INFORMACIJA
O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG
V REPUBLIKI SLOVENIJI
V LETU 2006
Ljubljana, maj 2007
A J P E S
Agencija Republike
Slovenije za javnopravne evidence in storitve
K A Z A L O
Stran
I. UVOD ...1
II. POVZETEK ...3
III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ...5
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB ...7
1.1. PRIHODKI...7
1.2. ODHODKI ...9
1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ...11
1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA ...11
2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST ...12
3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH ...13
4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH ...16
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB...19
1. SREDSTVA ...19
2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ...20
3. STRUKTURA FINANCIRANJA ...21
V. POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG ...22
1. POSLOVNI IZID...22
2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ...23
VI. PRILOGE ...24
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2002 do 2006 ...25
Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb ...26
Priloga 3 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb ...27
Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost ...28
Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti ...29
Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti ...30
Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti ...31
Priloga 8: Razvrstitev družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti ...32
Priloga 9: Poslovni izid družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti ...33
Priloga 10: Razvrstitev družb po regijah ...34
Priloga 11: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah ...35
Priloga 12: Poslovni izid družb po regijah ...36
Priloga 13: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev
družb ... 37
Priloga 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2002 do 2006 ...38
Priloga 15: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost ...39
Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug po področjih dejavnosti ...40
Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug ...41
1
I. UVOD
V tej informaciji sta predstavljena poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb (v nadaljevanju: družbe) in zadrug v Sloveniji v letu 2006.
Podlaga so podatki iz letnih poročil za leto 2006, ki so jih družbe in zadruge v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD)1 za namen državne statistike predložile Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) do 31. marca 2007.
Na podlagi novega ZGD je Slovenski inštitut za revizijo uskladil slovenske računovodske standarde s predpisanimi zakonskimi zahtevami. Slovenske računovodske standarde 2006 (v nadaljevanju: SRS 2006)2 so družbe in zadruge, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začele uporabljati s 1. januarjem 2006.
Družbe in zadruge so podatke iz letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložile na novih poenotenih obrazcih, ki jih je AJPES predpisala z Metodološkim navodilom za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: metodološko navodilo)3. Ob prehodu na SRS 2006 so morale družbe in zadruge opraviti prilagoditve in preračune postavk v poenotenih obrazcih v skladu s 15. točko uvoda v SRS 20064, pri izkazovanju primerjalnih podatkov za leto 2005 pa upoštevati Pojasnilo 3 k Uvodu v slovenske računovodske standarde 2006 – primerjalni podatki za leto 20055.
V poenotenem obrazcu podatki iz bilance stanja so podatki za leto 2005 izjemoma prikazani v dveh stolpcih, in sicer po stanju na dan 31.12.2005 po nepreračunanih zneskih (po SRS 2001) in po stanju na dan 1.1.2006 po preračunanih zneskih po SRS 2006. V poenotenem obrazcu podatki iz izkaza poslovnega izida so podatki za leto 2005 izkazani le po nepreračunanih zneskih (po SRS 2001), vendar so jih morale družbe in zadruge smiselno razporediti v postavke po SRS 2006. Družbe in zadruge so zneske v poenotenih obrazcih še zadnjič izkazale v tolarjih, upoštevajoč Pojasnilo 1 k Uvodu v slovenske računovodske standarde 2006 – sprememba predstavitvene valute6.
Z metodološkim navodilom so bili za zadruge predpisani nekoliko drugačni poenoteni obrazci kot za družbe, zato jih v informaciji obravnavamo posebej. Za zadruge so
1 Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06-popr.
2 Uradni list RS, št. 118/05.
3 Uradni list RS, št. 4/07.
4 Uradni list RS, št. 118/05.
5 Uradni list RS, št. 75/06.
6 Uradni list RS, št. 70/06.
2
novi obrazci predpisani na podlagi novega Slovenskega računovodskega standarda 34 (2006) – Računovodske rešitve v zadrugah7.
Banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe, podatkov iz letnih poročil za državno statistiko ne predlagajo, ker zanje predpisana vsebina podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih ni primerna. Iz obdelave podatkov iz letnih poročil so izvzeti tudi podatki določenih družb,8 zaradi katerih bi bil, glede na značilnosti njihovega poslovanja, zbirni prikaz poslovnega izida in premoženjsko finančnega položaja družb nerealen. V informaciji tudi ni podatkov o družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.9
Pri presoji poslovanja družb in zadrug v letu 2006 je treba upoštevati, da letna poročila družb in zadrug, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. Rezultati revizije letnih poročil za leto 2005 so na primer pokazali, da se je čisti dobiček družb in zadrug, zavezanih k reviziji, zmanjšal za 1 %, da se je čista izguba povečala za 6 % in da je bil neto čisti dobiček manjši za 3 %.
Na poslovne rezultate družb so v letu 2006 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj.10
Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2006 povečale za 2,5 %, enako kakor v letu 2005, kar pomeni najmanj v zadnjih petih letih. Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 2,3 %, kar je nekoliko manj kakor v letu 2005, ko je bila njihova rast 2,7 %.
Obseg industrijske proizvodnje se je v letu 2006 povečal za 7,0 %, kar je več kakor v letu 2005, ko se je povečal za 3,1 %.
Povprečna temeljna obrestna mera v letu 2006 je bila 2,53 %, povprečna aktivna bančna obrestna mera za kratkoročna posojila 7,4 % in za dolgoročna posojila 6,5 %.
Vse obrestne mere so se v zadnjih petih letih občutno znižale.
7 Uradni list RS, št. 118/05.
8 Iz obdelave podatkov iz letnih poročil družb, predloženih na poenotenih obrazcih, so izvzeti podatki o poslovanju Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
9 Po podatkih iz Registra transakcijskih računov Banke Slovenije je bilo ob koncu leta 2006 v stečajnem in likvidacijskem postopku 731 družb, ob koncu leta 2005 pa 789 družb.
10 Vir podatkov o rasti cen, o obsegu industrijske proizvodnje in o zunanjetrgovinski menjavi je Statistični urad Republike Slovenije, vir podatkov o obrestnih merah je Banka Slovenije.
3
V letu 2006 je bila vrednost izvoza 4.006.495 milijonov tolarjev (16.719 milijonov evrov), vrednost uvoza pa 4.375.125 milijonov tolarjev (18.257 milijonov evrov).
Izvoz se je povečal za 16,8 %, uvoz za 16,1 %. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala, v letu 2006 je bilo z izvozom kritega 91,6 % uvoza, v letu 2005 pa 91,0 % uvoza.
