REŠEVANJE PROBLEMA PREZADOLŽENOSTI MIKRO IN MALIH GOSPODARSKIH DRUŽB

(1)

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

REŠEVANJE PROBLEMA PREZADOLŽENOSTI MIKRO IN MALIH GOSPODARSKIH DRUŽB

(magistrsko diplomsko delo)

Avtor: Andrej Goluh

Mentor: prof. dr. Marko Simoneti, univ. dipl. ekon.

Ljubljana, julij 2021

(2)

2

POVZETEK

Naslov: Reševanje problema prezadolženosti mikro in malih gospodarskih družb Mentor: prof. dr. Marko Simoneti

Avtor: Andrej Goluh

Magistrsko delo z naslovom »REŠEVANJE PROBLEMA PREZADOLŽENOSTI MIKRO IN MALIH GOSPODARSKIH DRUŽB« izhaja iz predpostavke, da je dolžnost »učinkovite«

insolventne zakonodaje in s tem sodnih postopkov prestrukturiranja, namenjenih mikro in malim gospodarskim družbam kot najštevilčnejšim predstavnikom gospodarstva, da izhaja iz specifične problematike MSE in zagotavlja prilagojene rešitve. V trenutku zaznave finančnih težav mora zakonodajni okvir vodstvo družbe siliti v takojšnje ukrepanje in aktivni pristop k izbiri enega izmed alternativnih postopkov za primer insolventnosti, vse v želji zagotovitve visokega varstva upnikov in ustvarjanja pogojev za ohranitev vitalnega gospodarstva.

Obstoječi sodni postopek prestrukturiranja dolga insolventnih mikro družb vsebuje elemente, ki predvsem s strani zakonsko predvidene možnosti postopanja insolventnega dolžnika ustvarjajo visoka tveganja zlorabe tega instituta. V času »korona krize« in njenega neposrednega vpliva na gospodarstvo je številčnost odložene insolventnosti mikro subjektov v gospodarstvu in občutek »nepoštenosti« obstoječega sodnega postopka PPP podlaga za v magistrskem delu opravljeno analizo postopka, izpostavitev obstoječih tveganj, kritično ovrednotenje predvidenih zakonskih »rešitev« v predlogu Novele zakona ZFPPIPP-h in podajo lastnih predlogov in mnenja.

Kot možna alternativa sodnemu postopku prestrukturiranja dolga in s tem zagotovitvi izhoda iz insolventnosti sta predstavljena postopek izvensodne poravnave z analizo Smernic bančnega sektorja za postopanje bank kot največjih zavarovanih upnikov v primeru prestrukturiranja mikro in malih družb in stečajni postopek, kot z vidika vitalnega gospodarstva ne nujno negativni zaključek nerentabilne poslovne zgodbe gospodarske družbe brez objektivnih možnosti okrevanja.

Ključne besede: mikro in majhne gospodarske družbe, insolventno pravo, poenostavljena prisilna poravnava, izvensodna poravnava, stečaj, pravno varstvo upnika, finančno prestrukturiranje dolga.

(3)

3

ABSTRACT

Title: SOLVING THE PROBLEM OF OVERINDEBTEDNESS OF MICRO AND SMALL ENTHERPRISES

Mentor: prof. dr. Marko Simoneti Author: Andrej Goluh

The master's thesis under the title "SOLVING THE PROBLEM OF OVERINDEBTEDNESS OF MICRO AND SMALL ENTHERPRISES" is based on the assumption that "effective"

insolvency legal frame and thus court restructuring proceedings, intended for micro and small companies, which represent the most numerous legal subjects in economy, shall stem from specific needs of insolvent MSE and provide customized solutions. In the moment of perceived financial problems the legislative framework must force a company's management to take immediate actions and encourage an active approach to choose one of the alternative insolvency proceedings, all in order to ensure high protection of creditors and create conditions for maintaining a vital economy.

The existing court procedure for restructuring the debt of insolvent micro companies contains elements causing high risks of possible abuse of the institute, especially by the legally envisaged acting of an insolvent debtor. During the unpredictive times of the »Corona crisis« with its direct impact on the economy, the abundance of "deferred insolvency" of MSE in the economy and additionally the feeling of "dishonesty" of the existing court procedure are the basis for the analysis of the existing procedure and the proposal of the Amendment to the ZFPPIPP-H Act, introducing possible solutions and changes, with the addition of my own criticism and indication of possible solutions presented in this thesis.

As a possible alternative to a court procedure for debt restructuring and thus securing a way out of insolvency, two alternative procedures are presented; out-of-court settlement, by analysing the Banking Sector Guidelines estimated for the conduct of out-of-court dept restructuring of micro and small companies hold by banks as the largest secured creditors in the event of insolvency and on the other hand, a bankruptcy proceeding, as from a vital economy point of view not necessarily negative conclusion of an unprofitable business story.

Key words: micro and small companies, Insolvency law, Simplified Compulsory Consolidation, out-of-court settlement, bankruptcy, creditor’s legal protection, financial debt restructuring.

(4)

4

1. UVOD ... 6

2. SPECIFIČNA PROBLEMATIKA INSOLVENTNIH MIKRO IN MALIH DRUŽB ... 9

2.1. MIKROEKONOMSKI IZZIVI ... 10

2.2. MAKROEKONOMSKI IZZIVI ... 11

2.3. INSOLVENTNA ZAKONODAJA PRILAGOJENA POTREBAM MIKRO IN MALIH GOSPODARSKH DRUŽB ... 12

3. VPLIV EU DIREKTIVE 2019/1023 NA MIKRO IN MALE DRUŽBE ... 13

4. VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA MIKRO IN MALE GOSPODARSKE DRUŽBE .. 15

4.1. FINANČNI UKREPI ... 16

4.2. UKREPI NA PODROČJU INSOLVENTNE ZAKONODAJE ... 17

4.3. ALTERNATIVA IZBIRE MED POSTOPKOM STEČAJA, PPP ALI IZVENSODNO PORAVNAVO ... 18

5. POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA ... 20

5.1.1. NAMEN OB SPREJETJU ... 20

5.1.2. NAMEN PREDLOGA NOVELE ZFPPIPP-H IN VPLIV NA POSTOPEK PPP 20 5.1.3. PRIMERJAVA PPP IN PP ... 22

5.2. DEFINICIJA SUBJEKTA, KI SE LAHKO POSLUŽI POSTOPKA ... 23

5.3. FORMALNI ZAČETEK POSTOPKA ... 26

5.3.1. SODIŠČE KOT MERITORNI ALI ADMINISTRATIVNI NADZORNIK ... 27

5.3.2. SEZNAM TERJATEV, NA KATERE PPP UČINKUJE ... 28

5.3.3. AKTIVNA PARTICIPACIJA UPNIKOV ... 29

5.3.4. POTRDITEV PPP ... 31

5.4. DOLŽNOST RAZKRITJA FINANČNIH INFORMACIJ DOLŽNIKA ... 31

5.5. FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE IN APR (Absolute Priority Rule) ... 33

5.6. ADMINISTRATIVNA POENOSTAVITEV POSTOPKA ... 36

5.7. HITROST IN STROŠKI IZVEDBE ... 39

5.8. »OBVEZNI« PROCENT POPLAČILA TERJATEV ... 40

5.9. PRAVNA SREDSTVA ... 43

(5)

5 5.10. STATISTIKA POSTOPKOV PPP IN NJENE ANOMALIJE ... 45 6. RAZMERJE MED POSTOPKOM PPP IN STEČAJNIM POSTOPKOM ... 46 7. IZVENSODNO PRESTRUKTURIRANJE MIKRO IN MALIH GOSPODARSKIH DRUŽB ... 47 8. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ... 50 9. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV IN LITERATURE ... 61

(6)

6

1. UVOD

V modernem tržnem sistemu in ob splošno uveljavljeni svobodni gospodarski pobudi v slovenskem in svetovnem gospodarstvu številčno prevladujejo mikro in mali gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z različnimi pridobitnimi dejavnostmi in po svojih najboljših močeh ustvarjajo vsak svojo poslovno zgodbo. V aktualnem obdobju pandemije nove koronavirusne bolezni Covid-19, invazivnih zajezitvenih ukrepov proti širjenju okužb z neposrednimi učinki na gospodarstvo in dodatno nepredvidljivimi ter vse bolj zaostrenimi gospodarskimi razmerami, je ravno njihova številčnost okoliščina, ki mora pritegniti našo pozornost, saj lahko v nedelujočem sistemu insolventne zakonodaje veliko število nelikvidnih in insolventnih mikro ter malih družb postane prehudo breme za sodni sistem ter posledično ohromi gospodarstvo.

