• Rezultati Niso Bili Najdeni

Knji`ne novosti

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Knji`ne novosti"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

ONKOLOGIJA / z Onkolo{kega in{tituta

Knji`ne novosti

leto X / {t. 1 / junij 2006

65

Sodobni trendi v onkologiji in onkolo{ki zdravstveni negi : 32.

strokovni seminar, Rogla, 29. – 30. 9. 2005. Uredile: Marija Mira Logonder, Brigita Skela Savi~, Katarina Lokar. Ljubljana : Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, 2005.

ISBN 961-6424-27-0

Iz vsebine: H. Le{ni~ar: Sodobni trendi v onkologiji; B. Skela Savi~:

Sodobni trendi v onkolo{ki zdravstveni negi; D. Mlakar-Mastnak s sodelavci: Raz{irjen program posvetovalnice za onkolo{ko zdravstveno nego na Onkolo{kem in{titutu Ljubljana; M. Strojin:

Bolnik kot partner; K. Lokar, M. M. Logonder, S. Lahajnar ^avlovi}:

Sodobni trendi pri obravnavi pacienta z bole~ino – ocenjevanje bole~ine; K. [trancar: Paliativni tim; A. Peternelj s sodelavci:

Klini~na pot paliativne obravnave bolnika z drobnoceli~nim plju~nim rakom; N. Rotovnik Kozjek s sodelavci: Podhranjenost – pere~ problem pri bolnikih z rakom; D. Mlakar-Mastnak, N.

Rotovnik Kozjek: Identifikacija bolnikov s prehranskimi te`avami – vloga medicinske sestre; M. Kerin Pov{i~: Prepre~evanje MRSA pri onkolo{kih bolnikih; D. Musi}: Prepre~evanje bolni{ni~nih oku`b na Onkolo{kem in{titutu Ljubljana; M. Poto~nik: Hemovigilanca in varna transfuzija krvi; T. Pe~nik Vavpoti~: Klini~ne raziskave v onkologiji in vloga raziskovalne medicinske sestre; G. Lokajner:

Izobra`evanje medicinskih sester – predstavitev u~ne delavnice na Onkolo{kem in{titutu Ljubljana; M. Kotnik: Z znanjem do zdravja – projekt; Standardi zdravstvene nege Onkolo{kega in{tituta Ljubljana: (1) Standardni postopki ob ekstravazaciji; Standardni na~rt zdravstvene nege bolnika z levkopenijo; Standardni na~rt zdravstvene nege bolnika s trombocitopenijo; Standardni na~rt zdravstvene nege bolnika z anemijo.

Zgodnje odkrivanje raka : izzivi za prihodnost : 13.seminar »In memoriam Dr. Du{ana Reje«. Odgovorni urednik Borut [tabuc.

Ljubljana : Zveza slovenskih dru{tev za boj proti raku, 2005. ISBN 961-6377-16-7

Iz vsebine: B. [tabuc: Predgovor; M. Primic-@akelj, V. Zadnik:

Presejanje in zgodnje odkrivanje raka; J. @gajnar: Nevarnostni dejavniki za raka dojk; M.Ho~evar: Dedni rak; K. Hertl [et.al.]: Preiskovalne metode pri odkrivanju raka dojk; M. Ur{i~-Vr{~aj: Rak materni~nega vratu in nevarnostni dejavniki; I. Kirar-Fazarinc:

Predstavitev dr`avnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materni~nega vratu ZORA; F. ^eh, B. Pinter: Spolno vedenje slovenskih mladostnikov; M. Ko`elj: Nevarnostni dejavniki za raka debelega ~revesa in danke; P. Skok: Zgodnje odkrivanje raka debelega ~revesa in danke; C. Oblak: Rak prostate; A. Sedlar:

Zgodnje odkrivanje in diagnosti~ne metode pri raku prostate.

