek je nastala s pomočjo Slovenske kratke pripovedne proze 1892–1918 avtorja Gregorja Kocijana.
Le-ta je v zgoraj omenjenem delu pregledal časnike in časopise, literarne zbornike in samostojne izdaje pripovedi, v katere je bil vključen tudi časopis Slovenec. Pri popisu je upošteval le besedila, podpisana s polnimi imeni, psevdonimi in šiframi. Zaradi tveganja, da bi se na seznamu pojavila dela, ki niso izvirna, anonimnih objav ni upošteval.
Moj popis sestavkov, objavljenih v Slovencu v rubriki Listek med leti 1901–1909, se od Kocijanovega nekoliko razlikuje, saj sem sama pri oblikovanju bibliografije upoštevala tudi daljše sestavke, humoreske ter anonimne objave, kjer je bila na podlagi določenih značilnosti – imenih oseb, kraju dogajanja – nakazana slovenskost.
V rubriki Listek se je pojavljalo veliko pisem in dopisov ter poročil iz drugih držav po svetu.
Nekatera so bila poslana iz vojnih območij, precej jih je tudi s popotovanj ali obiskov po različnih deželah. Ker je bilo pri nekaterih težko določiti, ali gre le za poročilo ali za leposlovje, obstaja možnost, da se je v mojem popisu znašel tudi kakšen sestavek, ki ga drugi raziskovalci morda ne bi uvrstili med leposlovne objave.
Kocijanova monografija mi je bila v pomoč tudi pri razreševanju psevdonimov pisateljev, čeprav jih je nekaj vseeno ostalo nerazrešenih.
Slovenec, letnik 29 (1901)
I.S. (Ivan Lah): Mir … Božična slika. Slovenec, letnik 29 (št. 2, 3).
Navihan snubač. Predpustna. Slovenec, letnik 29 (št. 41).
I.S. (Ivan Lah): Jutro vstajenja. List iz človeškega življenja. Slovenec, letnik 29 (št. 79).
Gvozdenko (psevdonim): Tihe žrtve. Slovenec, letnik 29 (št. 100, 103, 105).
7
Anton Kopač: Štrajk. Slika iz naših dnij. Slovenec, letnik 29 (št. 112, 114, 115, 116, 118, 119, 122, 123, 124, 125, 126).
Gospa Godrnjača in blisk. Slovenec, letnik 29 (št. 145, 146).
I-s. (šifra): Borovčev Janez. Črtica iz modernega dijaškega življenja. Slovenec, letnik 29 (št. 147, 148, 149, 150).
Fr. Kočan (Pavel Perko): Britvar. Iz predmestnega življenja. Slovenec, letnik 291 (št. 154, 156, 157).
J. S. (Ivan Lah): Povest o diplomi. Resnična povest. Slovenec, letnik 29 (št. 161, 162).
I.S. (Ivan Lah): Obrisi in opisi. Slovenec, letnik 29 (št. 166, 167, 174, 184, 187).
-ar (šifra): Gričar in Tiček. Slovenec, letnik 29 (št. 175, 177).
Hiljan Rastko (psevdonim): Moja izpoved. Slovenec, letnik 29 (št. 188).
Oskar Zahar (Janko Lokar): Smrt našega zdravnika. Slovenec, letnik 29 (št. 191, 192, 193).
Josip Knaflič: Domovina. Slovenec, letnik 29 (št. 258).
Sveta noč - blažena noč … Slovenec, letnik 29 (št. 296).
Marija (psevdonim): Na Silvestrov večer. Slovenec, letnik 29 (št. 299, 300).
Slovenec, letnik 30 (1902)
Marija (psevdonim): Revež. Slovenec, letnik 30 (št. 17, 18, 19, 21, 22).
Josip Knaflič: Jetnik. Slovenec, letnik 30 (št. 23, 24).
N. K. (šifra): Dnevnik življenja. Slovenec, letnik 30 (št. 200).
Marija (psevdonim): Ob tvoji rakvi. Slovenec, letnik 30 (št. 251).
Cvetkovič (psevdonim): Pogled v bodočnost. Slovenec, letnik 30 (št. 299).
Slovenec, letnik 31 (1903)
Svet slabo plačuje. Slovenec, letnik 31 (št. 1, 3).
Cvetkovič (psevdonim): Mladi pisatelj. Slovenec, letnik 31 (št. 46).
L. (Leopold Lenard): Moja štola. Sen pomladnega večera. Slovenec, letnik 31 (št. 67).
8
L. (Leopold Lenard): Milka dr. Gačnikova. Ljubljanska velikonočna sličica. Slovenec, letnik 31 (št.
82).
Vetrič pripoveduje. Slovenec, letnik 31 (št. 87).
Ln- (Leopold Lenard): Ekspeditorica. Črtica. Slovenec, letnik 31 (št. 97, 98).
Fige. Slovenec, letnik 31 (št. 240).
Slovenec, letnik 32 (1904)
Sorin: (Frančišek Ločniškar): Božična romanca. Slovenec, letnik 32 (št. 1).
Gospod Šmigovec. Slovenec, letnik 32 (št. 24).
Ivan Baloh: Sanje. Slovenec, letnik 32 (št. 25).
B. J. (šifra): Krst na Viču. Slovenec, letnik 32 (št. 35).
Ivan Baloh: Vstal je. Slovenec, letnik 32 (št. 75).
Ivan Baloh: Pri maši. Slovenec, letnik 32 (št. 86).
Ivan Gradar (Ivan Cankar): Nerazumljivi ljudje. Slovenec, letnik 32 (št. 89).
I. K. (šifra): Čestilka. Slovenec, letnik 32 (št. 115).
B. J. (šifra): Dedščina. Slovenec, letnik 32 (št. 117, 118, 119) I. K. (šifra): General. Slovenec, letnik 32 (št. 121, 122).
Blagoljub (psevdonim): Sanje v noči pred konferenco. Slovenec, letnik 32 (št. 138, 139).
Ivan Baloh: Nesrečna žrtev. Slovenec, letnik 32 (št. 141, 142).
K. V. (Rado Murnik): Na kresno noč. Slovenec, letnik 32 (št. 143).
K. V. (Rado Murnik): Redek plen. Slovenec, letnik 32 (št. 154).
V. L. (Vladimir Levstik): Za dom v bojni grom. Slovenec, letnik 32 (št. 160).
V. K. (Rado Murnik): Pavel. Slovenec, letnik 32 (št. 166).
V. K. (Rado Murnik): Naš gospod Blaž. Slovenec, letnik 32 (št. 178).
V. K. (Rado Murnik): Miha. Slovenec, letnik 32 (št. 201).
K. V. (Rado Murnik): Vzorni lovec. Slovenec, letnik 32 (št. 206).
9
V. K. (Rado Murnik): Na železnici. Slovenec, letnik 32 (št. 218).
Sorin (Frančišek Ločniškar): Pastirica. Slovenec, letnik 32 (št. 219, 221, 222).