Namen naloge je ugotoviti, ali obstoji in kaj je vzrok »neučinkovitosti« obstoječe insolventne zakonodaje v primerih insolventnih mikro in malih gospodarskih družb ter ali je objektivno možno trditi, da najštevilčnejši mikro in mali predstavniki gospodarstva potrebujejo prilagojen okvir insolventne zakonodaje za reševanje problema insolventnosti.

V slovenskem pravnem prostoru je z namenom izvedbe sodnega postopka prestrukturiranja dolga insolventnih mikro gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov predviden postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je urejen v oddelku 4.7 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju¹ (v nadaljevanju ZFPPIPP). V praksi je, z vidika možnosti zlorabe omenjenega postopka s strani insolventnega dolžnika, prišlo do anomalij in odmevnih primerov »odpusta« za slovensko gospodarstvo enormnih vrednosti dolgov, kar je v družbi, politiki in pravni stroki vzbudilo občutek »nepoštenosti« postopka in vzpodbudilo razpravo o njegovi primernosti in učinkovitosti, pravni varnosti udeleženih strank in obstoju možnih izboljšav obstoječega instituta.

Namen magistrske naloge je analiza slovenskega instituta poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP), kritično ovrednotenje trenutne zakonske ureditve, določitev elementov tveganja zlorabe instituta v praksi in poiskati morebitne pravne rešitve oziroma predlagati izboljšave, ki bodo zagotovile pravno varnost upnikov in učinkovito zasledovanje cilja prestrukturiranja dolgov mikro gospodarskih družb.

1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 13/14, (10/15 – popr.), 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US.

(7)

7 Alternativa sodnemu postopku reševanja problema insolventnosti mikro in malih družb je izvensodno prestrukturiranje dolga. Postopek izvedbe ni zakonsko predpisan, je v praksi fleksibilnejši in rezultat soglasja volj vseh udeležencev ter skladno s pravili pogodbenega prava učinkuje zgolj na terjatve podpisnikov sporazuma. Predpostavljam, da so v praksi gonilna sila izvedbe tovrstnih sporazumov največji zavarovani upniki – banke, zato je namen magistrske naloge predvsem analiza izvensodnega prestrukturiranja mikro in malih družb pod vodstvom bank, kot možna alternativa sodnim postopkom.

Tretji alternativni postopek v primeru nastopa insolventnosti mikro in malih družb brez možnosti ali želje lastnikov in vodstva po okrevanju je stečajni postopek, katerega osnovni namen je najvišje možno poplačilo upnikov z izvedbo razprodaje stečajne mase in končno likvidacijo gospodarskega subjekta. Z vidika reševanja problema prezadolženosti je lahko tudi stečaj in sledeča likvidacija gospodarskega subjekta ena izmed rešitev problema, vendar se v okviru naloge stečaj predstavi kot primerjalna alternativa postopkom prestrukturiranja in zadnja možnost, ki sledi oziroma »grozi« v primeru pasivnega postopanja poslovodstva družbe.

Dodatno z vidika gospodarstva in družbe kot celote predpostavljam, da postopek stečaja ni nujno negativna posledica ekonomsko neuspešne poslovne zgodbe.

Magistrsko delo se v 1. delu posveti specifični problematiki insolventnih mikro in malih družb, poznavanje in razumevanje katere je temelj učinkovite insolventne zakonodaje, v 2. delu povzame smernice in vpliv EU Direktive 2019/1023² na slovensko insolventno zakonodajo, prilagojeno mikro in malim družbam, ter v 3. delu opravi temeljito analizo zakonsko predvidenega postopka poenostavljene prisilne poravnave z razčlenitvijo na posamezne pravne institute, njihovo kritično obravnavo in dodanimi predlogi morebitnih sprememb. V 4. delu magistrskega dela je opisano razmerje med postopkom stečaja in PPP kot dvema alternativnima postopkoma za primer insolventnosti, kateremu sledi zadnje poglavje s predstavitvijo postopka izvensodnega prestrukturiranja mikro in malih gospodarskih družb, pod vodstvom bank kot največjih zavarovanih upnikov insolventnih mikro in malih dolžnikov.

Ugotovitve magistrske naloge izhajajo iz pregleda ureditve institutov domače insolventne zakonodaje, teoretičnega pogleda na aktualno dogajanje in problematiko v praksi ter dostopne domače in tuje strokovne literature.

2 Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti).

(8)

8 Za pravilno razumevanje vsebine magistrske naloge je potrebno poudariti, da se pojem MSE (micro and small enterprises), uporabljen v mednarodni strokovni literaturi, ne pokriva s slovensko definicijo mikro in majhnih gospodarskih družb po ZGD-1³. Slovenska definicija mikro in male družbe, ki izhaja iz 55. člena ZGD-1, se v insolventnem pravu uporablja z namenom razmejitve gospodarskih subjektov glede na velikost, in sicer na mikro, ki se lahko poslužijo postopka poenostavljene prisilne poravnave, in majhne subjekte, za katere se po slovenski zakonodaji predvideva postopek prisilne poravnave, ki je predviden tudi za srednje in velike gospodarske družbe. Na drugi strani se Smernice za prestrukturiranje mikro, majhnih in srednjih podjetij Združenja bank Slovenije, ki so vodilo izvedbe izvensodnih poravnav pod vodstvom bank, v uvodu sklicujejo na definicijo velikosti gospodarskih družb po 55. členu ZGD-1, vendar v nadaljevanju združujejo vsebinski pristop postopanja v primeru mikro in malih podjetij in ločeno obravnavajo pristop za srednje velike družbe, kar je v nasprotju z uporabo definicije velikosti družb v insolventnem pravu, kjer je PPP predvidena zgolj za mikro podjetja in samostojne podjetnike, prisilna poravnava pa za majhnje, srednje in velike gospodarske družbe in bi tudi smernice potemtakem morale vsebinsko skupaj obravnavati majhne in srednje družbe ter ločeno mikro družbe. Dodatno tudi Predlog novele ZFPPIPP-H⁴ predvideva spremembo obstoječe zakonske ureditve uporabe sodnih postopkov prestrukturiranja dolga v primeru insolventnosti glede na velikost družbe in predvideva, da se bo po novem mikro družba lahko poslužila obstoječega postopka Prisilne poravnave.

Posledično se za namene magistrske naloge besedna zveza mikro in majhne gospodarske družbe uporablja v smislu mednarodno uveljavljene kratice v angleškem jeziku, ki iz razloga različnih definicij velikosti družb v nacionalnih zakonodajah držav definira velikosti družb ohlapnejše, nedoločno in ima namen označitve najmanjših pravnih subjektov s pridobitnim namenom v gospodarstvu, ki imajo podobne lastnosti, problematiko in obnašanje na trgu.

3Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl.

US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21.

4 Ministrstvo za pravosodje, 2020, Predlog predpisa: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dostopno na URL:< https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi- predpisov/predlog-predpisa.html?id=11869>.