II. POVZETEK
Podatke iz letnih poročil za leto 2006 je AJPES predložilo 45.330 družb in 319 zadrug.
Med družbami je bilo 92,8 % mikro, 3,9 %majhnih, 1,6 % srednjih in 1,7 % velikih družb. Zaradi uvedbe novega velikostnega razreda mikro družbe se je struktura družb po velikosti v letu 2006 spremenila.
Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe in s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev.
Največji vpliv na rezultate poslovanja so imele družbe iz Osrednjeslovenske regije, pomembneje pa so k dobrim rezultatom prispevale še družbe iz Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije.
Družbe so v letu 2006:
• Zaposlovale 478.839 delavcev, 4 % več kakor v letu 2005.
• Ustvarile 16.021.434 milijonov tolarjev prihodkov (66.856 milijonov evrov)11.
• Povečale prihodke za 14 % in odhodke za 13 %, kazalnik celotne gospodarnosti se je v primerjavi z letom 2005 povečal od 1,04 na 1,05.
• Ustvarile 3.574.742 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti (14.917 milijonov evrov), 10 % več kakor v letu 2005. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 7.465 tisoč tolarjev (31 tisoč evrov), 6 % več kakor v letu 2005.
• Ugotovile 751.557 milijonov tolarjev čistega dobička (3.136 milijonov evrov) , 26 % več kakor v letu 2005. Čisti dobiček je ugotovilo 30.294 družb, 66,8 % vseh.
11 Vsi zneski v evrih iz povzetka so preračunani po centralnem paritetnem tečaju Banke Slovenije (1 EUR = 239,64 SIT).
4
• Imele 135.329 milijonov tolarjev čiste izgube (565 milijonov evrov), 15 % manj kakor v letu 2005. Čisto izgubo je ugotovilo 12.890 družb, 28,4 % vseh.
• Ugotovile 616.228 milijonov tolarjev neto čistega dobička (2.571 milijonov evrov), 41 % več kakor v letu 2005. Največ neto čistega dobička, 33,1 %, so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti.
Družbe so ob koncu leta 2006:
• Imele 19.065.049 milijonov tolarjev sredstev (aktiva) oziroma obveznosti do virov sredstev (79.557 milijonov evrov), 13 % več kakor ob začetku leta 2006.
Premoženje družb se je realno povečalo.
• Kratkoročna sredstva povečale hitreje kakor dolgoročna sredstva. Prva so se povečala za 17 %, druga za 11 %.
• Imele 7.607.821 milijonov tolarjev kapitala (31.747 milijonov evrov).
• Kapital povečale za 9 %, dolgoročne in kratkoročne obveznosti pa za 16 %.
Delež kapitala v virih sredstev se je zmanjšal od 41,3 % na 39,9 %, delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti pa se je povečal od 55,5 % na 56,9 %.
• Z dolgoročnimi viri sredstev financirale 94,6 % dolgoročnih sredstev in zalog.
Zadruge so v letu 2006:
• Zaposlovale 3.695 delavcev, 1 % manj kakor v letu 2005. Zaposleni v zadrugah so pomenili le 0,8 % zaposlenih v družbah.
• Ustvarile 176.044 milijonov tolarjev prihodkov (735 milijonov evrov). Povečale so prihodke za 8 % in odhodke za 6 %. Prihodki zadrug so pomenili 1,1 % prihodkov družb.
• Ustvarile 18.773 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti (78 milijonov evrov), 4 % več kakor v letu 2005.
• Izkazale 1.264 milijonov tolarjev neto čistega dobička (5 milijonov evrov).
Neto čisti dobiček zadrug je pomenil le 0,2 % neto čistega dobička družb.
5
III. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB
Družbe so leto 2006 zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ustvarile so 16.021.434 milijonov tolarjev prihodkov in ugotovile 15.234.670 milijonov tolarjev odhodkov. Neto celotni dobiček12 je znašal 786.764 milijonov tolarjev in je bil kar za 41 % večji kakor v letu 2005.
Večino neto celotnega dobička so družbe ustvarile iz poslovanja, 687.449 milijonov tolarjev, preostali del pa s finančnim delovanjem, 47.391 milijonov tolarjev, in z drugim delovanjem, 51.924 milijonov tolarjev. Družbe so torej v letu 2006 neto pozitiven rezultat ugotovile iz vseh treh vrst delovanja, medtem ko so ga v letu 2005 ugotovile le iz poslovanja in drugega delovanja, finančni prihodki pa niso imeli ustreznega kritja v finančnih odhodkih.
Družbe so ustvarile 751.557 milijonov tolarjev čistega dobička in 135.329 milijonov tolarjev čiste izgube. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 26 %, čista izguba pa se je zmanjšala za 15 %. Družbe so poslovanje sklenile z neto čistim dobičkom13 v višini 616.228 milijonov tolarjev, kar za 41 % večjim kakor v letu 2005.
Na tolikšno povečanje neto čistega dobička je vplivalo tako boljše poslovanje kot tudi dobro finančno naložbenje.
Pomembnejše postavke poslovnega izida družb so prikazane v naslednji preglednici:
12 Neto celotni dobiček je pozitivna razlika med prihodki in odhodki.
13 Neto čisti dobiček je neto celotni dobiček zmanjšan za znesek obračunanih davkov in povečan za znesek neto odloženih davkov, ker je bil ta negativen. Negativni znesek odloženih davkov namreč povečuje čisti dobiček oziroma zmanjšuje čisto izgubo. V letu 2006 se je znesek obračunanih davkov povečal za 31 %, negativni znesek neto odloženih davkov pa se je zmanjšal za 43 %.
6
Indeks
Prihodki 16.021.434 14.049.059 114 100,0 100,0
Odhodki 15.234.670 13.492.409 113 95,1 96,0
Neto celotni
dobiček/izguba 786.764 556.650 141 4,9 4,0
Čisti dobiček 751.557 597.573 126 4,7 4,3
Čista izguba 135.329 159.094 85 0,8 1,1
Neto čisti
dobiček/izguba 616.228 438.479 141 3,8 3,1
2006 2005
POSTAVKE
POSLOVNEGA IZIDA 2006 2005 2006 2005
Znesek v mio SIT Delež v prihodkih (v %)
Rezultati poslovanja se izboljšujejo že več zaporednih let.14 Družbe so od leta 2002 dalje ustvarjale več skupnih prihodkov kot so imele skupnih odhodkov, razmerje pa se je povečevalo v korist skupnih prihodkov. Družbe so tako v letu 2002 ustvarile na 100 tolarjev skupnih odhodkov 103 tolarje skupnih prihodkov, v letu 2006 pa že 105 tolarjev skupnih prihodkov. Enako je bilo tudi gibanje ustvarjenih poslovnih prihodkov na 100 tolarjev poslovnih odhodkov.