V. K. (Rado Murnik): Zgled. Slovenec, letnik 32 (št. 224).
V. L. (Vladimir Levstik): Oče. Peroris iz družbe. Slovenec, letnik 32 (št. 226, 227, 228).
V. K. (Rado Murnik): Špehovka. Slovenec, letnik 32 (št. 230).
V. K. (Rado Murnik): Na nevarni poti. Slovenec, letnik 32 (št. 236).
V. L. (Vladimir Levstik): Sorodna duša. Slovenec, letnik 32 (št. 246).
V. K. (Rado Murnik): Biser. Slovenec, letnik 32 (št. 248).
L. (Leopold Lenard): V mestu mrtvih. Slovenec, letnik 32 (št. 249).
V. K. (Rado Murnik): Snubač. Slovenec, letnik 32 (št. 253).
Nevoščljivi Pumfek. Slovenec, letnik 32 (št. 254).
Ivan Baloh: Praške goske. Slovenec, letnik 32 (št. 259).
Nenavaden kunji lov. Slovenec, letnik 32 (št. 260).
V. K. (Rado Murnik): Prvi listek. Slovenec, letnik 32 (št. 265).
M. Repolusk (psevdonim): Plesne vaje. Slovenec, letnik 32 (št. 277).
V. K. (Rado Murnik): Dohtar. Slovenec, letnik 32 (št. 282).
V. L. (Vladimir Levstik): Divji graben. Slovenec, letnik 32 (št. 286, 287).
A. P. Grigorjev (psevdonim): Snežec je padal … Zimska črtica. Slovenec, letnik 32 (št. 296).
V. K. (Rado Murnik): Ob novem letu. Slovenec, letnik 32 (št. 299).
Slovenec, letnik 33 (1905)
Miroljub (Josip Novak): Malo življenje. Slovenec, letnik 33 (št. 1, 2, 3, 6).
V. K. (Rado Murnik): Tankoslava. Slovenec, letnik 33 (št. 11).
V. K. (Rado Murnik): Stari Tomaž. Slovenec, letnik 33 (št. 28).
V. K. (Rado Murnik): Zaspanec. Slovenec, letnik 33 (št. 40).
V. K. (Rado Murnik): Stalni gostje. Slovenec, letnik 33 (št. 46).
10 Ribniške povesti. Slovenec, letnik 33 (št. 54).
Izborna zabava. Slovenec, letnik 33 (št. 58).
V. K. (Rado Murnik): Urar. Slovenec, letnik 33 (št. 75).
V. K. (Rado Murnik): Kolesar. Slovenec, letnik 33 (št. 110).
V. K. (Rado Murnik): V letih nerodnih. Slovenec, letnik 33 (št. 133).
V. K. (Rado Murnik): "Usodepolni pisker". Slovenec, letnik 33 (št. 141).
V. K. (Rado Murnik): Golijat. Slovenec, letnik 33 (št. 143).
V. K. (Rado Murnik): Prijetni spomini. Slovenec, letnik 33 (št. 160).
V. K. (Rado Murnik): Stari Lovre. Slovenec, letnik 33 (št. 166).
Ribič. Slovenec, letnik 33 (št. 172).
V. K. (Rado Murnik): Koštrunčkov Janezek. Slovenec, letnik 33 (št. 184).
J s. (šifra): Tamburašica. Slovenec, letnik 33 (št. 206).
Fran S. Finžgar: "Oh, ne dajte mi pištole…". Iz Prešernovega življenja. Slovenec, letnik 33 (št. 206) V. K. (Rado Murnik): Dobrotni duh. Slovenec, letnik 33 (št. 218).
V. K. (Rado Murnik): Dedič. Slovenec, letnik 33 (št. 224).
I. F. (šifra): Dve svatbi. Slike iz kmetijskega življenja. Slovenec, letnik 33 (št. 242).
P. (Jože Peterlin): V jesenski megli. Slovenec, letnik 33 (št. 253).
P. (Jože Peterlin): Sence. Slovenec, letnik 33 (št. 259).
Ivan Gradar (Ivan Cankar): Idealizem v kavarni. Slovenec, letnik 33 (št. 265).
F. Ks. Steržaj: Ob petju svetonočnih zvonov. Iz nekega dnevnika … Slovenec, letnik 33 (št. 292).
- r (šifra): Mir ljudem na zemlji. Slovenec, letnik 33 (št. 293).
Na sveto noč. Slovenec, letnik 33 (št. 294).
Slovenec, letnik 34 (1906)
P. (Jože Peterlin): Norec Janža. Slovenec, letnik 34 (št. 4).
I. I. Drameljski (Janko Iskrač): Na sedmini. Slovenec, letnik 34 (št. 10).
11 Ribniška vojska. Silhuete. Slovenec, letnik 34 (št. 16).
P. (Jože Peterlin): Klobuk. Slovenec, letnik 34 (št. 22).
V. K. (Rado Murnik): Godovanje. Slovenec, letnik 34 (št. 33).
P. (Jože Peterlin): Vrnitev. Slovenec, letnik 34 (št. 45).
M. P. (Milan Pugelj) Mihelkova snubitev. Izza predpusta. Slovenec, letnik 34 (št. 51).
P. (Jože Peterlin): Po smrti. Slovenec, letnik 34 (št. 60).
J. Nabrok (psevdonim): Dobrota je sirota. Slovenec, letnik 34 (št. 66, 67).
F. K. (šifra): Poštni Jakob. Slovenec, letnik 34 (št. 74).
Ivan Baloh: Na plesu. Slovenec, letnik 34 (št. 80).
Ivan Baloh: Zadnji večer. Slovenec, letnik 34 (št. 115).
Ivan Baloh: Povest o glavnem dobitku. Slovenec, letnik 34 (št. 120).
Zločinec. Slika iz mestnega življenja. Slovenec, letnik 34 (št. 121).
Ivan Baloh: Osebna dohodnina. Slovenec, letnik 34 (št. 126).
Franc Bregar (Izidor Cankar): Medved in princesa. Slovenec, letnik 34 (št. 131).
Ivan Baloh: Sin. Slovenec, letnik 34 (št. 134).
Ivan Baloh: Procesija. Slovenec, letnik 34 (št. 146)
F. K. (šifra)-. Maščeval se je. Slovenec, letnik 34 (št. 147).
Ivan Baloh: Bogatin. Slovenec, letnik 34 (št. 174).
Fr. Kr. (Franjo Krašovec): Star veteran. Slika iz življenja. Slovenec, letnik 34 (št. 192).
P. (Jože Peterlin): V parku. Slovenec, letnik 34 (št. 193).
Fr. Sr. Tr. (Fran Tratnik): Pot skozi mladost. Slovenec, letnik 34 (št. 205).
F. K. (šifra): O, te jerebice. Slovenec, letnik 34 (št. 235).
Fr. S. Finžgar: In misli moje se ustavijo … Odmev iz grobišč. Slovenec, letnik 34 (št. 250).
R. R. (šifra): Trgovec Andrejac. Slovenec, letnik 34 (št. 273).
Da je mogel sv. Miklavž k njim. Slovenec, letnik 34 (št. 279).
Ivan Baloh: Pridiga. Slovenec, letnik 34 (št. 287).
12
Ivan Baloh: Kako so Jernačev oče večerjo kuhali. Slovenec, letnik 34 (št. 293).
P. (Jože Peterlin): Pastir Marko. Slovenec, letnik 34 (št. 295).
Slovenec, letnik 35 (1907)
Osveta. Po resničnem dogodku. Slovenec, letnik 35 (št. 3).
Divji lovec. Slovenec, letnik 35 (št. 46).
S. S. (šifra): Godec Marko. Slovenec, letnik 35 (št. 52).
Velikonočna voda. Slovenec, letnik 35 (št. 73).