(9)

9

2. SPECIFIČNA PROBLEMATIKA INSOLVENTNIH MIKRO IN MALIH DRUŽB

Največja ovira mikro gospodarskih družb pri izvedbi rednih postopkov prestrukturiranja in iskanju izhoda iz plačilne nesposobnosti je pomanjkanje (neobremenjenih) sredstev⁵. Mikro podjetja običajno že na splošno vodijo posle z malo ali skoraj nič neobremenjenimi sredstvi, njihova poslovna ideja pa je hkrati pogosto zelo generična ter hitro nadomestljiva; npr.

trgovina, restavracija, garaža itd.. Posledično je v novonastali insolventni situaciji malo možnosti za poplačilo nezavarovanih upnikov, ki običajno nimajo želje ali motivacije, da bi v postopke prestrukturiranja insolventnih dolžnikov vlagali dodatne napore ali čas, tudi če bi ti sicer lahko bili izvedeni relativno hitro in enostavno. Dodatno je značilno pomanjkanje upnikovega interesa za prodajo dolžnikovega premoženja ali poslovne ideje, saj dvomijo v možnost poplačila oz. sorazmernost poplačila s količino vloženega dodatnega dela in časa. Vsi našteti razlogi rezultirajo v situacijo, ko je v podjetju malo denarja, ki bi ga lahko namenili za strokovno svetovanje, takse sodišč ali stroške notarja. Na splošno omejeni viri vodijo do omejenih pričakovanj in občutka brezizhodnosti situacije.⁶

Izrazito močna značilnost mikro podjetij je njihova soodvisnost s podjetnikom in ustanoviteljem. Majhno podjetje po navadi uspeva na idejah in navdušenju podjetnika, ki je hkrati tudi lastnik ter njemu in njegovi družini zagotavlja preživetje - tako imenovana družinska podjetja. Neuspeh podjetja se žal prepogosto dojema tudi kot neuspeh podjetnika, kar konstituira nezdravo psihološko navezanost na podjetje, ki običajno vodi v zelo zakasnjena spoznanja, da je podjetje insolventno. Posledično je v trenutku, ko vendarle pride do sprožitve insolventnih postopkov, v stečajni masi še manj sredstev za poplačilo upnikov, kot bi jih bilo v primeru pravočasnega ukrepanja. Dodatno je prisoten tudi socialni vidik, saj neuspeh, kot je to značilno za srednje in velike družbe, večinoma ne prizadene finančnih deležnikov v podjetju, temveč predvsem podjetnika in njihovo družino. Tudi sam podjetnik za rešitev nastalega insolventnega stanja predstavlja omejen vir, upoštevaje njegove omejene sposobnosti in osebnost.⁷

5 Korobkin D. R., Vulnerability, Survival, and the Problem of Small Business Bankruptcy, U. L. Rev, 1994, str. 413, 428.

6 Wessels E. B., Madaus S., Boon G., Rescue of Business in Insolvency Law, European Law Institute, Vienna, 2017, str. 363.

7 Prav tam, str. 365.

(10)

10

2.1. MIKROEKONOMSKI IZZIVI

Z mikroekonomskega vidika ostanejo insolventne mikro družbe z zelo malo ali skoraj nič premoženja. To dejstvo je razlog za manjše angažiranje nezavarovanih upnikov v primeru insolventnosti dolžnika, ki izgubijo upanje, da bodo njihovi dolgovi kadarkoli sploh poplačani.

Smiselno si je zastaviti vprašanje, kako sploh financirati kakršnekoli postopke prestrukturiranja, ki s seboj prinesejo tudi stroške, kot so npr. takse sodišča, notarja, administracije, pristojbine, itd.

Pretok, dostopnost in na splošno obstoj objektivnih finančnih informacij o finančnem stanju mikro družb je pogosto slab, vodenje dokumentov je šibko in posledično je uporaba izvensodnih poravnav in dvostranskih sporazumov o refinanciranju zelo redka. Presenetljivo visoko je tudi število podjetnikov iz mikro in malih podjetniških skupnosti različnih EU jurisdikcij, ki se zavedajo, da slabo poznajo obstoj izvensodnih alternativ formalnim insolventnostim postopkom. Za zgodnje in neformalno reševanje težav so zadostne in zanesljive informacije ključne, medtem ko je njihova odsotnost resna ovira, ki vodi v odlašanje in »barantanje za obstoj«.

Poleg zgoraj omenjenega pomanjkanja likvidnih virov so mala podjetja lastniki minimalnih količin sredstev, ki jih je mogoče prodati tekom postopka, kar dodatno negativno vpliva na nezavarovane upnike, da bi sploh aktivno sodelovali v postopkih, saj aktivna participacija zanje ravno tako pomeni strošek (pravni nasveti, poštnina, potovanja), ki se ob minimalnem končnem poplačilu terjatve zdi neupravičen. Omejena minimalna pričakovanja vodijo v neke vrste začaran krog in s stroškovnega vidika povsem racionalno pasivnost upnikov.⁸

Edina izjema od opisanega pojava je zavarovani upnik, pogosto edina lokalna banka, ki je z namenom zagotoviti si čim večje poplačilo izdanega posojila gonilna sila insolventnega postopka. Stanghellini, Mokal in drugi v svojih empiričnih primerjavah EU insolventnih zakonodaj zaznavajo pomanjkanje proaktivnosti bank, ki zavračajo ali zavlačujejo s pogajanji oziroma sprejetjem dogovora o prestrukturiranju dolga s svojimi mikro ali malimi dolžniki. Na drugi srani pa se posamezne banke odzivajo izredno hitro in gredo v drugo skrajnost, s skoraj popolnoma avtomatiziranim »prestrukturiranjem« obveznosti brez predhodne finančne analize podjetja, njenega likvidnega stanja oz. ovrednotenja sposobnosti preživetja. V primerih, ko pride do pogovorov, je razmerje moči med pogajalcema zelo neenakomerno, banke se obnašajo

(11)

11 rigidno, ne sprejmejo inovativnih in mikro podjetjem prilagojenih dogovorov ter raje od vodstva in lastnikov zahtevajo dodatna osebna zavarovanja dolgov.⁹

Zavarovani upnik in dolžnik (podjetnik in lastnik mikro ter malih družb) so de facto glavni upravičenci v postopku prestrukturiranja in z uspešno izvedenim postopkom pridobijo največ.

Na splošno mikroekonomska perspektiva razkriva, da v postopku prestrukturiranja MSE prevladujejo notranji interesi in spodbude za uspešno izveden postopek, medtem ko imajo druge udeležene strani (upniki) tehtne razloge, da ostanejo pasivne.¹⁰

2.2. MAKROEKONOMSKI IZZIVI

V sodobnem tržnem gospodarstvu mikro, mala in srednja podjetja v vseh državah članicah EU močno prevladujejo. Predstavljajo skoraj 99 % vseh podjetij¹¹. Poročilo o popisu gospodarskih družb za Anglijo in Wales navaja uradno statistiko, ki kaže, da je 99 % vseh podjetij v Združenem kraljestvu majhnih in srednje velikih (z manj kot 250 zaposlenimi) in od tega 95 % vseh podjetij (več kot milijon) mikro podjetij (z manj kot 10 zaposlenimi).¹²

Evropska komisija ugotavlja, da ne pretiravamo, če trdimo, da so MSE hrbtenica evropskega gospodarstva.¹³ Predstavljajo več kot 99% vseh podjetij v EU, zagotavljajo dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju, v prihodnjih petih letih pa naj bi ustanovili 85% vseh novo nastalih delovnih mest.¹⁴

Glede na javno objavljene in dostopne podatke Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2018 v slovenskem pravnem prostoru od skupno registriranih 200.174 gospodarskih družb, kar 94,9 % mikro (z 0-9 zaposlenimi) oziroma 3,8 % majhnih (z 10-49 zaposlenimi), kar skupaj znaša 98,7 %.¹⁵

Na svetovni ravni so nedavne analize International Finance Corporation (IFC) pokazale, da je v 132 državah, za katere se zbirajo podatki, 125 milijonov "formalnih" MSE, vključno z 89

9 Stanghellini, Mokal in ostali, , Best Practices in European Restructuring, Wolters Kluwer Italia 2018, str. 234.

11 European Commission, ‘What is an SME’, dostopno na URL: http://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/sme- definition_de, (3.2.2021).

12 House of Commons Library, Business Statistics, 2016, dostopno na povezavi:

http://www.parliament.uk/business/publications/research/briefing-papers/SN06152/business-statistics, (3.2.2021).

13 Entrepreneurship and Small and medium-sized enterprises (SMEs), dostopno na URL: https://ec.europa.eu/growth/smes_en (10. 9 2020).

14 Stanghellini, Mokal in ostali, , Best Practices in European Restructuring, Wolters Kluwer Italia 2018, str. 234.

15 Analiza statističnega urada RS, dostopno na povezavi: <https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8538>, (15.5.2021).