Navodila za poenotenje izvidov brisov materni~nega vratu / pripravili Ana Poga~nik, Irena Kirbi{ Srebotnik, Alenka Rep{e- Fokter, @iva Pohar-Marin{ek, Vivijana Snoj, Irena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-@akelj. 2. prenovljena izd. Ljubljana : Onkolo{ki in{titut, 2005. ISBN 961-6071-37-8

Navodila za odvzem brisa materni~nega vratu in za izvajanje programa ZORA / pripravili Irena Kirar-Fazarinc, Marjetka Ur{i~- Vr{~aj, Ana Poga~nik, Dunja Obersnel-Kveder, Marija Ilija{-Ko`elj, Mojca Jemec, Maja Primic-@akelj. 4. prenovljena izd. Ljubljana : Onkolo{ki in{titut, 2005. ISBN 961-6071-38-6

Iz vsebine: »...Namen programa je zmanj{ati zbolevnost in umrljivost za rakom materni~nega vratu (RMV) v Sloveniji. DP ZORA se je za~el kot pilotni projekt leta 1998 v ljubljanski regiji, v letu 2001 pa tudi v obalnih ob~inah Izola, Piran in Koper. V letu 2003 se je kot dr`avni program raz{iril na vso Slovenijo....«

Le ovinek na poti `ivljenja / uredni{ki odbor: Jo`ica ^ervek, Tanja

^ufer, Marjetka Ur{i~-Vr{~aj, Branko Zakotnik.Ljubljana : Janssen- Cilag, 2006. ISBN 961-91470-1-4

Iz vsebine: »...Soo~enje z rakom je velika in te`ka `ivljenska preizku{nja za bolnika in svojce...V `elji, da bi na{li odgovore na vsaj nekatera vpra{anja, smo napisali pri~ujo~o knji`ico. V njej vam predstavljamo sodobno zdravljenje, dajemo napotke za obvladovanje te`av zaradi bolezni in zdravljenja, predvsem pa vam

`elimo predstaviti poti, ki vodijo k la`jemu soo~anju z boleznijo in k uspe{nej{i psihi~ni, fizi~ni in dru`beni rehabilitaciji po

zdravljenju...«

Geni in rak : zbornik : 19.onkolo{ki vikend, La{ko, 26. – 27. maj 2006 . Uredili J. @gajnar,...[et.al.]. Ljubljana : Slovensko zdravni{ko dru{tvo, Kancerolo{ko zdru`enje; Onkolo{ki in{titut; Zveza slovenskih dru{tev za boj proti raku, 2006. ISBN 961-6377-17-5 Iz vsebine: J. Trontelj: Geni in rak – nekatere eti~ne dileme;

S.Novakovi}: Karcinogeneza – nastanek rakastih celic; N. Be{i}:

Kaj je povzro~ila jedrska nesre~a v ^ernobilu; N. Kokalj Voka~:

Citogenetika v onkologiji; R. Komel: Genske mikromre`e; D.

Glava~: Metode in tehnike dolo~anja mutacij v molekularni onkologiji; E. Teugeles, J. De Gréve: Mutation analysis in familial breast cancer patients; J. @gajnar: Onkolo{ko genetsko svetovanje;

J. @gajnar, [et.al.]: Dedni rak dojk in jaj~nikov; K. Lokar, [et.al.]: Potek genetskega svetovanja in testiranja na Onkolo{kem in{titutu Ljubljana; M. Krajc, [et.al.]: Genetsko svetovanje in testiranje pri slovenskih dru`inah z rakom dojk in/ali jaj~nikov; S. Novakovi}, [et.al.]: Dokazovanje mutacij v BRCA1 genu z analizo talitvene krivulje PCR produktov; M. Krajc, [et.al.]: Dedni rak {irokega

~revesa; M. Ravnik-Glava~: Mikrosatelitna nestabilnost pri kolorektalnih karcinomih; D. Bergant, D. Glava~: Medularni rak {~itnice – dedna bolezen; B. Peri}, M. Avbelj, M. Ho~evar: Dedna oblika malignega melanoma; B. Peri}, M. Avbelj, M. Ho~evar: Geni in nastanek melanoma; B. ^ernivec, [et.al.]: Prevalenca mutacije gena BRCA2 pri mo{kih z rakom dojke v Sloveniji; M. Cvelbar, M.

Ur{i~-Vr{~aj, S. Rakar: Ali je BRCA1-2 mutacija pri bolnicah z dvojnim primarnim rakom jaj~nikov in dojk vedno prisotna? I.

Kokovi}, [et.al.]: Molekularno biolo{ke preiskave

limfoproliferativnih bolezni z uporabo klasi~ne metode PCR.