Ivan Baloh: Gospa. Slovenec, letnik 35 (št. 77).
Ivan Baloh: Za sirote. Slovenec, letnik 35 (št. 88).
Ivan Baloh: Pokropit je šel. Slovenec, letnik 35 (št. 95).
Zakaj so gospod župan propadli. Slovenec, letnik 35 (št. 112).
Marica H. (psevdonim): Stava v kupeju. Slovenec, letnik 35 (št. 124).
Ivan Slanski (psevdonim): Moja storija. Slovenec, letnik 35 (št. 171).
Lea Fatur: Pavlinka in njen hlapec. Slovenec, letnik 35 (št. 218).
Leopold Lenard: Pretepeni pes. Slovenec, letnik 35 (št. 226).
Lea Fatur: Ropar. Slovenec, letnik 35 (št. 230).
Ivan Baloh: Gost. Slovenec, letnik 35 (št. 247).
Lea Fatur: Radi voličev. Slovenec, letnik 35 (št. 278).
Slovenec, letnik 36 (1908)
Ivan Baloh: Rodoljubi z dežele. Slovenec, letnik 36 (št. 32).
Naš (psevdonim): Mesečnik. Slovenec, letnik 36 (št. 38)
Fr. Ks. P. A. (šifra): Jaz in Nikazij Cupin. Slovenec, letnik 36 (št. 44).
Ivan Baloh: V ječi. Slovenec, letnik 36 (št. 65).
Franc Prosenc: Dvojno vstajenje. Slovenec, letnik 36 (št. 90).
13
Vladimir Stoj (psevdonim): Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju. Slovenec, letnik 36 (št. 105, 106, 108, 109, 110, 111).
I. B. (Ivan Baloh): Nade. Slovenec, letnik 36 (št. 119).
Potres. Slovenec, letnik 36 (št. 121).
V zametu. Slovenec, letnik 36 (št. 182, 183, 184, 185, 187).
Lea Fatur: V smrt. Slovenec, letnik 36 (št. 198).
Lea Fatur: Skrivnosten kovčeg. Slovenec, letnik 36 (št. 201, 202, 208).
"Povest o večni luči". Slovenec, letnik 36 (št. 215).
F. S. Finžgar: Dies magna et omora valde … Slovenec, letnik 36 (št. 251).
F. S. Finžgar: Svetonočna vizija … Slovenec, letnik 36 (št. 296).
Ivan Baloh: Zaradi resnice. Slovenec, letnik 36 (št. 300).
Slovenec, letnik 37 (1909)
Dr. Leopold Lenard: Mrtvo pokolenje. Slovenec, letnik 37 (št. 35).
Ivan Baloh: Nezgoda dijaka Vekoslava. Slovenec, letnik 37 (št. 69).
Ks. Andrejev (Franc Puhar): Zločinec. Slovenec, letnik 37 (št. 89, 90, 94, 95, 96).
Ks. Andrejev (Franc Puhar): Mate in njegova Mariči. Črtica. Slovenec, letnik 37 (št. 105, 106, 107).
-o- (šifra): Zvesta do smrti. Črtica iz življenja literatov. Slovenec, letnik 37 (št. 131).
Dr. Leopold Lenard: Izpod Kuma. Slovenec, letnik 37 (št. 175, 176, 178, 181, 183, 200, 201, 204, 209, 210, 211, 212, 272).
Anton Jeglič: Kako je naš knezoškof prišel v Ljubljano v šolo. Slovenec, letnik 37 (št. 237).
14
4 ANALIZA RUBRIKE LISTEK V ČASOPISU SLOVENEC V OBDOBJU 1901–1909
Analiza rubrike Listek oziroma podlistka v časopisu Slovenec v obdobju 1901–1909 zajema pregled števila vseh izdaj časopisa v posameznih letih, razmerje med številkami časopisa, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami, ki rubrike Listek niso vsebovale, razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami, med proznimi, pesniškimi in dramskimi objavami, razmerje med izvirnimi in prevedenimi proznimi objavami, število avtorjev prevedenega leposlovja in iz katerih držav le-ti prihajajo, razmerje enkratno objavljenega izvirnega proznega leposlovja in izvirnega proznega leposlovja v nadaljevanjih. V analizo sem zajela tudi razmerje med številom avtorjev in avtoric izvirnega proznega leposlovja, najpogosteje objavljene avtorje izvirnega leposlovja ter razmerje med avtorsko in anonimno izvirno prozo.
4.1 Število vseh izdaj
Na svetovnem spletu, natančneje na portalu Digitalne knjižnice Slovenije sem poiskala vse razpoložljive številke Slovenca, ki so izšle med leti 1901–1909. V tem obdobju devetih let sem tako pregledala 2693
1izdaj časopisa, zato je bilo smotrno najprej prikazati, koliko številk časopisa je izšlo v posameznem letu.
Izkazalo se je, da je prišlo v količini izdaj do minimalne razlike, saj je le-ta znašala samo 4 številke. To pomeni, da je bilo v letih 1903 in 1907 izdanih 301 številk, kar je največ v tem devetletnem obdobju, leto 1905 pa beleži najmanj izdanih številk, se pravi 297.
1 V Digitalni knjižnici Slovenije izdaja časopisa Slovenec, letnik 26, z datumom 27. 9. 1908, št. 222 ni bila na voljo.
15
4.2 Razmerje med številkami časopisa Slovenec, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami, ki rubrike Listek niso vsebovale
Prvi korak pri analizi leposlovja v rubriki Listek časopisa Slovenec med leti 1901–1909 je bil ločiti številke, ki so vsebovale to rubriko, od tistih, ki te rubrike niso vsebovale. Podlistek je torej vsebovalo 2035 izdaj časopisa oziroma 76 %. 658 izdaj oziroma 24 % podlistka ni vsebovalo. Z drugimi besedami, skoraj četrtina izdanih številk časopisa v obdobju 1901–1909 je bila brez rubrike Listek.
300
299
301
299
297
298
301
299 299
295 296 297 298 299 300 301 302
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Število vseh izdaj časopisa Slovenec v posameznih letih v obdobju 1901−1909
2035
658
0 500 1000 1500 2000 2500
LISTEK DA LISTEK NE
Število izdaj časopisa Slovenec z rubriko Listek oziroma
brez rubrike Listek v obdobju 1901−1909
16
4.3 Razmerje med številkami časopisa Slovenec v posameznih letih, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami časopisa, ki rubrike Listek niso vsebovale
Razmerje med številkami časopisa v posameznem letu, ki so vsebovale rubriko Listek, in številkami časopisa, ki rubrike Listek niso vsebovale, se precej razlikuje, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa.
V obdobju 1901–1909 je opaziti, da je običajno v posameznem letu izšlo več številk, ki so imele podlistek, kot pa številk, ki podlistka niso vsebovale. Razmerje v letu 1901 je tako 243 proti 57, v 1902 241 proti 58, v 1903 pa 214 proti 87. V letu 1904 razmerje številk s podlistki naraste na 221 proti 78.
Leto 1905 glede tega izstopa, saj je razmerje obratno, vendar z minimalno razliko, kar pomeni, da je bilo več izdaj časopisa, ki podlistka niso vsebovale, 158, kot pa izdaj, ki so listek vsebovale. Slednjih je bilo 139.