(12)

12 milijonov na nastajajočih trgih; kar procentualno pomeni, da v svetovnem gospodarstvu delež mikro podjetij znaša 83 %.¹⁶

Čeprav je v posamičnem primeru prestrukturiranja insolventnega MSE, z izjemo podjetnika in prevladujočih zavarovanih upnikov, za navadne upnike mogoče pridobiti le malo, pa pomembnost prilagojene insolventne zakonodaje MSE izhaja iz širšega makroekonomskega vidika in učinka na gospodarstvo. Številčnost malih podjetij v našem gospodarstvu je razlog, ki zahteva pravni okvir, ki ne bo prezrl njihovih posebnih potreb. Predvsem pa je učinkovita in prilagojena insolventna zakonodaja mikro podjetjem pomembna iz razloga zaščite navadnih upnikov, ki nimajo zavarovanih terjatev in ki so upravičeno zadržani ter skeptični do ideje, da bodo imeli pozitivne učinke z izvedenim postopkom prestrukturiranja.¹⁷

2.3. INSOLVENTNA ZAKONODAJA PRILAGOJENA POTREBAM MIKRO IN MALIH GOSPODARSKH DRUŽB

Za nemoteno delovanje gospodarstva in zaščito njegovih akterjev je nujen delujoč zakonodajni okvir, ki predvideva učinkovite, hitre a hkrati postopke prestrukturiranja z visoko pravno varnostjo. Gre namreč za večje število primerov, ki imajo vsi enake značilnosti. V nasprotnem primeru lahko veliko število zadev postane breme za pravosodni sistem in ohromi gospodarstvo. Dodatno mora biti sistem učinkovit pri zaznavanju primerov goljufij, da omogoči hitro sankcioniranje nepoštenega postopanja in hkrati razlikovati preprosto spodletele poslovne zgodbe malih gospodarskih družb, ki so se ob popolnoma legalnem postopanju znašle v rdečih številkah. Nedavna makroekonomska študija je izpostavila zaželene učinke na gospodarsko rast in število delovnih mest, ki jih je mogoče ustvariti z relativno hitro ponovno vključitvijo takih podjetnikov na trg.¹⁸

Sistem posebne/prilagojene ureditve za primer insolventnosti mikro in malih družb temelji na domnevi, da splošnih pravil za prestrukturiranje ali likvidacijo podjetja ni mogoče uporabiti v zadostni meri oz. le ta niso učinkovita, in sicer iz že zgoraj izčrpno opisane specifičnosti problematike insolventnih mikro družb. Za zagotovitev učinkovite rabe postopkov in

16 Khrystyna K., Melina L. in ostali, ‘Counting MSMEs Across the World’, IFC, dostopno na URL: http://www.ifc.org/msmecountryindicators, (15.5.2021).

18 Jean-Charles Bricongne, Maria Demertzis, Peter Pontuch in Alessandro Turrini, Macroeconomic Relevance of Insolvency Frameworks in a High-debt Context: An EU Perspective, Discussion Paper 032, 2016.

(13)

13 preprečitev zlorab pa je naloga zakonodajalca, da ustrezno določi področje in subjekte uporabe.¹⁹

MSE²⁰redko prostovoljno sprožijo in izvedejo formalne postopke prestrukturiranja, predvidene za primere plačilne nesposobnosti, in ko to vendarle storijo, je skoraj neizogibno prepozno za rešitev družbe ter ohranitev njene vrednosti. Odstotek primerov, ki se končajo z likvidacijo je za mikro in mala podjetja bistveno višji kot za preostala večja EU podjetja, in sicer krepko nad 90%. Po mnenju Stanghellini, Mokal in ostalih, naj bi bil v večini primerov glavni razlog tako slabe statistike zelo malo ali skoraj nič znanja vodstva MSE o njihovi novonastali insolventni situaciji tako v pravnem kot ekonomskem pogledu in nepoznavanje pravnih možnosti, ki so jim na voljo, saj zaradi pomanjkanja sredstev prepozno ali sploh ne poiščejo strokovne pomoči.²¹ Vsesplošno bi imelo gospodarstvo od večje preglednosti, krepitve pravne varnosti in predvidljivosti ter insolventne zakonodaje, prilagojene potrebam mikro in malim družbam, koristi. Sistem bi v večini primerov prinesel večjo končno poplačilo upnikov, kar je zagotovo glavni razlog prilagoditve insolventnih postopkov MSE.

3. VPLIV EU DIREKTIVE 2019/1023 NA MIKRO IN MALE DRUŽBE

Direktiva 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132²² v preambuli jasno poudari, da je en izmed ključnih ukrepov za varstvo upnikov v postopkih zaradi insolventnosti zgodnje odkrivanje insolventnosti, k čemur pripomorejo pravila finančnega poslovanja, ki dolžnike silijo k odpravljanju insolventnosti že v fazi, ko ta še grozi. V kolikor kljub temu stanje insolventnosti nastopi, pa je dolžnost poslovodstva, da brez nepotrebnega odlašanja začne enega izmed zakonsko predvidenih postopkov zaradi insolventnosti. Pravočasen začetek insolventnega postopka omogoča višje in institucionalizirano varstvo upnikov, saj v postopku velja načelo enakega obravnavanja upnikov ter je prisotno institucionalizirano varstvo (npr. upravitelj), ki

20 Micro and Small Enterprises, (MSE) mednarodno uveljavljen izraz za mikro in majhne gospodarske družbe.

21 Stanghellini, Mokal in ostali, Wolters Kluwer Italia, Best Practices in European Restructuring, 2018, str. 2234.

(14)

14 nadzira poslovanje stečajnega dolžnika. Brez pravočasnega začetka postopkov je zaradi hitrega zmanjševanja stečajne mase gospodarske družbe, ki postane nelikvidna in/ali prezadolžena, praktično nesmiselno razpravljati o vprašanju ex post učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti.

S tem namenom Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti uvaja nova pojma »verjetnosti«

oziroma »grozeče« insolventnosti, ki naj bosta ekonomsko in pravno čim bolj odprta. Razvoj insolventnega prava gre namreč v smeri, da bi lahko tudi mikro gospodarske družbe, katerim insolventnost šele grozi, izvedle postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti. Njegov namen ni zgolj prestrukturiranje finančnih terjatev, ampak tudi poslovnih, z vidika varstva upnikov pa je tudi vključenost sodišča večja kot v primeru že obstoječega postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je v dobršni meri zunajsodni postopek. Dolžnikom bi moral predvsem omogočiti učinkovito prestrukturiranje v zgodnji fazi in s tem zagotoviti možnost izogniti se insolventnosti ter tako omejiti nepotrebno likvidacijo podjetij, ki so sposobna preživeti.²³

Skladno s 3. členom Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti²⁴ je del učinkovite insolventne zakonodaje tudi efektiven sistem zgodnjega opozarjanja dolžnika na grozečo insolventnost. V okviru omenjenega sistema naj bi dolžniki imeli dostop do jasnih in preglednih orodij poslovne in ekonomske stroke, katerih namen je, da jih opozorijo na potrebo po ukrepanju brez odlašanja. Direktiva navede naslednja konkretna orodja:

(a) opozarjanje v primeru, da dolžnik ne izvrši zapadlih plačil oz. z njimi zamuja, (b) zagotovitev svetovalnih storitev s strani javne ali zasebne organizacije,

(c) spodbude nacionalnega prava za aktivni odziv in podajo opozoril tretjih oseb z ustreznimi informacijami o dolžniku (npr. davčni organi in organi socialne varnosti, računovodski servisi), ko pri njem zaznajo oteženo poslovanje.

Predlagatelj ocenjuje, da imajo poleg članov organov vodenja najboljši vpogled v poslovanje družbe prav osebe, ki zanjo opravljajo računovodske storitve ali storitve revidiranja. Zato naj

23 Ministrstvo za pravosodje, 2020, nav. delo, str. 39.

(15)

15 omenjene službe v primeru, da ugotovijo grozečo insolventnost, vodstvo družbe o ugotovitvah pisno obvestijo.²⁵

4. VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA MIKRO IN MALE GOSPODARSKE DRUŽBE

Trenutna realnost svetovne razsežnosti je pandemija Covid-19, ki je v svoji osnovi zdravstvena kriza, ima pa zaradi svoje narave in nujnosti ukrepov zajezitve širjenja in varstva človeških življenj neposredne učinke na gospodarstvo. Temu primerno lahko govorimo, da se je izvorno zdravstvena kriza sprevrgla tudi v gospodarsko, razsežnosti katere pa trenutno še niso znane in so odvisne tako od ekonomskih kot neekonomskih faktorjev. V obdobju vse splošnega »lock downa« beležimo največji upad gospodarske aktivnosti vse od osamosvojitve, saj je upad BDP v drugem četrtletju 2020 namreč znašal 13,0 %.²⁶ Dodatno nepredvidljivosti v obliki trajanja, širjenja okužb, znižanja proizvodnje, prisilnega zapiranja predvsem storitvenega sektorja in nepoznani hitrosti okrevanja, zaostrujejo razmere v mednarodnem okolju in gospodarstvu.