Neto čisti poslovni izid je bil v zadnjih petih letih pozitiven in iz leta v leto večji.
Izboljšanje uspešnosti poslovanja potrjuje tudi kazalnik čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov, ki meri doseženi neto čisti izid na skupne prihodke. V letu 2002 so družbe na 100 tolarjev skupnih prihodkov ustvarile 1,9 tolarjev neto čistega dobička, v letu 2006 pa 3,8 tolarjev.
Družbe so v letu 2006 nekoliko povečale kazalnik donosnosti sredstev glede na leto poprej, še vedno pa je bil manjši kakor v letih 2002, 2003, 2004. Družbe so v letu 2002 na 100 tolarjev sredstev ustvarile 20,7 tolarjev neto dodane vrednosti, v letu 2006 pa 19,9 tolarjev.
Trend izboljševanja uspešnosti poslovanja družb kažejo tudi kazalniki produktivnosti, ki so izračunani iz razmerja med učinki poslovnega procesa in vloženim delom za njihovo doseganje. Družbe so na zaposlenega od leta 2002 dalje dosegale iz leta v
14 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2002 do 2006 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2005 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2006 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, po posameznih letih različno. Število družb, ki so predložile letna poročila na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje.
7
leto več prihodkov, neto dodane vrednosti in čistega poslovnega izida. Povečevala se je tudi povprečna mesečna plača na zaposlenega.
Gibanje celotne gospodarnosti, čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov in donosnosti sredstev v letih od 2002 do 2006 prikazuje naslednji grafični prikaz:
0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20
2002 2003 2004 2005 2006
Celotna gospodarnost
Čista dobičkovnost skupnih prihodkov Donosnost sredstev
Podrobnejši pregled rezultatov in kazalnikov poslovanja družb v letih od 2002 do 2006 je razviden iz preglednic v Prilogi 1 in Prilogi 14.
1. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB
1.1. PRIHODKI
Družbe so v letu 2006 ustvarile 16.021.434 milijonov tolarjev prihodkov, 14 % več kakor v letu 2005. Večino celotnih prihodkov, 97,0%, so pomenili poslovni prihodki, 2,4 % finančni prihodki in le 0,6 % drugi prihodki.
Struktura posameznih vrst prihodkov v letu 2006 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
8 6. Drugi poslovni
prihodki 1,8 % 5. Usredstveni lastni
proizvodi in lastne storitve
0, 3%
3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven
EU 9,6 %
2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU
19,2 % 4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
0,5 %
II. FINANČNI PRIHODKI
2,4 % III. DRUGI PRIHODKI
0,6 %
1.Čisti prihodki od prodaje na domačem
trgu 65,6 % I. POSLOVNI PRIHODKI 97,0 %
Družbe so v letu 2006 izkazale 15.552.594 milijonov tolarjev poslovnih prihodkov, 14 % več kakor v letu 2005. Največ poslovnih prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, 10.529.015 milijonov tolarjev (67,7 %), s prodajo na trgu EU 3.068.206 milijonov tolarjev (19,7 %) in s prodajo na trgu izven EU 1.543.874 milijonov tolarjev (9,9 %). Najhitreje so rasli čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU, za 21 %, najpočasneje pa čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, za 13 %.
Čiste prihodke od prodaje na trgu EU in izven EU je ustvarilo 11.220 družb. Med temi družbami pa je bilo 3.147 takšnih, ki so s prodajo na trgu EU in izven EU dosegle več prihodkov kakor s prodajo na domačem trgu. Te družbe so ustvarile 3.778.457 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU, 81,9 % vseh tovrstnih prihodkov. Tretjina teh družb je sodila v področje predelovalnih dejavnosti in ustvarila skoraj dve tretjini vseh čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU.
Finančni prihodki so znašali 377.086 milijonov tolarjev in so bili v primerjavi z letom 2005 višji za 24 %. Med finančnimi prihodki je bilo največ, 56,3 %, prihodkov iz deležev, 28,6 % prihodkov iz poslovnih terjatev in 15,1 % prihodkov iz danih posojil.
Najbolj so se povečali prihodki iz deležev, za 63 %, prihodki iz poslovnih terjatev pa so se zmanjšali za 9 %. Med finančne prihodke iz deležev sodijo prejete dividende in deleži v dobičku, izmeritve finančnih naložb v delnice po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter odtujitve finančnih naložb, pa tudi tečajne razlike.
9
Drugi prihodki so znašali 91.754 milijonov tolarjev in so bili glede na leto 2005 večji za 25 %. Ta vrsta prihodkov obsega poleg neobičajnih postavk tudi prihodke iz naložbenih nepremičnin, ki nastanejo ob njihovem vrednotenju po pošteni vrednosti, odtujitvi in iz naslova najema.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst prihodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 2.
1.2. ODHODKI
Družbe so v letu 2006 ugotovile 15.234.670 milijonov tolarjev odhodkov, 13 % več kakor v letu 2005. Rast prihodkov je za 1 odstotno točko presegla rast odhodkov, kar je vplivalo na izboljšanje kazalnika celotne gospodarnosti.
Večino celotnih odhodkov, 97,5 %, so pomenili poslovni odhodki, 2,2 % finančni odhodki in le 0,3 % drugi odhodki.
Struktura posameznih vrst odhodkov v letu 2006 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
2. Stroški dela 14,3 %
3. Odpisi vrednosti 4,7 %
4. Drugi poslovni odhodki
1,0 %
II. FINANČNI ODHODKI
2,2 % III. DRUGI ODHODKI 0,3 %
1. Stroški blaga, materiala in storitev
77,5 %
I. POSLOVNI ODHODKI 97,5 %
Družbe so v letu 2006 ugotovile 14.865.145 milijonov tolarjev poslovnih odhodkov, 13 % več kakor v letu 2005.
10
Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev. V letu 2006 so družbe obračunale 11.820.331 milijonov tolarjev teh stroškov, 15 % več kakor v letu poprej. Med temi stroški je bil delež nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala 44,6 %, delež stroškov porabljenega materiala 29,7 % in delež stroškov storitev 25,7 %. Med temi stroški so se najbolj povečali stroški nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala, za 17 %, stroški storitev, za 14 %, in stroški porabljenega materiala, za 13 %.
Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v znesku 2.177.418 milijonov tolarjev. Rast stroškov dela je znašala 8 % in je zaostajala za rastjo stroškov blaga, materiala in storitev. Med stroški dela je bilo 70,8 % stroškov plač, 13,1 % stroškov pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj in 16,1 % drugih stroškov dela.
Plače obračunavajo družbe v bruto znesku, vključno z nadomestili plač, ki jih zaposlenci prejemajo za čas, ko ne delajo, in ki bremenijo delodajalce. V prvi polovici leta 2006 je področje plač še urejal Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-200515, v drugi polovici leta pa je stopila v veljavo Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust16.
Družbe so v letu 2006 za plače namenile 1.540.753 milijonov tolarjev, 9 % več kakor v letu 2005. V letu 2006 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 268.140 tolarjev, 5 % višja kakor v letu 2005. V družbah predelovalnih dejavnosti je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega 256.010 tolarjev, v družbah trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe 263.552 tolarjev in v družbah poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev 297.433 tolarjev.
Stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj so znašali 286.174 milijonov tolarjev, drugi stroški dela pa 350.491 milijonov tolarjev. V primerjavi z letom 2005 so bili prvi večji za 9 %, drugi pa za 5 %.
Odpisi vrednosti so znašali 709.875 milijonov tolarjev, v primerjavi z letom 2005 so se povečali za 4 %. Med odpisi vrednosti je bil največji delež stroškov amortizacije, 84,5 %, preostali del pa so pomenili prevrednotovalni poslovni odhodki. Amortizacija se je v primerjavi z letom 2005 povečala za 5 %.
Finančni odhodki so znašali 329.695 milijonov tolarjev in so bili v primerjavi z letom 2005 nižji za 2 %. Največji del finančnih odhodkov, 66,2 %, so pomenili finančni odhodki iz finančnih obveznosti. Sledili so finančni odhodki iz poslovnih obveznosti, 21,8 %, preostali del pa so pomenili finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb.
15 Uradni list RS, št. 70/04.
16 Uradni list RS, št. 76/06.
11
Družbe so v letu 2006 obračunale 39.830 milijonov tolarjev drugih odhodkov, 12 % več kakor v letu 2005. Ta vrsta odhodkov obsega poleg neobičajnih postavk tudi odhodke v zvezi z naložbenimi nepremičninami, ki nastanejo z njihovo amortizacijo, oslabitvijo, odtujitvijo in z njihovim vrednotenjem po pošteni vrednosti.
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst odhodkov družb je razviden iz preglednice v Prilogi 3.
1.3. DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI
Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 3.608.009 milijonov tolarjev je ugotovilo 36.048 družb ali 79,5 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 33.267 milijonov tolarjev je izkazalo 7.378 družb, 16,3 % vseh. V letu 2006 so družbe ugotovile 10 % več dodane vrednosti in 34 % več izgube na substanci kakor v letu 2005.
Družbe so v letu 2006 ustvarile 3.574.742 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti17, 10 % več kakor v letu 2005. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 7.465 tisoč tolarjev, 6 % več kakor v letu 2005.
1.4. ČISTI DOBIČEK IN ČISTA IZGUBA
Čisti dobiček v znesku 751.557 milijonov tolarjev je v letu 2006 ugotovilo 30.294 družb, to je 66,8 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 26 %. Njegov delež v prihodkih vseh družb je znašal 4,7 %.
Več kot tri četrtine čistega dobička, 76,7 %, so ugotovili v 959 družbah, od katerih je vsaka ustvarila več kot 100 milijonov tolarjev čistega dobička. Manj kot 1,0 % čistega dobička pa je ustvarilo 13.974 družb, pri katerih ugotovljeni čisti dobiček ni presegel 1 milijon tolarjev.
Čisto izgubo v znesku 135.329 milijonov tolarjev je v letu 2006 ugotovilo 12.890 družb, to je 28,4 % vseh družb. V primerjavi z letom 2005 je bila čista izguba manjša za 15 %. Njen delež v prihodkih vseh družb je znašal 0,8 %. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo zaposlenih 69.471 delavcev, kar je 14,5 % vseh.
17 Neto dodana vrednost je dodana vrednost zmanjšana za izgubo na substanci.
12
Večje zneske čiste izgube (nad 100 milijonov tolarjev) je v letu 2006 ugotovilo 230 družb. Skupaj so imele 83.348 milijonov tolarjev čiste izgube, kar je 61,6 % celotne čiste izgube.
Neto čisti dobiček je v letu 2006 znašal 616.228 milijonov tolarjev, 41 % več kakor v letu 2005. Na tolikšno povečanje neto čistega dobička je vplivalo boljše poslovanje in tudi dobro finančno naložbenje.
2. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST
Družbe se v skladu z ZGD po velikosti razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta.18 Zaradi uvedbe novega velikostnega razreda mikro družbe19, so se v primerjavi z letom 2005 spremenile vrednosti meril za majhne družbe, medtem ko se vrednosti meril za srednje in velike družbe niso spremenile.
Razvrstitev družb glede na velikost v letu 2006 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0
Deleži v %
Mikro Majhne Srednje Velike
Število družb Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2006
18 Velikost družbe je opredeljena s tremi merili, pri čemer mora družba izpolnjevati vrednosti dveh od treh meril, in sicer na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let.
19 Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od treh meril, in sicer, da povprečno število delavcev ne presega deset, da čisti prihodki od prodaje ne presegajo 480 milijonov tolarjev in da vrednost aktive ne presega 480 milijonov tolarjev. ZGD zaenkrat za mikro družbe ne predpisuje posebnosti pri sestavitvi in predložitvi letnih poročil, zato zanje veljajo enaka pravila kot za majhne družbe.
13
Večina družb, kar 42.046 ali 92,8 % vseh, je sodila med mikro. Zaposlovale so 26,4 % vseh delavcev in z 19,5 % vseh sredstev ustvarile 18,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje. 12.878 mikro družb ni zaposlovalo nobenega delavca. Zaradi uvedene nove velikosti mikro družbe je bilo v letu 2006 le še 1.784 majhnih družb, ki so zaposlovale 12,7 % vseh delavcev, dosegle 11,1 % vseh čistih prihodkov in imele 10,0 % vseh sredstev.