V letu 1906 se je razmerje zopet obrnilo, saj je bilo 223 izdaj časopisa s podlistkom in 75 brez.
Leta 1907 je izšlo 279 številk z rubriko Listek, kar je največ v obdobju 1901–1909, le 22 številk pa te rubrike ni vsebovalo. V letu 1908 se to razmerje zopet zmanjša na 242 proti 57, kar se nadaljuje tudi v letu 1909, ko se število časopisov, ki je vsebovalo podlistek, zmanjša na 233, število časopisov, ki podlistka ni vsebovalo, pa se poveča na 66.
76%
24%
Odstotek izdaj časopisa Slovenec z rubriko Listek oziroma brez rubrike Listek v obdobju 1901−1909
LISTEK DA LISTEK NE
17
4.4 Razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami
Ko sem pričela z analizo leposlovja in neleposlovja v časopisu Slovenec v obdobju 1901–1909, sem si najprej postavila kriterije razvrščanja. To pomeni, da sem upoštevala samo leposlovne in neleposlovne objave v rubriki Listek, čeprav sem jih zasledila tudi izven le-te
2.
Vključeno je vse leposlovje, tako izvirno kot prevedeno.
Pri leposlovju in neleposlovju sem upoštevala enkratne objave in objave v nadaljevanjih ter ne samo število naslovov, ker sem le tako dobila natančne statistične podatke za količino leposlovja oziroma neleposlovja, saj se v posamezni številki časopisa v rubriki Listek pojavi tudi več objav hkrati – tako leposlovnih kot neleposlovnih.
Težje je bilo pri polliterarnih besedilih – spominih, potopisih, nekrologih itd. – saj jih ni bilo vedno mogoče popolnoma uvrstiti v določeno kategorijo, zato sem tovrstne prispevke večinoma
2 V velikonočnih in božičnih prilogah ali celo v drugih rubrikah časopisa Slovenec.
243 241
214 221
139
223
279
242 233
57 58
87 78
158
75
22
57 66
0 50 100 150 200 250 300
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Število izdaj
Leto izdaje
Razmerje med številkami časopisa Slovenec z rubriko Listek oziroma brez rubrike Listek v posameznih letih v obdobju
1901−1909
DA NE
18
uvrstila med neleposlovna besedila, razen če je res več dejstev v besedilu kazalo v prid leposlovju.
V obdobju 1901–1909 je bilo 1181 leposlovnih objav ter 1271 neleposlovnih, kar v odstotkih pomeni 48 % in 52 %. Delež je torej skoraj izenačen.
1181
1271
1120 1140 1160 1180 1200 1220 1240 1260 1280
LEPOSLOVJE NELEPOSLOVJE
Število leposlovnih in neleposlovnih objav v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju 1901−1909
48%
52%
Odstotek med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju 1901−1909
LEPOSLOVJE NELEPOSLOVJE
19
V grafu, ki prikazuje razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami v posameznih letih, lahko v 1902, 1903, 1904, 1906 in 1909 vidimo, da je delež enega in drugega približno enak, razlikuje se le za nekaj odstotkov.
Najbolj izstopa leto 1905, saj je bilo le 40 leposlovnih besedil, izraženo v odstotkih – 27 %, neleposlovnih pa kar 108 – 73 %. Na podlagi navedenih podatkov lahko zaključimo, da v tem letu močno prevladujejo neleposlovne objave. Na splošno je bilo v tem času najmanj izdaj časopisa z rubriko Listek, le 139 od skupno 297 izdanih številk (glej graf v podpoglavju 4.3), kar pomeni samo 47 %, to pa posledično pomeni tudi manj objav, teh je bilo skupno 148. V posamezni rubriki Listek je bila v letu 1905 tako večinoma samo 1 objava, medtem ko jih je bilo v ostalih letih povprečno v tej rubriki več.
V letu 1901 je leposlovnih objav 38 %, neleposlovnih 62 %, v letih 1907 in 1908 pa je največ leposlovja, 61 % in 62 %, medtem ko je neleposlovja le 39 % oziroma 38 %.
38%
47% 44% 48%
27%
52%
61% 62%
41%
62%
53% 56%
52%
73%
48%
39% 38%
59%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Odstotek med leposlovnimi in neleposlovnimi objavami v rubriki Listek časopisa Slovenec v posameznih letih v
obdobju 1901−1909
LEPOSLOVJE NELEPOSLOVJE
20 4.5 Razmerje proznih, pesniških in dramskih objav
Vse leposlovne objave, izvirne in prevedene, sem dalje razdelila na prozne, pesniške in dramske. Število prvih, drugih in tretjih sem v grafu prikazala za posamično leto za obdobje devetih let. Ugotovila sem, da se je v rubriki Listek v obdobju 1901–1909 pojavilo daleč največ proznih objav, 97 %, precej manj je bilo pesniških, le 3 %, 1 % pa dramskih.
Največ proznih besedil, 213, je zaslediti v letu 1907, najmanj pa v letu 1905. Takrat je bilo objavljenih le 37 proznih besedil. To je v primerjavi z drugimi leti tudi za več kot 50% manj.
Število pesniških objav se giblje od 1 do 6. Najmanj, torej samo 1 pesem je izšla v letih 1907 in 1908, 6 pa v letu 1906.
Kar se tiče dramskih objav, se le-te pojavijo samo v treh letih, in sicer 1 v 1902, 5 v 1907 in 2 v 1908.
97%
3%
1%
Odstotek proznih, pesniških in dramskih objav v rubriki listek časopisa Slovenec v obdobju 1901 - 1909
PROZA POEZIJA DRAMATIKA
21
4.6 Razmerje med izvirnimi in prevedenimi proznimi objavami
V rubriki Listek se je v obdobju 1901–1909 pojavilo skupno 1143 proznih besedil, od tega le 238 izvirnih ter kar 905 neizvirnih oziroma prevedenih. V analizo so zajete enkratne objave in objave v nadaljevanjih. K izvirnim besedilom sem prištevala le tista, ki so bila podpisana s polnim imenom, šifro/kratično oznako ali s psevdonimom. Če avtor ni bil naveden, je bila pa nakazana slovenskost, npr. z imeni oseb ali kraja, sem besedilo prav tako navedla kot izvirno.
110 117
101 107
37
142
213
187
129
5 0 2 1 4 0 5 0 3 0 6 0 1 5 1 2 3 0
0 50 100 150 200 250
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Število proznih, pesniških in dramskih objav v rubriki Listek časopisa Slovenec v posameznih letih v obdobju 1901−1909
PROZA POEZIJA DRAMATIKA
22
Če številke pretvorimo v odstotke, vidimo, da je izvirne proze 21 %, prevedene pa 79 %.
Vzrok, da je razlika tako velika, je v tem, da so izvirna prozna besedila največkrat izšla samo enkrat, medtem ko so prevedena besedila večinoma izhajala v nadaljevanjih
3.