Zaradi nuje preprečiti širjenje bolezni države sprejemajo dokaj generične ukrepe, ki omejujejo gibanje prebivalstva, zapirajo šole in drug »nenujen« javni servis, prepovedujejo obratovanje privatnih storitvenih obratov in dejavnosti ter uvajajo prepoved masovnega zbiranja. Grozeča gospodarska kriza tako trenutno primarno zadeva storitvene dejavnosti, ki pa se lahko v naslednjem trenutku razširi v finančno krizo in ta nadalje v krizo gospodarstva kot takega.²⁷ Makroekonomska slika slovenskega gospodarstva je kljub dolgotrajnim in invazivnim omejitvam poslovanja gospodarstva relativno dobra, kar je posledica relativne nezadolženosti podjetniškega sektorja v obdobju pred nastopom zdravstvene krize. Dodatno visoka likvidnost in visoki dobički podjetji iz predhodnih obdobij omogočajo lažjo absorpcijo trenutnih šokov na poslovanje in potrošnjo.²⁸

Vsekakor se je potrebno zavedati, da nepredvidljivost trenutne krize in podaljševanje omejitvenih ukrepov odpornost podjetij krhata, saj se likvidnostne rezerve ob padcu prihodkov pospešeno porabljajo.²⁹ Dodatno omejitveni ukrepi delujejo izrazito asimetrično, saj bistveno

26 Banka Slovenije, 2020, Poročilo o finančni stabilnosti, str. 6, URL: <https://bankaslovenije.blob.core.windows.net/publication-files/fsr- oktober-2020_objava1.pdf>, (14.6.2021).

27 F. Štiblar, Dober predlog ukrepov megazakona, URL: < https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/dober-predlog-ukrepov-megazakona/>

(16. 6. 2021).

28 Beloglavec S., Beloglavec B.,T., Vpliv krize Covid-19, 2020, str. 51.

29Oblak P., Vloga insolvenčnega prava v času gospodarske krize v Sloveniji (Magistrsko delo), Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta, Ljubljana 2021, str. 40.

(16)

16 bolj omejujejo storitveni sektor, za katerega je značilno, da ga v pretežni meri sestavljajo mikro gospodarske družbe oz. samostojni podjetniki. S tem se ustvarjajo področja v gospodarstvu, v katerih se s podaljševanjem krize poglabljajo težave in ustvarjajo razmere, v katerih lahko mikro podjetja s svojo številčnostjo ter specifičnostjo insolventne problematike ter dodatnim tveganjem, da bodo odložene kreditne obveznosti po izteku moratorijev postale neizpolnljive, postanejo »tempirana bomba« tokratne gospodarske krize.

Značilnost mikro družb je med drugim, da so v večini usmerjene izključno na domači trg in imajo minimalne možnosti koriščenja finančnih sredstev, zato glavni vir kreditiranja in hkrati obveznosti zanje predstavljajo poslovni dolgovi, ki pa bodo ob nadaljnjih likvidnostnih težavah postajali čedalje bolj obremenjujoči.³⁰ Kljub sicer relativno pozitivni ekonomski klimi v gospodarstvu obstajajo družbe, katerih težave so z začasnimi premostitvenimi ukrepi na področju insolventne zakonodaje in v oblikah ekonomske finančne pomoči le odložene. Gre zlasti za mikro, majhna in srednje velike družbe na področju gostinstva, turizma, kulturne in razvedrilne ter rekreacijske dejavnosti.³¹ Ocene Banke Slovenije so, da omenjene dejavnosti v Sloveniji zagotavljajo približno 22 % delovnih mest in ustvarijo 20 % dodane vrednosti na letni ravni.

4.1. FINANČNI UKREPI

Na monetarnem področju je EU predvidela 750 milijard EUR vreden program odkupa vrednostnih papirjev z namenom povečanja likvidnosti v gospodarstvu. Dodatno je Evropska komisija popustila pri omejujočem fiskalnem pravilu proračunov držav članic, kar omogoča večji manevrski prostor pri sprejemu ukrepov na državni ravni.³² Nadalje so bila na ravni EU sprejeta ohlapnejša določila glede omejevanja državnih pomoči.³³

V okviru programov »NextGenerationEU« in »Multiannual Financial Framework«, namenjenih okrevanju gospodarstva po končani krizi, pa je na ravni EU tako skupno predvidenih 1840 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil.³⁴ Celota predvidenih

30 U. Lušina, 2020, Zadolženost podjetniškega sektorja, str. 8–9, URL:

<https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/2020_9_Zadolzenost_Lusina/Zadolzenost_podjetniskegp_sektor ja_.pdf>, (13.6.2021).

31 U. Lušina, B. Tavčar, 2021, Izpostavljenost podjetniškega sektorja plačilni nesposobnosti v letu 2020, str. 5, URL:

<https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/2021_1_Lusina_Tavcar/Izpostavljenost_podjetniskega_sektorja _placilni_nesposobnosti_v_letu_2020a.pdf>, (14.6.2021).

32 M. Mrak, Finančni instrumenti na ravni EU za blaženje krize Covid-19, 2020, str. 34.

33 Evropska komisija, Covid-19: Pregled ukrepov EU, URL:< https://ec.europa.eu/slovenia/news/covid19-ecresponse-summary_sl> (15. 6.

2021).

34 A. Kenda, Vrh EU je vendar dosegel dokončni dogovor, URL:< https://www.finance.si/8969326/Vrh-EU-je-vendar-dosegel-dokoncni- dogovor-o-1840-milijardnem-sveznju-za-okrevanje> (15. 6 2021).

(17)

17 sredstev ima enormni potencial, da pospeši proces okrevanja gospodarstva pod pogojem, da bodo sredstva v okviru strokovne izhodne strategije in s strani politike uporabljena učinkovito, ciljno ter za pravi namen.

Za Slovenijo so za namen odpravljanja posledic epidemije predvidena sredstva v višini 14 % BDP, od tega je vrednost likvidnostnih pomoči skupno 6 % BDP, neposredna denarna spodbuda nezdravstvenemu sektorju pa znaša 7,7 % BDP.³⁵

Ker so bila podjetja prisiljena zapreti obrate, v katerih prihaja do stika s ali med strankami in s tem onemogočena poslovati, so pomembni predvsem ukrepi, sprejeti z namenom izboljšanja likvidnosti. V Republiki Sloveniji so bili tako z interventno zakonodajo sprejeti naslednji najvidnejši ukrepi:³⁶ 12-mesečni moratorij na odplačevanje kreditov, delno kritje fiksnih stroškov podjetjem (v primeru upada prometa za več kot 30 %), podelitev subvencij kmetom in mikro družbam na področju kmetijstva in agro-turizma, nadomestilo stroškov izvajalcem mestnega, regionalnega in letalskega prometa, začasno subvencioniranje minimalne plače, oprostitev plačila najemnin za najemnike državnih prostorov, državno poroštvo za bančna posojila podjetjem (sicer pod strogimi merili in omejitvami in zgolj za kratkoročna posojila iz obdobja zadnjih 5 let), državno poroštvo za odložene obroke na moratorije za odplačevanje kreditov (v višini 25 % oz. 50 % zneska odloženih obrokov), posojila iz javnih sredstev (SID banke), opcije dodatnih garancij za posojila malim in srednje velikim podjetjem Slovenskega podjetniškega sklada, itd.