OPOZARJAMO!

e-naslov za hiter neposredni dostop do revije Onkologija: http://www.onko-i.si/onkologija 1_2006_prelom.qxd 5/30/06 4:51 PM Page 65

(2)

Promocije in napredovanja

ONKOLOGIJA / z Onkolo{kega in{tituta leto X / {t. 1 / junij 2006

66

• Doktor znanosti je postala dr. Erika [oba-Podobnik, dr. med., zdravnik specialist radioterapije, promovirana v doktorja znanosti s podro~ja medicinskih ved 6. 12. 2005 (mentor prof.

dr. Marjan Budihna, univ. dipl. biol., somentor prof. dr. Lojze [mid, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov doktorskega dela Nekateri klini~ni in biolo{ki napovedni dejavniki pri bolnikih z neoperabilnim karcinomom ustnega

`rela zdravljenih s so~asno radiokemoterapijo.

• Doktor znanosti je postala dr. Vesna Zadnik, dr. med.,zdravnik specialist epidemiolog, promovirana v doktorja znanosti s podro~ja medicinskih ved 7. 3. 2006 (mentorica prof. dr. Maja Primic-@akelj, dr. med., somentorica prof. dr. Anu{ka Ferligoj, dr.

med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov doktorskega dela Geografska analiza vpliva socialno-ekonomskih dejavnikov na incidenco raka v Sloveniji v obdobju 1995-2002.

• Doktor znanosti je postal dr. Erik Brecelj, dr. med.,zdravnik specialist onkolo{ke kirurgije, promoviran v doktorja znanosti s podro~ja medicinskih ved 28. 3. 2006 (mentor doc. dr. Matej Bra~ko, dr. med., somentorica dr. Ana Poga~nik, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov doktorskega dela Prognosti~ni pomen klini~no-patolo{kih zna~ilnosti, izra`anje E-kadherina, DNA ploidije in proliferacijske aktivnosti pri folikularnem karcinomu {~itnice.

• Doktor znanosti je postala dr. Barbara Gazi}, dr. med.,zdravnik specialist patolog, promovirana v doktorja znanosti s podro~ja medicinskih ved 9. 5. 2006 (mentorica doc. dr. @iva Pohar- Marin{ek, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov doktorskega dela Napovedni pomen citometri~ne meritve DNA v vzorcu aspiracijske biopsije raka dojke.

• Magister znanosti je postal mag. Primo` Petri~, dr. med., zdravnik specialist radioterapevt, promoviran v magistra znanosti s podro~ja medicinskih ved 9. 12. 2005 (mentor doc. dr. Primo`

Strojan, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov magistrskega dela Rezultati zdravljenja karcinoma ustne votline z radikalnim ali pooperativnim obsevanjem na Onkolo{kem in{titutu v Ljubljani.

• Magister znanosti je postal mag. Maksimiljan Kadivec, dr. med., zdravnik specialist radiolog, promoviran v magistra znanosti s podro~ja medicinskih ved 21. 4. 2006 (mentor doc. dr. Hotimir Le{ni~ar, dr. med., somentor prof.dr.Vladimir Jevti~, dr. med.) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, naslov magistrskega dela Ultrazvo~na diagnostika `ilnih sprememb po kombiniranem zdravljenju karcinomov glave in vratu.

■ 1_2006_prelom.qxd 5/30/06 4:51 PM Page 66

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Marija Ovsenik predava na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani, na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in na Visoki šoli za turizem v Portorožu.. V prispevku

Vito Flalcer Je asistent za socialno patologijo in vodja študija duševnega zdravja v skupnosti na Visoki šoli za socialno delo Univerze v LJubljani in predsednik Društva za novosti

Vito Flaker je asistent za socialno patologijo in vodja študija duševnega zdravja v skupnosti na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani in predsednik Društva za novosti

32 UMAR Delovni zvezek 5/2006 Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005 Relativne plače glede na izobrazbo in sektor zaposlitve v Sloveniji.. 7 Relativne plaèe

Sem Lidija Pajk, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Za magistrsko delo, ki nosi naslov Možnosti

Sem Tjaša Skvar č a, študentka magistrskega študija Pou č evanje na razredni stopnji na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru svojega magistrskega dela

Tudi v Sloveniji akademska medicina ne more biti vezana samo na terciarne zdravstvene ustanove, kakor tudi ne samo na obe medicinski fakul- teti.. Zaradi tega sta obe

Vsakodnevno telefoniranje prijateljem: Delež mladostnikov, ki so na vprašanje: »Kako pogosto se pogovarjaš s prijatelji po telefonu ali preko interneta (v primeru interneta