3 Izpostavila sem samo avtorje in njihova dela, ki so imela več kot 20 nadaljevanj.
238
905
0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000
IZVIRNO NEIZVIRNO
Število izvirnih proznih in prevedenih proznih objav v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju 1901−1909
21%
79%
Odstotek med izvirnimi proznimi in prevedenimi proznimi objavami v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju
1901−1909
IZVIRNO NEIZVIRNO
23
Največkrat prevajan avtor je bil Robert Louis Stevenson, in sicer iz angleškega jezika. V letih 1908 in 1909 se je v rubriki Listek zvrstilo 68 nadaljevanj njegovega pustolovskega romana Otok zakladov. S 57 nadaljevanji, tudi pustolovskega romana Diamanti kralja Salomona, v letu 1908 mu sledi angleški pisatelj Rider Haggard. V letu 1902 ima 53 nadaljevanj Slepi muzik ruskega pisatelja Vladimirja Korolenka, v letih 1903 in 1904 pa so objavili 41 nadaljevanj feljtonskega romana Pisma s pota Poljaka Henryka Sienkiewicza. Slovenski prevod Baskervillskega psa iz angleščine pisatelja Conana Doyla se je bral v letu 1907 v 31 nadaljevanjih.
4.7 Število avtorjev prevedenega leposlovja iz posameznih jezikov
Nadalje me je zanimalo tudi, kolikšno je število avtorjev prevedenega leposlovja ter iz katerega jezika se je največkrat prevajalo v slovenščino. Pod 905 prevedenih objav, enkratno objavljenih in v nadaljevanjih, se je podpisalo 71
4različnih avtorjev, katerih imena so bila preverljiva. Med njimi so le štiri ženske, največ objav med njimi, 5, pa pripada Poljakinji Mariji Konopnicki.
Prišla sem do zaključka, da je bilo največ besedil prevedenih iz francoščine in ruščine, saj sem lahko pri obeh naštela po 19 avtorjev, katerih izvirna besedila so bila prevedena v slovenščino.
Sledi 10 avtorjev, katerih besedila so bila prevedena iz angleščine, 7 iz češčine ter 5 iz poljščine.
Iz preostalih jezikov, ki so še navedeni v tabeli, vključno z nemščino, sta bila v slovenščino prevedena samo po 1 ali 2 avtorja. Iz nemščine načeloma niso prevajali besedil, saj se je v tem obdobju, ko je bilo slovensko ozemlje del Avstro-Ogrske, bralo v izvirnem jeziku, se pravi v nemščini.
4 Če je avtor napisal več besedil, enkratno objavljenih ali v nadaljevanjih, sem ga štela samo enkrat.
24 JEZIK
ŠT.
AVTORJEV
francoščina 19
ruščina 19
angleščina 10
češčina 7
poljščina 5
španščina 2
italijanščina 1
srbohrvaščina 1
nemščina 1
bolgarščina 1
japonščina 1
nizozemščina 1
slovaščina 1
švedščina 1
Tabela 1: Pregled števila avtorjev prevedenih besedil po jezikih
4.8 Razmerje med enkratno objavljenim izvirnim proznim leposlovjem in izvirnim proznim leposlovjem v nadaljevanjih
V analizi sem se podrobneje posvetila predvsem izvirnemu proznemu leposlovju. V rubriki Listek je bilo v obdobju 1901–1909 objavljenih 160 proznih besedil, od tega se jih nadaljuje 30 (19 %), ostalih 130 (81 %) pa se pojavi samo v enem podlistku, se pravi v eni številki časopisa.
Največ nadaljevanj ima prozno besedilo Izpod Kuma, ki ga je napisal Leopold Lenard. V letu 1909 je v podlistku zaslediti 13 nadaljevanj, ki se nadaljujejo še v naslednjem letu, vendar le- to ni več zajeto v diplomskem delu. Naslednji avtor z največ nadaljevanji, t.j. 11, je Anton Kopač s Štrajkom iz leta 1901, sledi mu Vladimir Stoj, nerazrešen psevdonim, s humoresko Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju. Objavljena je bila v letu 1908, in sicer v 6 delih.
Avtorjev, ki so imeli manj nadaljevanj, nisem izpostavljala.
25
130
30
0 20 40 60 80 100 120 140
ENKRATNO NADALJEVANJE
Število enkratno objavljenega izvirnega proznega leposlovja in izvirnega proznega leposlovja v nadaljevanjih v rubriki
Listek časopisa Slovenec v obdobju 1901−1909
81%
19%
Odstotek enkratno objavljenega izvirnega leposlovja in izvirnega leposlovja v nadaljevanjih v rubriki Listek časopisa
Slovenec v obdobju 1901−1909
ENKRATNO NADALJEVANJE
26
4.9 Razmerje med enkratno objavljenim izvirnim proznim leposlovjem in izvirnim proznim leposlovjem v nadaljevanjih v posameznih letih
Pregled izvirnega proznega leposlovja po posameznih letih je pokazal, da je bilo razmerje med enkratno objavljenim in v nadaljevanjih v letih 1901, 1902, 1903 in 1909 približno enako, medtem ko ostala leta kažejo precejšnja odstopanja.
V letu 1904, 1905, 1906, 1907 in 1908 je namreč enkratno objavljenih proznih besedil več kot 80 %. Leto 1907 še posebej izstopa, saj v tem času ni bilo nobene objave z nadaljevanji.
Če se osredotočimo na naslove, lahko iz prej navedenih podatkov povzamem, da je bil delež izvirnih proznih besedil večinoma manjši od prevedenih besedil, razen v letu 1905, kjer je bilo izvirnih naslovov 27, prevedenih pa samo 7. Od teh 27 se je samo 1 naslov, Malo življenje avtorja Josipa Novaka, ponovil v 4 nadaljevanjih.
5 3 5
31
26
29
15
12
4 11
2 2
7
1 1 0
3 3
0 5 10 15 20 25 30 35
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Število enkratno objavljenega izvirnega leposlovja in izvirnega leposlovja v nadaljevanjih v rubriki Listek časopisa
Slovenec v posameznih letih v obdobju 1901−1909
ENKRATNO NADALJEVANJE
27
4.10 Razmerje med avtorji in avtoricami izvirnega proznega leposlovja
Pri analizi razmerja med številom avtorjev in avtoric izvirnega proznega leposlovja sem upoštevala le tiste, ki so objavljali pod svojim pravim imenom, ter razrešene psevdonime oziroma kratične oznake. Pri ugotavljanju le-teh mi je bila v veliko pomoč Kocijanova Slovenska kratka pripovedna proza 1892–1918. Nerazrešenih psevdonimov, anonimnih in kratičnih oznak nisem upoštevala. Izkazalo se je, da je bila v devetletnem obdobju avtorica le 1, in sicer Lea Fatur, avtorjev pa je bilo 23. To so bili – po abecednem redu – Ivan Baloh, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Fran Saleški Finžgar, Janko Iskrač, Anton Jeglič, Josip Knaflič, Anton Kopač, Franjo Krašovec, Ivan Lah, Vladimir Levstik, Leopold Lenard, Frančišek Ločniškar, Janko Lokar, Rado Murnik, Josip Novak, Pavel Perko, Jože Peterlin, Franc Prosenc, Milan Pugelj, Franc Puhar, Frančišek Ksaverij Steržaj in Fran Tratnik.