4.2. UKREPI NA PODROČJU INSOLVENTNE ZAKONODAJE

Dodatno bi želel izpostaviti ukrepe³⁷, ki so bili z namenom omilitve posledic epidemije Covid- 19 na Slovensko gospodarstvo, sprejeti na področju insolventne zakonodaje; družbe, ki so postale insolventne zaradi epidemije oz. ukrepov njene zajezitve, so lahko koristile začasen odlog obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. V primeru, da je imela družba v trenutku nastopa insolventnosti prijavljeno dejavnost, katero je bilo z vladnim odlokom prepovedano izvajati, je obveljala domneva, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije pod dodatnim pogojem, da stanje insolvence ni obstajalo na dan 31.

december 2019. V postopkih finančnega prestrukturiranja so se lahko podaljšali nekateri

35 IMF, oktober 2020 Fiscal Monitor, str. 19, URL:< https://www.imf.org/en/Topics/imf-and-covid19/Fiscal-Policies-Database-in-Response- to-COVID-19> (17. 6. 2021).

36 Seznam ukrepov-Slovenija: <https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/> (17. 3. 2021).

37 Ukrepi na področju Slovenske insolvenčne zakonodaje: URL:<https://www.s-k.law/sl/interventni-ukrepi-na-podrocju-insolvencnega- prava/> (18. 6. 2021).

(18)

18 predhodno predvideni roki za izpolnitev obveznosti npr. rok za sklic skupščine z namenom odločanja o povečanju osnovnega kapitala in objavo poziva za vpis in vplačilo. V primeru, da je bil nastop insolventnosti posledica razglasitve epidemije, se je odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja odložilo za 4 mesece. Uvedena je bila dodatna neizpodbitna domneva insolventnosti, in sicer se pravni subjekt šteje za trajno nelikvidnega, če z izplačili plač in prispevkov delavcem zamuja za več kot en mesec od trenutka povračila na podlagi interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest že izplačanih nadomestil plače in prispevkov.³⁸

Na tej točki bi rad izpostavil, da so ukrepi, katerih cilj je pomoč mikro in malim podjetjem v Sloveniji, večinoma v obliki denarnih spodbud, državnega poroštva in odlogov zapadlih plačil, medtem ko sta ukrepa dokapitalizacije in prilagajanje insolventne zakonodaje trenutnim razmeram zastopana v manjši meri.

Dodatna predvidena sprememba insolventne zakonodaje, ki se bo v praksi uporabljala v primeru naravnih nesreč, med katerimi je posredno mišljena predvsem pandemija, je izvedba videokonferenčnega naroka v postopku zaradi insolventnosti. Predlagana sprememba v Predlogu novele ZFPPIPP-H predvideva izvedbo videokonference le, če se s takšno izvedbo naroka strinjajo vse stranke postopka ali pa, če sodišče glede na okoliščine zadeve presodi, da drugačna izvedba naroka ni mogoča.³⁹ V primeru naravne nesreče kot vzroka insolventnosti predlog novele predlaga tudi podaljšanje roka za vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, in sicer iz enega na tri mesece po nastanku insolventnosti.⁴⁰

4.3. ALTERNATIVA IZBIRE MED POSTOPKOM STEČAJA, PPP ALI IZVENSODNO PORAVNAVO

Presoja, ali je gospodarsko družbo smiselno prestrukturirati oziroma bi jo bilo bolj smiselno likvidirati, je v prvi vrsti odvisna od tega, ali ima poslovno vzdržno poslovanje podjetja. Tu je potrebno biti objektiven in izpostaviti, da finančni strokovnjaki v času atipičnih razmer na trgu, kot je pandemija Covid-19 in njen vpliv na gospodarstvo, težko določijo pogoje, ki opredeljujejo poslovno vzdržen model. S tega vidika se tako zdi primerneje, da odločitev o

38 95. člen ZIUZEOP: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP).

39 Ministrstvo za pravosodje, 2020, Predlog predpisa: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, str. 103, URL:< https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog- predpisa.html?id=11869> (2. 6. 2021).

(19)

19 nadaljnjem poslovanju insolventne družbe sprejmejo dolžnikovi upniki v soglasju s insolventnim dolžnikom.

Po opravljeni presoji ekonomskega stanja in sprejeti odločitvi, da je gospodarsko družbo smiselno ohraniti ter se poslužiti prestrukturiranja, se zastavi vprašanje, kdo bo opravil postopek prestrukturiranja poslovno delujoče mikro družbe (ang. viable firm), dolžnik sam pod nadzorom sodišča ali de facto upniki v postopku izvensodnega prestrukturiranja s pristankom dolžnika po principu »vzemi ali pojdi v stečaj«. V času krize se zdijo sodni postopki zaradi preobremenjenosti sodišč, dolžine trajanja postopka, pomanjkanja poslovnega razumevanja in togih zakonodajnih okvirjev manj primerna izbira. Tako lahko upniki »izbirajo« med sodelovanjem pri načrtu reorganizacije v okviru zakonsko predvidenega postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki se izvede v primeru insolventnosti mikro družbe ali samostojnega podjetnika, oziroma se odločijo za fleksibilnejši, hitrejši in manj nadzorovan postopek izvensodne poravnave.

V primeru, ko je finančno stanje gospodarske družbe insolventno in je brez objektivnih ter realnih možnosti izboljšanja finančne situacije v prihodnje, je ključno, da ima mikro podjetje možnost izvesti hiter in učinkovit stečajni postopek. V okviru izvedbe stečaja mora priti do izhoda nerentabilnih družb iz gospodarstva in preko prodaje njihovih sredstev z namenom poplačila dolgov do sprostitve le teh na trg in zagotovitve možnosti ponovne vključitve v drugih oblikah in poslovnih akterjih, kjer bodo sredstva bolje izkoriščena in pripomogla k rentabilnemu poslovanju. Tudi podjetnik in lastnik mikro družbe, ki izgubi vse in ni postopal goljufivo, mora biti ob izgubi imetja in likvidaciji družbe deležen odpusta obveznosti, da se lahko kasneje ponovno vključi v gospodarstvo in hkrati nima strahu pri odločanju za pravočasno sprožitev stečajnega postopka.⁴¹

Vprašanje optimalne rešitve, stečaj in vrnitev sredstev v gospodarstvo, ali ohranitev miko gospodarske družbe preko postopkov prestrukturiranja, je poleg ekonomsko-poslovne in pravne tudi sociološka odločitev, saj ima gospodarska družba širši družbeni kontekst in pomen.⁴² Zlasti v aktualnem obdobju zdravstvene krize in prisiljujočih ukrepov na poslovanje gospodarskih subjektov, v okviru katerih so bili prisiljeni v zaprtje ali zmanjšan obseg dela, preprosto ne

41 Stranghellini, Mokal Paulus, Tirado, Best practices in European restructuring, Wolters Kluwer Italia S.r.l., 2018, str. 237.

42 Evropski odbor za sistemsko tveganje, 2020, Prevention and management of a large number of corporate insolvencies, str. 18.

(20)

20 moremo trditi, da so gospodarski subjekti sami krivi za neuspeh in da so bila sredstva v proces vključena neoptimalno.

Najpomembneje v trenutku zaznanih finančnih težav in kasneje insolventnosti je, da dolžnik postopa aktivno, bodisi z namenom prepreči nastanek insolventnosti, v primeru, da to ni več mogoče pa, da nemudoma sproži postopek zaradi insolventnosti. Prej ko dolžnik ugotovi, da je v finančnih težavah in ustrezno ukrepa, večja je verjetnost, da bo izbrani postopek učinkovit in pripeljal do željenega rezultata.⁴³

5. POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA

5.1.1. NAMEN OB SPREJETJU

Državni zbor je na seji 23. maja 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju⁴⁴ (v nadaljevanju novela ZFPPIPP-E), ki je v slovenski pravni sistem uvedla postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se uporablja za mikro družbe in samostojne podjetnike (členi 221.a do 221.g ZFPPIPP). Kot določa 2. točka prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP, je postopek poenostavljene prisilne poravnave eden izmed zakonsko predvidenih postopkov zaradi insolventnosti.