745 srednjih družb je zaposlovalo 15,6 % vseh delavcev, doseglo 15,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 11,3 % vseh sredstev družb. 755 velikih družb je zaposlovalo 45,3 % vseh delavcev, doseglo 55,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imelo 59,2 % vseh sredstev družb.
Na rezultate poslovanja družb so odločilno vplivale velike družbe, saj so ustvarile več kot polovico, 53,7 %, neto dodane vrednosti in slabi dve tretjini, 64,7 %, neto čistega dobička. Hkrati so ugotovile tudi največ neto dodane vrednosti na zaposlenega, 8.858 tisoč tolarjev.
Mikro družbe so imele na rezultate poslovanja večji vpliv kot majhne in srednje družbe. Mikro družbe so ustvarile 19,7 % neto dodane vrednosti in 16,3 % neto čistega dobička, medtem ko so srednje družbe ustvarile 14,9 % neto dodane vrednosti in 11,2 % neto čistega dobička, majhne družbe pa 11,7 % neto dodane vrednosti in 7,8 % neto čistega dobička. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila pri srednjih družbah 7.117 tisoč tolarjev, pri majhnih družbah 6.835 tisoč tolarjev in pri mikro družbah 5.587 tisoč tolarjev.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb glede na velikost je razviden iz preglednice v Prilogi 4.
3. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH
Družbe se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.20
Struktura temeljnih podatkov o poslovanju družb v letu 2006 po področjih dejavnosti je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
20 Uradni list RS, št. 2/02.
14
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0
Predelovalne dejavnosti
Trgovina, popravila motornih vozil in
izdelkov široke porabe
Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne
storitve
Gradbeništvo Promet, skladiščenje in
zveze
Druge dejavnosti
Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto čisti dobiček/izguba
Najpomembnejše področje po številu zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2006 je bilo področje predelovalnih dejavnosti. 6.939 družb tega področja je zaposlovalo 43,1 % vseh delavcev, ki so ustvarili 34,0 % vseh prihodkov. Drugo pomembnejše področje z največjim številom družb je bilo področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. 12.876 družb tega področja je zaposlovalo 17,3 % vseh delavcev in ustvarilo 33,5 % vseh prihodkov. 12.576 družb je sodilo v področje poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, zaposlovale so 11,0 % vseh delavcev in ustvarile 9,5 % vseh prihodkov.
Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh področjih dejavnosti. Neto čisti dobiček pa so izkazala vsa področja dejavnosti razen področja ribištva in ribiških storitev ter področja dejavnosti javne uprave in obrambe.
Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so ustvarile 40,2 % neto dodane vrednosti in 33,1 % neto čistega dobička. Pri teh družbah je neto čisti dobiček znašal 204.081 milijonov tolarjev in se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 28 %.
K tolikšni rasti neto čistega dobička so največ prispevale družbe iz podpodročja proizvodnje kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken, ki so ustvarile 66.054 milijonov tolarjev neto čistega dobička, 33 % več kakor v letu 2005. Največji porast neto čistega dobička, za več kakor dvajsetkrat, pa so ugotovile družbe podpodročja proizvodnje hrane, pijač, krmil in tobačnih izdelkov, ki so ustvarile 7.329 milijonov tolarjev neto čistega dobička. Tudi družbe iz podpodročja proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov so ugotovile skoraj trikratno rast neto čistega dobička, v letu 2006 je znašal 15.783 milijonov tolarjev. K povečanju neto čistega dobička predelovalnih dejavnosti so precej prispevale tudi družbe s področja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov. Te družbe so v letu 2005 izkazale
15
največji znesek neto čiste izgube, 1.636 milijonov tolarjev, v letu 2006 pa poslovale pozitivno z 2.770 milijoni tolarjev neto čistega dobička.
Pomembnejši vpliv so imele tudi družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ki so ustvarile 17,9 % neto dodane vrednosti in 21,3 % neto čistega dobička. Neto čisti dobiček teh družb je znašal 131.058 milijonov tolarjev, 21 % več kakor v letu 2005. Na to so najbolj vplivale družbe iz skupine trgovine na debelo z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (59 % rast), iz skupine trgovine z motornimi vozili (46 % rast), iz skupine trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah (41 % rast) in iz skupine trgovine na drobno z motornimi gorivi (37 % rast).
Družbe s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev so ustvarile 11,2 % neto dodane vrednosti in 19,3 % neto čistega dobička. Njihov neto čisti dobiček je znašal 119.172 milijonov tolarjev, glede na leto 2005 je bil večji kar za 66 %. Na to so najbolj vplivale družbe iz skupine pravnega, davčnega in podjetniškega svetovanja ter dejavnosti holdingov, ki so neto čisti dobiček povečale kar za 99 %.
Neto čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 najbolj povečal pri družbah s področja gostinstva, za skoraj dvajsetkrat, vendar je njegov delež v celotnem neto čistem dobičku znašal le 0,9 %. Na tolikšno povečanje so vplivale predvsem družbe iz skupine dejavnosti hotelov in podobnih obratov.
Neto čisti dobiček po pomembnejših področjih dejavnosti je za leti 2006 in 2005 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza:
0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000
Netočisti dobiček v mio SIT
Predelov alne dejav nosti Trgov ina, poprav ila motornih v ozil in izdelkov široke porabe
Poslov anje z nepremičninami, najem
in poslov ne storitv e
Promet, skladiščenje in zv eze
Gradbeništv o Druge dejav nosti
2006 2005
16
Pri družbah iz treh najpomembnejših področij so največ neto dodane vrednosti na zaposlenega ustvarile družbe s področja trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, 7.761 tisoč tolarjev ter družbe s področja poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, 7.575 tisoč tolarjev. Pri teh družbah je bila neto dodana vrednost na zaposlenega večja od slovenskega povprečja, medtem ko je bila pri družbah predelovalnih dejavnosti nižja, znašala je 6.954 tisoč tolarjev.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po področjih dejavnosti je razviden iz preglednic v Prilogah 5, 6 in 7, po podpodročjih predelovalnih dejavnosti pa iz preglednic v Prilogah 8 in 9.
4. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO REGIJAH
Družbe se razvrščajo v 12 statističnih regij v skladu z Uredbo 1059/2003/ES o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS).21 To uredbo dopolnjuje Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot.22
Struktura temeljnih podatkov o poslovanju družb v letu 2006 po regijah je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Deleži v %
Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Jugovzhodna
Slovenija
Druge regije
Število družb Število zaposlenih Prihodki skupaj Neto čisti dobiček/izguba
21 Uradni list L, št. 154 z dne 21.06.2003, z vsemi spremembami.
22 Uradni list RS, št. 9/07.
17
Najbolj razvita med regijami je Osrednjeslovenska regija. V tej regiji je bilo 46,0 % vseh družb, ki so zaposlovale 36,1 % vseh delavcev in ustvarile 45,6 % vseh prihodkov.
Pomembnejši regiji sta bili še Podravska in Savinjska regija. V Podravski regiji je bilo 11,3 % vseh družb, ki so s 13,4 % vseh zaposlenih ustvarile 10,7 % vseh prihodkov.
V Savinjski regiji pa je bilo 9,0 % vseh družb, ki so zaposlovale 12,7 % vseh delavcev in dosegle 10,1 % vseh prihodkov.
Najmanjši med regijami sta Zasavska z 1,1 % in Notranjsko-kraška z 1,6 % vseh družb. Deleža zaposlenih in prihodkov sta bila pri družbah obeh regij manjša od 2,0 %.
Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh regijah, ravno tako neto čisti dobiček. Na rezultate poslovanja so odločilno vplivale družbe Osrednjeslovenske regije, saj so ustvarile 41,8 % neto dodane vrednosti in 51,7 % neto čistega dobička.
Pomembnejši prispevek k neto dodani vrednosti in neto čistemu dobičku pa so prispevale še družbe iz Podravske regije, Jugovzhodne Slovenije ter Gorenjske in Savinjske regije.
Neto čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 povečal v vseh regijah razen v Koroški in Spodnjeposavski regiji. Najbolj, za več kot šestdesetkrat, se je povečal pri družbah Pomurske regije, nato pri družbah Podravske regije, za 67 %, Osrednjeslovenske regije, za 53 %, ter Goriške regije, za 39 %.
Neto čisti dobiček po pomembnejših regijah je za leti 2006 in 2005 razviden iz naslednjega grafičnega prikaza:
0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 350.000
Netočisti dobiček v mio SIT
Osrednjeslovenska Podravska Jugovzhodna Slovenija
Gorenjska Savinjska Druge regije
2006 2005
18
Največ neto dodane vrednosti na zaposlenega so ustvarile družbe Osrednjeslovenske regije, 8.636 tisoč tolarjev, ter družbe Jugovzhodne Slovenije, 8.154 tisoč tolarjev, kar je več od slovenskega povprečja. Najmanjšo neto dodano vrednost na zaposlenega so ugotovile družbe Pomurske regije, 4.905 tisoč tolarjev, in družbe Notranjsko-kraške regije, 6.118 tisoč tolarjev.
Podrobnejši pregled rezultatov poslovanja družb po regijah je razviden iz preglednic v Prilogah 10, 11 in 12.
19
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV DRUŽB
Družbe so ob prehodu na SRS 2006 prilagodile in preračunale primerjalne postavke bilance stanja skladno s 15. točko uvoda v SRS 2006 in tako podatke za leto 2005 izkazale v dveh stolpcih, in sicer na dan 31.12.2005 po nepreračunanih zneskih ter na dan 1.1.2006 po preračunanih zneskih. V nadaljevanju so izkazana povečanja posameznih postavk na dan 31.12.2006 glede na stanja na dan 1.1.2006, ker so le ta že izkazana po preračunanih zneskih po SRS 2006. Prehod na SRS 2006 je najbolj opazen pri naložbenih nepremičninah, manj pa pri drugih postavkah sredstev in obveznosti do virov sredstev.
Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31.12.2006 se v primerjavi s strukturo na dan 1.1.2006 kot tudi s strukturo na dan 31.12.2005 ni bistveno spremenila.
Družbe so na dan 31.12.2006 izkazale 19.065.049 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 13 % več kakor na dan 1.1.2006.
Premoženje družb se je glede na 2,8 %23 rast cen življenjskih potrebščin realno povečalo.
1. SREDSTVA
Družbe so na dan 31.12.2006 izkazale 61,8 % dolgoročnih sredstev, 37,7 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev.
Dolgoročna sredstva so znašala 11.786.700 milijonov tolarjev, 11 % več kakor na dan 1.1.2006. Med dolgoročnimi sredstvi je bilo največ opredmetenih osnovnih sredstev, 60,6 %, dolgoročnih finančnih naložb, 25,4 %, naložbenih nepremičnin, 5,9 %, in dolgoročnih poslovnih terjatev, 4,5 %.
Opredmetena osnovna sredstva kot najpomembnejša skupina dolgoročnih sredstev so znašala 7.138.604 milijonov tolarjev in so se glede na začetek leta povečala za 7 %. Njihov delež v strukturi vseh sredstev se je zmanjšal od 39,4 % na 37,5 %.
Dolgoročne finančne naložbe so znašale 2.998.693 milijonov tolarjev, 12 % več kakor ob začetku leta. Njihov delež v strukturi sredstev se ni bistveno spremenil.
23 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2006 v primerjavi z decembrom 2005.
20
Naložbene nepremičnine, med katere so družbe v skladu s SRS 2006 prerazvrstile opredmetena osnovna sredstva, dana v poslovni najem in v skladu s predpisanimi pogoji določeno vrsto finančnih naložb, so znašale 690.443 milijonov tolarjev, 33 % več kakor na dan 1.1.2006.
Druga pomembnejša skupina sredstev so kratkoročna sredstva, ki so ob koncu leta 2006 znašala 7.179.327 milijonov tolarjev, 17 % več kakor ob začetku leta 2006.
Rast kratkoročnih sredstev je bila za 6 odstotnih točk večja od rasti dolgoročnih sredstev. Med kratkoročnimi sredstvi je bilo največ kratkoročnih poslovnih terjatev, 47,8 %, zalog, 24,3 % in kratkoročnih finančnih naložb, 20,0 %. Najvišjo rast izkazujejo kratkoročne poslovne terjatve, 18 %, sledijo zaloge, 15 % in kratkoročne finančne naložbe, 14 %.
2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 39,9 % kapitala, 25,0 % dolgoročnih obveznosti, 31,9 % kratkoročnih obveznosti in 3,2 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev.
Ob koncu leta 2006 so imele družbe 7.607.821 milijonov tolarjev kapitala, 9 % več kakor ob začetku leta 2006. Rast kapitala kot najkvalitetnejšega vira financiranja sredstev je bila za 4 odstotne točke nižja od rasti sredstev. Njegov delež v strukturi virov sredstev se je zmanjšal od 41,3 % ob začetku leta 2006 na 39,9 % ob koncu leta 2006 zaradi strukturnega povečanja finančnih obveznosti.