31,25%
60,00%
71,43%
81,58%
96,30% 96,67% 100,00%
80,00%
57,14%
68,75%
40,00%
28,57%
18,42%
3,70% 3,33% 0,00%
20,00%
42,86%
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909
Odstotek enkratno objavljenega izvirnega leposlovja in izvirnega leposlovja v nadaljevanjih v rubriki Listek v
posameznih letih v obdobju 1901−1909
ENKRATNO NADALJEVANJE
28
4.11 Najpogosteje objavljeni avtorji izvirnega leposlovja
Največ objav, 30, je za rubriko Listek v tem času prispeval Rado Murnik (K. V/V. K.). Sledi mu Ivan Baloh, ki jih je imel 24 in Leopold Lenard (L. L./L./Ln-) z 20. Anton Kopač je imel 11 proznih prispevkov, Ivan Lah (I. S./ J. S./I-s.) pa enega manj, torej 10. Z 8 objavami mu sledijo Franc Puhar (Ks. Andrejev), Jože Peterlin (P.) ter Vladimir Levstik (V. L.) s 7. Na tem mestu bi izpostavila še Leo Fatur, ki se je, kljub dejstvu, da je bila v obdobju 1901–1909 edina pisateljica, po številu objav znašla na 9. mestu od 24, in sicer tudi s 7 objavami. Ostali imajo 4, 3 ali samo 1 objavo.
23
1 0
5 10 15 20 25
MOŠKI ŽENSKE
Razmerje med številom avtorjev in avtoric izvirnega proznega leposlovja v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju
1901−1909
29
1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 Skupaj 1. K. V./V. K. (Rado Murnik) 15 14 1 30
2. Ivan Baloh 6 9 4 4 1 24
3. L. L./L./Ln- (Leopold Lenard) 4 1 1 14 20
4. Anton Kopač 11 11
5. I. S. /J. S./I-s. (Ivan Lah) 10 10
6. Ks. Andrejev (Franc Puhar) 8 8
7. P. (Jože Peterlin) 2 6 8
8. V. L. (Vladimir Levstik) 7 7
9. Lea Fatur 3 4 7
10. Fran S. Finžgar 1 1 2 4
11. Sorin (Frančišek Ločniškar) 4 4
12. Miroljub (Josip Novak) 4 4
13. Fr. Kočan (Pavel Perko) 3 3
14. Oskar Zahar (Janko Lokar) 3 3
15. Josip Knaflič 1 2 3
16. Ivan Gradar (Ivan Cankar) 1 1 2
17. Frančišek Ksaverij Steržaj 1 1
18. I. I. Drameljski (Janko Iskrač) 1 1
19. M. P. (Milan Pugelj) 1 1
20. Franc Bregar (Izidor Cankar) 1 1
21. Fr. Kr. (Franjo Krašovec) 1 1
22. Fr. Sr. Tr. (Fran Tratnik) 1 1
23. Franc Prosenc 1 1
24. Anton Jeglič 1 1
Tabela 2: Avtorji izvirnega leposlovja po številu objav
30
4.12 Razmerje med izvirno prozo pod pravimi imeni avtorjev, psevdonimi, šiframi/kratičnimi oznakami in proznimi objavami brez navedbe avtorja
Zanimalo me je, koliko izvirnih proznih besedil je bilo objavljenih pod pravim imenom avtorja in kolikokrat so avtorji prikrili svojo identiteto, bodisi s psevdonimom, kratično oznako/šifro bodisi z neobjavo svojega avtorstva.
Opazila sem, da je nekaj avtorjev uporabljalo več različnih kratičnih oznak za prikrivanje svojega pravega imena, nekateri pa so to počeli le občasno, drugače pa so se podpisovali s polnim imenom.
Od vseh 160 izvirnih leposlovnih objav je bilo 105 (66 %) avtorskih, 15 besedil (9 %) je bilo podpisanih s psevdonimi, 17 (11 %) s šifro/kratičnimi oznakami, objav proznega leposlovja, kjer avtor ni naveden, pa je 23 (14 %).
Avtorji, ki so objavljali pod psevdonimi ali kratičnimi oznakami, so bili Ivan Cankar (Ivan Gradar), Izidor Cankar (Franc Bregar), Janko Iskrač (I. I. Drameljski), Franjo Krašovec (Fr.
Kr.), Ivan Lah (I. S./J. S./I-s.), Leopold Lenard (L. L./L./Ln-), Vladimir Levstik (V. L.), Frančišek Ločniškar (Sorin), Janko Lokar (Oskar Zahar), Rado Murnik (K. V.), Josip Novak (Miroljub), Pavel Perko (Fr. Kočan), Jože Peterlin (P.), Milan Pugelj (M. P.), Franc Puhar (Ks.
Andrejev) in Fran Tratnik (Fr. Sr. Tr.).
Glede na to, da je bil Slovenec izrazito katoliški časopis, je zanimivo, da so bili objavljeni, sicer
pod psevdonimi oziroma kratičnimi oznakami, tudi prispevki avtorjev z nasprotnega
nazorskega brega, se pravi liberalcev in socialistov kot npr. Vladimirja Levstika in Ivana
Cankarja.
31
105
15 17 23
0 20 40 60 80 100 120
AVTORSKA DELA PSEVDONIM ŠIFRA NENAVEDEN
Število izvirne proze pod pravimi imeni avtorjev, psevdonimi, kratičnimi oznakami in proznimi objavami brez navedbe
avtorja v rubriki Listek časopisa Slovenec v obdobju 1901−1909
65,6%
9,4%
10,6%
14,4%
Odstotek med izvirno prozo pod pravimi imeni avtorjev, psevdonimi, kratičnimi oznakami in proznimi objavami brez
navedbe avtorjev
AVTORSKA DELA PSEVDONIM ŠIFRA NENAVEDEN
32
5 PRIMERJAVA REZULTATOV ANALIZE LEPOSLOVJA V PODLISTKU ČASOPISA SLOVENEC V OBDOBJU 1901–1909 Z REZULTATI ANALIZ OBDOBIJ 1910–1913, 1914–1918 IN 1919–1924
Svoje rezultate sem primerjala z rezultati Martine Hvalc, ki se je z bibliografijo podlistkov ukvarjala v svojem diplomskem delu z naslovom Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec med leti 1910 in 1913, Maše Pliberšek v diplomskem delu z naslovom Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec med leti 1914 in 1918 ter z magistrskim delom Katje Peganc, Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1919–1924.
Zanimalo me je, kaj se je dogajalo s količino podlistkov v teh obdobjih, koliko je bilo leposlovnih objav izvirnega in prevedenega leposlovja, razmerje med poezijo, prozo in dramatiko, količina avtorskih objav ipd. Ker je prikaz vsega navedenega iz obdobij 1910–1913, 1914–1918 ter 1919–1924 zaslediti že pri Katji Peganc v njenem magistrskem delu, se mi je zdelo smiselno že navedene podatke dopolniti z mojimi, saj bomo tako dobili širši vpogled v daljše obdobje tega časopisa, t.j. 24 let.
Kljub temu, da je bilo obdobje, ki sem ga analizirala v svoji diplomski nalogi najdaljše, saj je zajemalo 9 let, se je izkazalo, da je bilo izdaj časopisa, ki so vsebovale podlistek, vseeno največ v obdobju 1910–1913, t.j. 89 %, 82 % v obdobju 1919–1924, v obdobju 1901–1909 76 %, najmanj, 66 %, pa jih je bilo v času prve svetovne vojne, 1914–1918.
Tako je tudi s količino leposlovnih objav, ki je v obdobju prve svetovne vojne najmanjša, saj se v rubriki Listek pojavi le 17 % leposlovja. V obdobju 1910–1913 ta količina naraste na 33
%, medtem ko se v obdobju 1901–1909 dvigne na 48 %, po prvi svetovni vojni, 1919–1924, na 49 %.