Dr. Plavšak v Uvodnih pojasnilih novele ZFPPIPP-E pojasnjuje, da so bile spremembe in dopolnitve zakonodaje ter sprejetje postopka PPP uvedene z namenom učinkovitejšega finančnega prestrukturiranja mikro gospodarskih subjektov in s tem ohranitve rentabilnih delov poslovnih subjektov ter zagotovitve možnosti neprekinjenega poslovanja mikro družb v primeru insolventnosti. Pred uveljavitvijo »poenostavljenega« postopka je vložitev popolnega predloga za začetek prisilne poravnave pomenila precejšen strokovni in finančni zalogaj, ki ga mnogi izmed insolventnih mikro dolžnikov preprosto niso zmogli.⁴⁵

5.1.2. NAMEN PREDLOGA NOVELE ZFPPIPP-H IN VPLIV NA POSTOPEK PPP

Komisija za nadzor javnih financ je dne 12. 9. 2019 sklicala izredno sejo, na kateri je opozorila na možnost zlorab postopkov poenostavljene prisilne poravnave, ki je delno razvidna tudi iz statistike procentualnega poplačila terjatev (glej poglavje 8.3), na katere učinkuje potrjena PPP, in Ministrstvu za pravosodje naložila izdelavo celovite analize in opredelitve vzrokov za

44 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, (ZFPPIPP- E), Uradni list RS, št.47/13.

45 N. Plavšak, Uvodna pojasnila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 2013, str. 17.

(21)

21 morebitne zlorabe postopka. Na podlagi pobude je Ministrstvo pregledalo potek postopkov PPP od leta 2014 in poskusilo zaznati in opredeliti kritične elementa tveganja, pri katerih lahko pride do zlorab na škodo upnikov.⁴⁶

Poleg uskladitve ZFPPIPP z evropsko zakonodajo (prišlo je namreč do sprejetja Direktive (EU) 2019/1023 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti)⁴⁷), so bile opisane anomalije in občutno nezaupanje v poštenost postopka PPP podlaga za sestavo Predloga novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju⁴⁸ (v nadaljevanju Predlog novele ZFPPIPP-H), ki je trenutno v zakonodajnem postopku v Državnem zboru in med drugim fundamentalno spreminja obstoječi postopek PPP, ga preimenuje v »Postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo«, kritično obravnava zaznano problematiko in poskuša uzakoniti rešitve ter s tem preprečiti nadaljnje zlorabe instituta v praksi.

Glede na izpostavljeno stanje in nekatere druge odmevne primere iz sodne prakse, je Predlog novele ZFPPIPP-H osredotočen na spremembo postopka PPP v smeri večjega institucionaliziranega nadzora nad »prijavljenimi«⁴⁹ terjatvami, izboljšanja procesnega položaja upnika, ponuja razširitev možnosti reorganizacije tudi v primeru mikro družb, in sicer z uvedbo možnosti, da tudi mikro družbe izvedejo postopek današnje »navadne« prisilne poravnave.⁵⁰

Hkrati pa je predlagatelj upošteval dejstvo, da je postopek namenjen mikro gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom ter temu primerno ne sme predstavljati prevelikega

46 Ministrstvo za pravosodje, 2020, Predlog predpisa: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, str. 16, URL:< https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog- predpisa.html?id=11869> (7.5.2021).

47 Direktive (EU) 2019/1023 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti), URL:<https://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32019L1023&from=SL> (8.5.2021).

48 Ministrstvo za pravosodje, 2020, Predlog predpisa: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dostopno na URL:< https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi- predpisov/predlog-predpisa.html?id=11869>.

49 Terjatev v postopku PPP se sicer ne prijavlja, so pa tu mišljene terjatve navedene na posodobljenem seznamu terjatev in nad katerimi bo potrjena PPP učinkovala.

(22)

22 stroškovnega in administrativnega bremena, saj bi jim bilo lahko na ta način posledično onemogočeno prestrukturiranje.⁵¹

5.1.3. PRIMERJAVA PPP IN PP

Po ZFPPIPP je materialna predpostavka za začetek tako »navadne« prisilne poravnave kot PPP insolventnost dolžnika (primerjaj 50. člen ZFPPIPP). Gre za postopka, katerih namen je uravnoteženo in ustrezno uresničevanje interesov upnikov ter insolventnih podjemov. Dodatni predpogoj za izvedbo je, da obstajajo objektivni pogoji in realne možnosti, da bodo z uspešno izvedbo ustreznega finančnega prestrukturiranja odpravljeni dotedanji vzroki insolventnosti in tako ustvarjeni objektivni pogoji za ponovno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost.

Na drugi strani pa se z zagotovitvijo ugodnejšega in višjega poplačila terjatev, kot v primeru izvedbe stečajnega postopka, zasleduje interese upnikov pred insolventnim dolžnikom. Prisilna poravnava, potrjena v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ima enake učinke kot prisilna poravnava, potrjena v postopku redne prisilne poravnave, kot to določa prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP.

Z namenom najmanjšim in hkrati najštevilčnejšim poslovnim subjektom gospodarstva omogočiti učinkovitejše, preprostejše, hitrejše in cenejše finančno prestrukturiranje, so nekatere zahteve, ki posredno varujejo interese upnikov v postopku poenostavljene prisilne poravnave zmanjšane.⁵² Konkretno so elementi razlikovanja med postopkoma: omejitev velikosti subjekta, ki lahko izvede postopek PPP, administrativne poenostavitve, zakonsko predvidene možnosti finančnega prestrukturiranja, nižji neizogibni stroški, postopkovna pravila in sama hitrost izvedbe, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

Predlagatelj novele ZFPPIPP-H ocenjuje, da ni prepričljivih razlogov, da bi se mikro družbam onemogočilo izvedbo finančnega prestrukturiranja po pravilih »redne« prisilne poravnave, zato v predlaganem postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo več ne izključuje uporabe oddelka 3.4 (določbe glede upnika kot stranke glavnega postopka ter glede prijave in preizkusa terjatev), oddelka 3.5 (določbe glede upniškega odbora), in oddelka 3.6 (določbe glede upravitelja) in dodatno predvideva uporabo oddelka 4.8 tudi za mikro družbe ter s tem vidno

51 Prav tam, str. 41,43.

52 Plavšak N., Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 551.

(23)

23 izenačuje postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo (sedaj PPP) s postopkom

»navadne« prisilne poravnave.⁵³

5.2. DEFINICIJA SUBJEKTA, KI SE LAHKO POSLUŽI POSTOPKA

Po določbah 221.a člena ZFPPIPP je postopek PPP dovoljeno voditi zgolj nad dvema skupinama poslovnih subjektov, in sicer nad mikro družbo in samostojnim podjetnikom, ki ustreza merilom mikro ali majhne družbe po definiciji v Zakonu o gospodarskih družbah⁵⁴ (v nadaljevanju ZGD-1).

55. člen ZGD-1 določa, da v prvo skupino mikro gospodarskih družb spadajo družbe, ki izpolnjujejo dve od naslednjih treh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje na letni ravni ne presegajo 700.000 EUR, - vrednost aktive ne presega 350.000 EUR.

V drugo skupino subjektov, nad katerimi je mogoče voditi postopek PPP, spadajo samostojni podjetniki posamezniki, ki hkrati izpolnjujejo merila mikro ali majhne družbe, določena v drugem oz. tretjem odstavku 55. člena ZGD-1⁵⁵.

Pred novelo ZGD-1I⁵⁶ je 55. člen za definicijo mikro družbo predvideval omejitev čistih prihodkov na 2.000.000 EUR in vrednost aktive na 2.000.000 EUR. Iz pojasnila Komentarja ZGD-1⁵⁷ k 55. členu je jasno razvidno, da je bila razvrstitev družb na majhne, srednje in velike potrebna in predvidena izključno iz razloga uporabe pravil istega zakona iz poglavja o poslovnih knjigah in letnem poročilu. Posamezne določbe omenjenih poglavij namreč za manjše družbe predvidevajo določene poenostavitve.⁵⁸

53 Ministrstvo za pravosodje, Predlog novele ZFPPIPP-H (delo navedeno zgoraj), 2020, str. 112, 113.

54 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl.

US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21.

55 (2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega 350.000 eurov.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 eurov, in - vrednost aktive ne presega 4.000.000 eurov.

56 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), Uradni list RS, št. 55/15.

57 Kocbek, Ilešič, Pivka in ostali, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2014.

(24)

24 Slovenska definicija mikro družbe v ZGD-1 je bila prvotno namenjena uporabi v korporativnemu pravu in je za potrebe insolventnega prava izvzeta iz konteksta ter preslikana na povsem drugo pravno področje, z drugačnimi izhodišči, potrebami in pravnimi načeli.