V strukturi kapitala je največji del, 37,3 %, pomenil vpoklicani kapital, 27,8 % kapitalske rezerve24, 12,6 % rezerve iz dobička in 4,4 % presežek iz prevrednotenja. Preostali del kapitala, 17,9 %, pa je bil odvisen od rezultatov poslovanja družb v letu 2006 in v prejšnjih let.
Dolgoročne obveznosti družb so na dan 31.12.2006 znašale 4.770.942 milijonov tolarjev, 15 % več kakor na dan 1.1.2006. Njihov delež v vseh virih sredstev se je povečal od 24,6 % na 25,0 %. Med dolgoročnimi obveznostmi je bilo 72,2 % finančnih in 26,8 % poslovnih obveznosti, preostali del pa so pomenile odložene obveznosti za davek. Dolgoročne finančne obveznosti so se povečale za 18 %, poslovne pa za 8 %.
Ob koncu leta 2006 so kratkoročne obveznosti družb znašale 6.077.101 milijonov tolarjev, 17 % več kakor ob začetku leta 2006. Njihov delež v vseh virih sredstev se je povečal od 30,9 % ob začetku leta 2006 na 31,9 % ob koncu leta 2006. Med
24 Kapitalske rezerve vključujejo tudi zneske splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala, ki je bil prej izkazan kot samostojna kategorija v okviru kapitala.
21
kratkoročnimi obveznostmi je bilo 40,6 % finančnih in 59,4 % poslovnih obveznosti.
Prve so se povečale za 29 %, druge pa za 10 %.
3. STRUKTURA FINANCIRANJA
Ob koncu leta 2006 so družbe s kapitalom pokrile samo 64,5 % dolgoročnih sredstev, ob koncu leta 2005 še 69,6 %. Tudi dolgoročna sredstva, vključno z zalogami, niso bila v celoti financirana z dolgoročnimi viri sredstev. Kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog je v letu 2006 znašal 0,946, v letu 2005 pa 0,948. Ob koncu leta 2006 je bilo 58,0 % zalog financiranih z dolgoročnimi viri, preostali del zalog pa s kratkoročnimi.
Struktura sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu leta 2006 je razvidna iz naslednjega grafičnega prikaza:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0
SREDSTVA VIRI
V %
DOLGOROČNA SREDSTVA ZALOGE
KRATKOROČNA SREDSTVA BREZ ZALOG
KAPITAL
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Podrobnejši pregled obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb je razvidna iz preglednice v Prilogi 13.
22
V. POSLOVNI IZID IN PREMOŽENJSKO FINANČNI POLOŽAJ ZADRUG
Zadruge so podatke iz letnih poročil za leto 2006 predložile na poenotenih obrazcih, ki se razlikujejo od poenotenih obrazcev družb25, zato jih obravnavamo posebej.
Letna poročila na poenotenih obrazcih je za leto 2006 predložilo 319 zadrug.
Zaposlovale so 3.695 delavcev, kar je 1 % manj kakor leta 2005. Število zaposlenih v zadrugah je pomenilo 0,8 % zaposlenih v družbah, njihovi prihodki 1,1 % prihodkov družb, njihova sredstva 0,6 % sredstev družb in njihov neto čisti dobiček le 0,2 % neto čistega dobička družb.
1. POSLOVNI IZID
V letu 2006 so zadruge ustvarile 176.044 milijonov tolarjev prihodkov in 174.131 milijonov tolarjev odhodkov. Rast prihodkov zadrug je za 2 odstotni točki presegla rast odhodkov, kar je vplivalo na izboljšanje kazalnika celotne gospodarnosti, od 1,00 v letu 2005 na 1,01 v letu 2006. Vrednost tega kazalnika je precej manjša kakor pri družbah.
V letu 2006 je neto dodana vrednost zadrug znašala 18.773 milijonov tolarjev, kar je 4 % več kakor v letu 2005. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 5.081 tisoč tolarjev, 5 % več kakor v letu 2005, ter je bila precej manjša kakor pri družbah.
Čisti dobiček je ugotovilo 163 zadrug, čisto izgubo pa 119 zadrug. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 149 %, čista izguba pa se je zmanjšala za 17 %. V letu 2005 so zadruge izkazale neto čisto izgubo v znesku 550 milijonov tolarjev, v letu 2006 pa neto čisti dobiček v znesku 1.264 milijonov tolarjev.
Večina zadrug, 80,5 % vseh, je sodila med mikro zadruge. Te so zaposlovale le 13,2 % vseh delavcev in izkazale neto čisto izgubo v znesku 487 milijonov tolarjev.
Največji vpliv na poslovanje so imele srednje zadruge, saj so zaposlovale skoraj polovico vseh delavcev in ustvarile skoraj polovico vseh prihodkov, njihov neto čisti dobiček pa je znašal 987 milijonov tolarjev. Majhne zadruge, ki so zaposlovale le slabo četrtino delavcev in ustvarile slabo četrtino prihodkov, pa so imele kar 852 milijonov tolarjev neto čistega dobička.
Najpomembnejši področji po številu zadrug, zaposlenih in po ustvarjenih prihodkih v letu 2006 sta bili področje kmetijstva, lova in gozdarstva ter področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. 107 zadrug iz področja kmetijstva,
25 Izjema je obrazec podatki iz izkaza poslovnega izida, ki je enak tako za družbe kot za zadruge.
23
lova in gozdarstva je zaposlovalo 29,9 % vseh delavcev, ki so ustvarili 30,6 % vseh prihodkov in izkazali večino neto čistega dobička vseh zadrug, 90,2 %. V področju trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe je 70 zadrug z več kot polovico vseh zaposlenih, 53,1 %, ustvarilo 54,4 % prihodkov in le 4,0 % neto čistega dobička vseh zadrug.
Največ zadrug, 25,7 %, je iz Osrednjeslovenske regije, k pozitivnemu rezultatu poslovanja pa so največ prispevale zadruge iz Podravske regije, ki so ustvarile 41,5 % neto čistega dobička in zadruge iz Gorenjske regije s 26,5 % neto čistega dobička.
Pregled pomembnejših podatkov poslovanja zadrug je razviden iz preglednic v Prilogi 15 in Prilogi16.
2. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Zadruge so na dan 31.12.2006 imele 122.717 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 6 % več kakor na dan 1.1.2006. Med sredstvi je bilo 56,1 % dolgoročnih sredstev, 43,4 % kratkoročnih sredstev in 0,5 % kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev. Skoraj dve tretjini dolgoročnih sredstev so pomenila opredmetena osnovna sredstva.
Med obveznostmi do virov sredstev je bilo 48,1 % kapitala, 8,9 % dolgoročnih obveznosti, 40,7 % kratkoročnih obveznosti, ter 2,3 % rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev. Kapital je na dan 31.12.2006 znašal 58.966 milijonov tolarjev, 6 % več kakor na dan 1.1.2006. Največ kapitala je bilo zadružnega kapitala, 43.105 milijonov tolarjev, od tega je bilo 38.281 milijonov tolarjev nerazdeljivega kapitala, preostali del pa so pomenili deleži članov zadruge.
Pregled pomembnejših postavk obsega in strukture posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug je razviden iz preglednice v Prilogi 17.
24
VI. PRILOGE
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2002 do 2006 Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb
Priloga 3 : Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb Priloga 4: Rezultati poslovanja družb glede na velikost
Priloga 5: Razvrstitev družb po področjih dejavnosti
Priloga 6: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po področjih dejavnosti
Priloga 7: Poslovni izid družb po področjih dejavnosti
Priloga 8: Razvrstitev družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti Priloga 9: Poslovni izid družb po podpodročjih predelovalnih dejavnosti Priloga 10: Razvrstitev družb po regijah
Priloga 11: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti družb po regijah
Priloga 12: Poslovni izid družb po regijah
Priloga 13: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev družb Priloga 14: Pomembnejši kazalniki poslovanja družb v letih od 2002 do 2006
Priloga 15: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug glede na velikost Priloga 16: Pomembnejši podatki poslovanja zadrug po področjih dejavnosti
Priloga 17: Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti do virov sredstev zadrug
25
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida družb v letih od 2002 do 2006
2002 2003 2004 2005 2006 2002 2003 2004 2005 2006
Prihodki 11.115.198 12.029.244 13.382.478 14.424.677 16.021.434 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0
Odhodki 10.839.202 11.634.813 12.889.698 13.871.339 15.234.670 97,5 96,7 96,3 96,2 95,1
Neto celotni
dobiček/izguba 275.996 394.431 492.780 553.338 786.764 2,5 3,3 3,7 3,8 4,9
Dodana vrednost 2.648.327 2.870.607 3.147.865 3.335.083 3.608.009 23,8 23,9 23,5 23,1 22,5
Izguba na substanci 26.700 23.742 23.773 29.398 33.267 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2
Neto dodana vrednost 2.621.627 2.846.865 3.124.092 3.305.685 3.574.742 23,6 23,7 23,3 22,9 22,3
Davek iz dobička 60.498 79.680 101.383 137.359 182.305 0,5 0,7 0,8 1,0 1,1
Odloženi davki - - - -17.148 -11.769 - - - -0,1 -0,1
Čisti dobiček 446.243 520.172 578.783 615.478 751.557 4,0 4,3 4,3 4,3 4,7
Čista izguba 230.745 205.421 187.386 182.351 135.329 2,1 1,7 1,4 1,3 0,8 Neto čisti
dobiček/izguba 215.498 314.751 391.397 433.127 616.228 1,9 2,6 2,9 3,0 3,8
Število družb, ki so
predložile letno poročilo 38.051 39.837 42.068 43.711 45.330 - - - - -
POSTAVKE
POSLOVNEGA IZIDA
Znesek v mio SIT
Delež v prihodkih v %
Opomba:
Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih družbe predložile za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2005 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2006 družbe vpisale v stolpec za prejšnje leto, ker je število družb, ki so predložile letna poročila po posameznih letih različno. Podatki za leta od 2002 do 2005 vključujejo tudi podatke zadrug. Podatki zadrug za leto 2006 pa so obravnavani posebej, ker so jih zadruge predložile na drugačnih obrazcih kot prejšnja leta.
26
Priloga 2: Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov družb
Indeks
2006 2005 2006
2005 2006 2005
SKUPAJ 16.021.434 14.049.059 114 100,0 100,0
I. POSLOVNI PRIHODKI 15.552.594 13.672.474 114 97,0 97,3
1. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu
10.529.015 9.353.717 113 65,6 66,5
2. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU
3.068.206 2.678.230 115 19,2 19,1
3. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU
1.543.874 1.271.997 121 9,6 9,0
4. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
85.587 51.260 167 0,5 0,4
5. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
40.952 38.683 106 0,3 0,3
6. Drugi poslovni prihodki 284.960 278.587 102 1,8 2,0
II. FINANČNI PRIHODKI 377.086 303.442 124 2,4 2,2
1. Finančni prihodki iz deležev 212.523 130.177 163 1,3 0,9
2. Finančni prihodki iz danih posojil 56.844 55.432 103 0,4 0,4
3. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
107.719 117.833 91 0,7 0,9
III. DRUGI PRIHODKI 91.754 73.143 125 0,6 0,5
PRIHODKI
Znesek v mio SIT Delež v %
27
Priloga 3: Obseg in struktura posameznih vrst odhodkov družb
Indeks
2006 2005 2006
2005 2006 2005
ODHODKI SKUPAJ 15.234.670 13.492.409 113 100,0 100,0
I. POSLOVNI ODHODKI 14.865.145 13.120.722 113 97,5 97,2
1. Stroški blaga, materiala in storitev
11.820.331 10.291.524 115 77,5 76,2
2. Stroški dela 2.177.418 2.013.766 108 14,3 14,9
- stroški plač 1.540.753 1.416.942 109 10,1 10,5
- stroški pokojninskih in drugih socialnih zavarovanj
286.174 262.878 109 1,9 1,9
- drugi stroški dela 350.491 333.946 105 2,3 2,5
3. Odpisi vrednosti 709.875 682.675 104 4,7 5,1
4. Drugi poslovni odhodki 157.521 132.757 119 1,0 1,0
II. FINANČNI ODHODKI 329.695 336.279 98 2,2 2,5
1. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
39.542 81.128 49 0,3 0,6
2. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
218.213 187.834 116 1,4 1,4
3. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
71.940 67.317 107 0,5 0,5
III. DRUGI ODHODKI 39.830 35.408 112 0,3 0,3
Delež v % Znesek v mio SIT
ODHODKI