Prevedenega leposlovja je v prvem obdobju 1901–1909 največ, 79 %, v naslednjem obdobju 1910–1913 pade na 66 %, med vojno celo na 18 %, po vojni pa se število zopet povzpne na skoraj enako količino kot v obdobju pred vojno, na 59 %.
Kar se tiče samega leposlovja, moram izpostaviti, da sem sama zaradi natančnejše statistike
upoštevala le leposlovna besedila v rubriki Listek, čeprav sem jih zasledila tudi izven le-te,
največ v velikonočnih in božičnih prilogah. Iz ostalih diplomskih nalog oziroma magistrskega
33
dela sem razbrala, da sta se tako odločili tudi avtorici obdobij 1910–1913 in 1914–1918, medtem ko je avtorica v obdobju 1919–1924 upoštevala tudi leposlovje iz prilog, kjer je bilo najti največ pesmi, zato je posledično odstotek proze v njeni analizi najnižji. Rezultati namreč kažejo, da je v prvem obdobju količina proznih besedil najvišja, in sicer znaša 97 %, v drugem 86 %, v tretjem se zniža na 62 %, v četrtem pa na 53,7 %. Najvišji odstotek proznih besedil v obdobju 1901–1909 je zagotovo potrebno pripisati dejstvu, da le-to zajema največ let, hkrati pa se nanaša samo na rubriko Listek.
Kar se tiče pesniških objav, je rezultat ravno obraten, saj jih je v prvem obdobju le 3 %, daleč najmanj od vseh, potem pa odstotki naraščajo, v drugem obdobju na 14 %, v tretjem na 37,5 %, v četrtem pa na 44,6 %. Zadnji rezultat poleg rubrike Listek zajema tudi velikonočne in božične priloge.
Količina enkratno objavljenega leposlovja je najvišja v obdobju 1919–1924, 93 %, med vojno se zniža na 86 %, v obdobju 1901–1909 na 81 %, v predvojnem času pa je takih objav 79 %.
46 % kaže, da je količina avtorskih objav med prvo svetovno vojno najmanjša, saj je bilo glede na razmere v tem obdobju največ avtorjev, ki so želeli zakriti svojo identiteto. V času pred vojno je bilo avtorskih objav izvirnega proznega leposlovja 52 %, sledi prvo obdobje s 65 % ter zadnje obdobje s 66 %.
Avtoric je v vseh štirih obdobjih zelo malo. V vsakem izmed prvih treh se pojavi samo eno žensko ime. V obdobjih 1901–1909 ter 1910–1913 je bila to Lea Fatur, in sicer s 7 in 5 objavami, v naslednjem obdobju pa Zofija Zvonarjeva. V obdobju 1919–1924 se pojavita dve avtorici, Ivana Kremžar, ki se je podpisala s psevdonimom M. Elizabeta, ter Josipina Urbančič s psevdonimom Josipina Turnograjska.
V obdobjih 1910–1913 in 1914–1918 se dramatika sploh ne pojavi, v obdobju 1919–1924 pa najdemo 2 dramski objavi. Največ dramskih besedil, 8, je zabeleženih v prvem obdobju, predvsem na račun politike tistega časa.
Na tej točki sem prišla do ugotovitve, da obdobje, ki sem ga obravnavala, t.j. 1901–1909, četudi
je najdaljše, v primerjavi z ostalimi ni v absolutnem vrhu glede navedenih količin v tabeli. Kar
se tiče količine poezije, je celo na samem dnu. Ne smemo pa zanemariti tudi izrednih oziroma
34
posebnih razmer drugih obdobij, pred, med in po prvi svetovni vojni, ki so imele zagotovo velik vpliv na literarno produkcijo v časopisu Slovenec. Še zlasti v obdobju 1914–1918, kjer je količina leposlovnih objav skoraj trikrat manjša od tistih iz 1901–1909 ter 1919–1924. V času vojne so časopis polnili predvsem z drugimi novicami, ki so se jim med vojno zdele za ljudi bolj pomembne.
1901–1909 1910–1913 1914–1918 1919–1924
Količina izdaj časopisa, ki
vsebujejo podlistek 76 % 89 % 66 % 82 %
Količina leposlovnih objav
5– izvirnih in prevedenih
48 % 33 % 17 % 49 %
Količina prevedenega
leposlovja
679 % 66 % 18 % 59 %
Količina proznih del 97 % 86 % 62 % 53,7 %
Količina poezije 3 % 14 % 37,5 % 44,6 %
Količina enkratnih objav
izvirnega leposlovja 81 % 79 % 86 % 93 %
Količina avtorskih objav 65 % 52 % 46 % 66 %
Količina avtoric
1 (7 objav)
1 (5 objav)
1 (1 objava)
2 (po 1 objava)
Količina dramskih objav 8 0 0 2
Tabela 3: Primerjava količin leposlovja v obdobjih 1901–1909, 1910–1913, 1914–1918, 1919–1924
5 V primerjavi z neleposlovnimi.
6 V primerjavi z izvirnim leposlovjem.
35 6 POVZETEK
V diplomskem delu je kronološko navedena bibliografija vseh objav v rubriki Listek v časopisu Slovenec v obdobju 1901–1909, ki se nahaja v prilogi. Prav tako je bila narejena bibliografija izvirnega proznega leposlovja v tem obdobju, ki je na voljo tudi na Wikiviru.
Sledila je statistična analiza pridobljenih podatkov, ki je pokazala, da je od skupno 2693 izdaj časopisa podlistek vsebovalo 2455 številk, se pravi 76 %, razmerje med leposlovnimi in neleposlovnimi listki pa je bilo skorajda izenačeno, prvih je bilo 48 %, drugih pa 52 %. Največ objav je bilo proznih, 97 %, veliko manj je bilo poezije, le 3 %, dramskih objav pa 1 %. Od tega je bilo v obdobju 1901–1909 skupno 1143 proznih besedil, od tega 21 % izvirnih ter 79 % prevedenih.
Pod 905 prevedenih proznih objav se je podpisalo 71 različnih avtorjev. Največ se je prevajalo iz francoščine in ruščine, pri posameznem jeziku beležimo po 19 avtorjev. Največkrat prevajan avtor je bil Robert Louis Stevenson, in sicer iz angleščine. Njegov pustolovski roman Otok zakladov se je v časopisu pojavil v 68 nadaljevanjih.
Pri izvirnem leposlovju so krepko prednjačili prozni sestavki, saj jih je bilo 97 %. Zapisano s številom je to 160, od tega se jih nadaljuje 19 %, ostalih 81 % pa se pojavi samo v enem podlistku, se pravi v eni številki časopisa. Največ nadaljevanj ima prozno besedilo Izpod Kuma, ki ga je napisal Leopold Lenard. V letu 1909 je v podlistku zaslediti 13 objav s tem naslovom.