Novela ZGD-1I, ki je bila sprejeta 2015, je med drugim spremenila definicijo mikro družbe, in sicer je merila za klasificirajo velikosti družb znižala ter s tem posledično znižala število pravno definiranih mikro družb v slovenskem gospodarstvu. Konkretno to pomeni, da je omejitev čistih prihodkov od prodaje znižala in mejo postavila na 700.000 EUR ter drugo merilo, vrednost aktive, znižala na 350.000 EUR. Iz Uvodnih pojasnil Zakona o gospodarskih družbah z novelo ZGD-1I⁵⁹ je jasno razviden zakonodajalčev namen spremembe meril za kvalifikacijo velikosti gospodarskih družb, ki je uskladitev zakona z evropsko direktivo na področju računovodstva in revizije ter ne zmanjšanje števila gospodarskih družb, ki bi v primeru insolventnosti lahko izvedle postopek PPP.⁶⁰

Pred novelo ZFPPIPP-G⁶¹ (sprejeta 2016) je prvi odstavek 221.a člena ZFPPIPP predvidel možnost izvedbe PPP tudi za majhne družbe. Omenjena novela je to možnost črtala ter določila, da se tudi za majhne družbe uporablja posebna pravila prisilne poravnave, kot to določa oddelek 4.8 ZFPPIPP, ki se je do tedaj uporabljal samo za velike in srednje družbe.

Majhno družbo ravno tako definira ZGD-1, ki v tretjem odstavku 55. člena določa, da je majhna družba tista družba, ki hkrati ni mikro družba skladno s drugim odstavkom istega člena in ki dodatno izpolnjuje dve od naslednjih treh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 EUR, in - vrednost aktive ne presega 4.000.000 EUR.

Novela ZFPPIPP-G z omenjeno spremembo 221.a člena ZFPPIPP omeji postopek PPP samo na mikro družbe. Predlog novele ZFPPIPP-G⁶² navede, da je omejevanje in zmanjševanja praga po merilu velikosti in posledično števila družb, ki bodo po noveli lahko izvedle postopek, nujno iz razloga učinkovitejšega varstva pravic upnikov.⁶³

59 Kocbek, Prelič, Uvodnia pojasnila Zakona o gospodarskih družbah z novelo ZGD-1I, GV Založba, Ljubljana 2015.

60 Prav tam, str. 82, 85.

61 Plavšak N., Uvodna pojasnila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z novelo ZFPPIPP- G, Planet GV, Pravna Fakulteta Univerze v Ljubljani, Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2016.

62 Ministrstvo za pravosodje, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Predlog novele ZFPPIPP-G), 2015, str. 29.

63 “Po analizi, ki jo je opravilo Ministrstvo za finance, glede postopkov, v katerih je bila upnik Republika Slovenija (praviloma na podlagi terjatev za plačilo davkov oziroma prispevkov) kaže, da bi bilo poplačilo terjatev pri sorazmerno velikem deležu dolžnikov (majhnih družb), ki

(25)

25 Definicija subjekta, ki se lahko posluži postopka PPP, je lahko en izmed elementov tveganja zlorabe PPP, saj so predvidene poenostavitve, pospešitev in posledično znižanje pravne varnosti upnikov predvideni zgolj za mikro podjetja. Slikovit primer zlorabe postopka PPP je, če se za razbremenitev dolga postopka posluži tudi insolventni dolžnik, ki glede na obseg premoženja ne presega praga definicije mikro družbe po 55. členu ZGD-1, hkrati pa obveznosti družbe znatno presegajo tako znesek prihodkov kot znesek aktive. V praksi to pomeni občutno nesorazmernost med dolgom (npr. v višini večkratnika vrednosti družbe) in vrednostjo družbene aktive, ki naj bi bila ocenjena na 350.000 EUR. Uporaba določb postopka PPP za navedene družbe predstavlja odstop od namena zakonodajalca in instituta PPP, ki je namenjen zgolj mikro družbam. Gospodarska družba, ki se je sposobna zadolžiti za tako visoke vsote, ne more spadati med mikro družbe, saj že samo dejstvo višine dolga (ki je v praksi večkratnik ocenjene vrednosti aktive) negira dejstvo, da gre za mikro družbo kljub temu, da ta izpolnjuje definicijo mikro družbe po 55. členu ZGD-1.⁶⁴

Zanimiv je nov pristop predloga novele ZFPPIPP-H, ki se definicije velikosti podjetja loteva drugače, in sicer po novem bo »postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo« dovoljeno voditi nad gospodarsko družbo, ki se po 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe oz. nad samostojnim podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55.

člena ZGD-1 ali merilom iz prve in druge alineje tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, če hkrati višina vseh obveznosti družbe ali podjetnika, ki se želi poslužiti postopka, ne presegajo 350.000,00 EUR. »Družba, ki bi s svojim poslovanjem namreč ustvarila višje obveznosti od predpisanih po naravi stvari ne sodi več med družbe, ki bi po izvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave lahko zmogla morebitno nadaljevanje gospodarske dejavnosti, kar je primarni namen instituta.«⁶⁵

Na ravni EU so mala in srednje velika podjetja (MSP) opredeljena v priporočilu EU 2003/361.⁶⁶ Glavni dejavniki, ki določajo, ali je podjetje MSP so:

- število zaposlenih - promet ali bilančna vsota

so dosegli potrditev poenostavljene prisilne poravnave, za upnike ugodneje, če bi bil nad tako družbo izveden stečajni postopek. V nekaterih od teh postopkov je dolžnik dosegel izglasovanje prisilne poravnave s terjatvami, ki jih je navidezno »vzpostavil« do določenih (širše) povezanih oseb. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne izvede preizkus terjatev in tudi ne preveritev načrta finančnega prestrukturiranja, zato učinkovit nadzor nad opisani zlorabami ni mogoč.” (Predlog novele ZFPPIPP-H, str. 29).

64 Ministrstvo za pravosodje, Predlog novele ZFPPIPP-H (delo navedeno zgoraj), 2020, str. 16.

65 Prav tam, str 42.

66 Evropska komisija, Recommendation of concerning the definition of micro, small and medium-sized enterprises, 2003, dostopno na URL:<

https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/6ca8d655-126b-4a42-ada4-e9058fa45155/language-en> (19.3.2021).

(26)

26 Kategorija podjeja Število zaposlenih Denarni tok ali Bilančna vsota

Srednje veliko < 250 ≤ € 50 m ≤ € 43 m

Malo < 50 ≤ € 10 m ≤ € 10 m

Mikro < 10 ≤ € 2 m ≤ € 2 m

Zgornje meje se uporabljajo samo za podatke posameznih podjetij. Podjetje, ki je del večje skupine, bo morda moralo vključiti tudi podatke o številu zaposlenih/prometu/bilanci zaposlenih celotne skupine.⁶⁷

5.3. FORMALNI ZAČETEK POSTOPKA

Dolžnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika lahko s predlogom za začetek postopka PPP skladno s 3. alinejo drugega odstavka 221.b člena v zvezi s 139. členom ZFPPIPP uvedeta postopek poenostavljene prisilne poravnave.

Kot določa 39. člen ZFPPIPP, mora poslovodstvo vložiti popoln predlog za začetek PPP v roku treh mesecev od nastanka insolventnosti, nadalje mora zagotoviti, da družba izpolni vse obveznosti dolžnika v tem postopku, torej, da smiselno spoštuje določila 4. poglavja ZFPPIPP v povezavi z 221.b členom.

Poenostavljeno to pomeni, da ima poslovodstvo po ZFPPIPP v primeru izvedbe postopka PPP tri vrste obveznosti:

1. obveznost enakega obravnavanja upnikov,

2. obveznost, da zagotovi izvedbo vseh predvidenih finančnih ukrepov, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,

3. obveznost poročanja o izvajanju finančnih ukrepov, na obdobje treh mesecev.

Z začetkom PPP se sproži manj pravnih posledic kot ob začetku postopka »redne« prisilne poravnave:

67 European Commission, ‘What is an SME’, dostopno na URL:<http://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/sme- definition_de>, (5.3.2021).