Pri izvirnem leposlovju so prevladovala dela, ki so bila podpisana s polnim avtorskim imenom,
bilo jih je 105, delež anonimnih pa je bil dosti manjši. Besedil pod psevdonimi, kratičnimi
oznakami/šiframi, objav, kjer avtor ni bil naveden, je bilo skupaj 55. Pod psevdonimi ali
kratičnimi oznakami so objavljali Ivan Cankar (Ivan Gradar), Izidor Cankar (Franc Bregar),
Janko Iskrač (I. I. Drameljski), Franjo Krašovec (Fr. Kr.), Ivan Lah (I. S./J. S./I-s.), Leopold
Lenard (L. L./L./Ln-), Vladimir Levstik (V. L.), Frančišek Ločniškar (Sorin), Janko Lokar
(Oskar Zahar), Rado Murnik (K. V.), Josip Novak (Miroljub), Pavel Perko (Fr. Kočan), Jože
Peterlin (P.), Milan Pugelj (M. P.), Franc Puhar (Ks. Andrejev) in Fran Tratnik (Fr. Sr. Tr.).
36
Največkrat so objavljali moški avtorji. Teh je bilo 23, pisateljica pa le 1. Najpogosteje je objavljal Rado Murnik, ki je v obdobju 1901–1909 prispeval 30 besedil. Sledi mu Ivan Baloh s 24 ter Leopold Lenard z 20. Edina avtorica, Lea Fatur, je imela 7 objav.
Statistična analiza obdobja 1901–1909 je v primerjavi z analizami obdobij 1910–1913, 1914–
1918 ter 1919–1924 pokazala, da je bilo izdaj časopisa, ki so vsebovale podlistek oziroma rubriko Listek, največ – 89 % – v obdobju 1910–1913, količina leposlovnih objav, izvirnih in prevedenih, je bila z 49 % najvišja v obdobju 1919–1924. V obdobju 1901–1909 je bilo največ prevedenega leposlovja, t.j. 79 %. V tem času je bilo tudi največ proznih del, celo 97 %, medtem ko je bilo največ poezije v obdobju 1919–1924, saj je avtorica poleg rubrike Listek upoštevala tudi leposlovje iz velikonočnih in božičnih prilog. Dramatike je malo, še največ objav, 8, je v obdobju 1901–1909. Kar se tiče enkratnih objav izvirnega leposlovja, s 93 % prednjači obdobje 1919–1924. Tukaj je tudi največ avtorskih objav, 66 %, ki so bila pretežno napisana z moško roko. Pisateljica je v prvem in drugem obdobju samo 1, in sicer Lea Fatur, v tretjem obdobju Zofija Zvonarjeva, v zadnjem pa sta 2 – Ivana Kremžar s psevdonimom M. Elizabeta ter Josipina Urbančič s psevdonimom Josipina Turnograjska.
Iz primerjave je razvidno, da analiza skoraj dvakrat daljšega obdobja ni igrala bistvene vloge
pri količini leposlovja, vsekakor pa so imele večji vpliv na literarno produkcijo vojne razmere,
saj je količina leposlovnih objav v tem času bistveno manjša kot v drugih obdobjih, ki so bila
primerjana med seboj.
37 7 VIRI IN LITERATURA
7.1 Viri
Slovenec (1. 1. 1901–31. 12. 1909): Digitalna knjižnica Slovenije (12. 10. 2015–20. 4. 2016).
7.2 Literatura
Smilja Amon in Karmen Erjavec: Slovensko časopisno izročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2011.
Martina Hvalc: Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec med leti 1910 in 1913. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2013.
Miran Hladnik: Začetki slovenskega feljtonskega romana (10. 12. 2015).
Gregor Kocijan: Slovenska kratka pripovedna proza 1892–1918. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 1988.
Katja Peganc: Leposlovje v podlistku časopisa Slovenec 1919–1924. Magistrsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1914.
Maša Pliberšek: Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec med leti 1914 in 1919. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2013.
Slovenec: političen list za slovenski narod (1873–1945). Kratek pregled zgodovine ob 140- letnici začetka njegovega izhajanja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2013.
Slovenska biografija (12. 10. 2015–20. 4. 2016).
38 8 PRILOGE
8.1 Bibliografija podlistkov v časopisu Slovenec v obdobju 1901–1909
Bibliografske enote si sledijo po kronološkem vrstnem redu.
Slovenec, letnik 29 (1901)
I.S. (Ivan Lah): Mir … Božična slika. Slovenec, letnik 29 (št. 2).
I.S. (Ivan Lah): Mir … Božična slika. Slovenec, letnik 29 (št. 3).
Zmaga in slava. Bajeslovna in zgodovinska črtica. Slovenec, letnik 29 (št. 4).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Hamburg. Slovenec, letnik 29 (št. 8).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Marixloh. Slovenec, letnik 29 (št. 9).
Politični bankerot. Slovenec, letnik 29 (št. 10).
Dr. K. Štrekelj: O Levčevem "Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Slovenec, letnik 29 (št. 11).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Sveti večer. Slovenec, letnik 29 (št. 12).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 13).
Dr. K. Štrekelj: "O Levčevem ""Slovenskem pravopisu"" in njega kritikah". Slovenec, letnik 29 (št. 14) Papež Leon XIII.: Jezus Kristus, zaščitnik novega veka. Slovenec, letnik 29 (št. 16).
Črna zgodovina. Slovenec, letnik 29 (št. 16).
Wagnerjev Tannhäuser na slovenskem odru. Slovenec, letnik 29 (št. 16).
Tone Antislomškar: Naša zlata knjiga. Slovenec, letnik 29 (št. 16).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 17).
Dr. K. Štrekelj: "O Levčevem ""Slovenskem pravopisu"" in njega kritikah". Slovenec, letnik 29 (št. 17).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 18).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 19).
Tadej Smičiklas, predsednik jugoslovanske akademije. Slovenec, letnik 29 (št. 20).
Tadej Smičiklas, predsednik jugoslovanske akademije. Slovenec, letnik 29 (št. 21).
Janez Naprednik: Napredno pismo. Slovenec, letnik 29 (št. 22).
Pranger . Slovenec, letnik 29 (št. 22).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Homberg. Slovenec, letnik 29 (št. 22).
Verdi. Slovenec, letnik 29 (št. 23).
Dr. K. Štrekelj: O Levčevem "Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Slovenec, letnik 29 (št. 24).
Verdi. Slovenec, letnik 29 (št. 24).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Homberg. Slovenec,letnik 29 (št. 25).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 26).
Kje Cibrovega Jakca spisi. Slovenec, letnik 29 (št. 27).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Slovenec, letnik 29 (št. 27).
Dr. Haustus: Bakreni in vijoličasti nos. Medicinična študija za predpust. Slovenec, letnik 29 (št. 279.
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Essen. Slovenec, letnik 29 (št. 29).
Dr. K. Štrekelj: "O Levčevem ""Slovenskem pravopisu"" in njega kritikah". Slovenec, letnik 29 (št. 32).
Sveta gora. Slovenec, letnik 29 (št. 33).
Stališče in podlaga. Slovenec, letnik 29 (št. 33).
Sveta gora. Slovenec, letnik 29 (št. 34).
Luka Arh: Med Slovenci ob Renu. Berge-Borbeck, Schonnebeck, Herten. Slovenec, letnik 29 (št. 35).
Janez Bilc: Ivan Vesel. Slovenec, letnik 29 (št. 37).
Naši liberalni pridigarji. Slovenec, letnik 29 (št. 39).
Janez Bilc: Ivan Vesel. Slovenec, letnik 29 (št. 39).
Navihan snubač. Predpustna. Slovenec, letnik 299 (št. 41).
Dr. Ferdo Šišić: Franjo baron Trenk in njegovi panduri. Zgodovinska razprava. Slovenec, letnik 29 (št. 42).
