UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
MOJCA JERAM
RAZUMEVANJE VIZUALNIH IDENTITET
GLASBENIH ALBUMOV MED UČENCI 9. RAZREDA
MAGISTRSKO DELO
CERKNO, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA
MOJCA JERAM
Mentor: doc. dr. JURIJ SELAN
Somentor: viš. pred. dr. URŠULA PODOBNIK
RAZUMEVANJE VIZUALNIH IDENTITET GLASBENIH ALBUMOV MED UČENCI 9. RAZREDA
MAGISTRSKO DELO
CERKNO, 2017
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DELA
Podpisana Mojca Jeram, rojena 13. 7. 1990 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Poučevanje: Likovna pedagogika, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Razumevanje vizualnih identitet glasbenih albumov med učenci 9. razreda pri mentorju doc.
dr. Juriju Selanu in somentorici viš. pred. dr. Uršuli Podobnik avtorsko delo. Literatura in citati so navedeni po pravilih pisanja magistrskega dela.
Mojca Jeram
Cerkno, april 2017
i
ZAHVALA
V prvi vrsti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Juriju Selanu, ki mi je nudil strokovno pomoč, prijazno podporo ter svetoval in dal napotke, ki so me pripeljali do končnega cilja.
Zahvala gre tudi somentorici viš. pred. dr. Uršuli Podobnik, ki mi je pomagala in me usmerjala pri oblikovanju in realizaciji empiričnega dela.
Ogromna hvala gre naslednjim trem osebam: Juretu Flandru, ki mi je dvignil moralo in mi pomagal dokončati avtorsko pesem na povsem zaželen način; Arnetu Dopudji, ki je pri pesmi dodal svoj ritem na bobnih in s tem še izboljšal realizirano umetnino, ter ne nazadnje Borutu Čeliku, ki je prenašal mojo pedantnost in pesem posnel ter oblikoval v odličen končni produkt.
Zahvala gre tudi učiteljici likovnega pouka Ani Koren, ki me je sprejela v razred za izvedbo empiričnega dela v razredu na osnovni šoli v Cerknem. Med izvedbo mi je vedno stala ob strani ter me podpirala.
Velika zahvala gre družini, predvsem mami, ki mi je omogočila študij in me podpirala od začetka do konca. Zahvaljujem se jim za pomoč, razumevanje in spodbudne besede.
ii
iii
Razumevanje vizualnih identitet glasbenih albumov med učenci 9. razreda
Povzetek
Pomemben del identitete popularne glasbe je način, kako različni izvajalci sebe in svojo glasbo predstavljajo vizualno – ovitek plošče, podoba v spletnem predvajalniku, plakati ipd. To je vizualna identiteta, po kateri jih na prvi pogled ločiš in prepoznaš. Pri tem so še posebej pomembne vizualne identitete glasbenih albumov, ki jih tvorijo grafični znaki (logoti in logotipi) kot ključen element vizualne identitete ter motiv in oblikovanje albuma. Na osnovi tega se postavljajo naslednja raziskovalna vprašanja, ki jih želim raziskati: Kako se vizualne identitete izvajalcev znotraj nekega glasbenega žanra in med različnimi žanri razlikujejo oz.
povezujejo? Ali in kako vizualna identiteta albuma izraža tisto, kar sporoča glasba na njem?
Kakšen vpliv imajo pri tem likovno-jezikovni parametri, kot so barve, oblike, kompozicija in motivi? Kako mladostniki razumejo, doživljajo in vrednotijo odnos med zvrstjo popularne glasbe in njeno vizualno identiteto? V teoretičnem delu bom na ta vprašanja odgovorila s pomočjo študija literature in analize drugih virov (dokumentarcev o glasbenem razvoju in različnih elektronskih virov) ter s formalno analizo vizualnih identitet albumov različnih izvajalcev iz različnih žanrov. Na osnovi tega bom oblikovala likovno-jezikovne parametre za identifikacijo teh značilnosti. Ker sem tudi sama glasbenica in ustvarjam lastno avtorsko glasbo ter tudi vizualne podobe zanjo, bom v analizo vključila tudi svoje avtorsko glasbeno in grafično oblikovalsko delo. V empiričnem delu pa bom raziskala, kako učenci 9. razreda razumejo odnos med zvrstjo popularne glasbe in njeno vizualno identiteto. Nekaj dni prej jim bom dala anketni vprašalnik, s katerim bom ugotovila, koliko so seznanjeni z vizualno podobo glasbenih albumov ter njihovimi grafičnimi znaki in kaj lahko na podlagi tega pričakujem od njih. Ko bomo pričeli z likovno nalogo, bodo učenci ob poslušanju glasbene zvrsti oblikovali vizualno identiteto zanjo oz. za njenega izvajalca. Sodelovala bom z dvema razredoma, ki ju bom ločila na dve skupini. Tako bom na koncu imela 4 skupine, kjer bo vsaka prisluhnila različni glasbeni zvrsti. Delali bodo posamezno. Ob poslušanju določene glasbe, ki jo bom sama pripravila, bodo razvili vizualno podobo. Poudarek bo na vizualni podobi albuma, ne na grafičnem znaku. Na osnovi ankete, pogovora z učenci v teku dela in analize njihovih izdelkov bom nato ugotavljala, kako in na kakšen način učenci razumejo, doživljajo in kritično vrednotijo odnos med glasbeno zvrstjo in njeno vizualno identiteto.
Ključne besede: glasbeni album, glasbena zvrst, vizualna identiteta, likovni jezik, logotip.
iv
v
Understanding the visual identities of music albums amongst the pupils in the 9
thgrade
Abstract:
An important part of the identity of popular music is the way different artists and their music is represented visually – covers of the records, the image in the web player, posters, etc. This is a visual identity by which they recognize and separate them at first sight. Visual identity of music albums which consists of graphic symbols (logos and logos) is especially important as a key element of the visual identity and design, and the creation of the album. On the basis of this, the following research questions, which I want to explore, are raised: How is the visual identity of performers connected or different in a particular musical genre and between different genres?
How or whether the visual identity of the album expresses what the music communicates to him? What impacts do visual-linguistic parameters such as color, shape, composition and motives have? How do adolescents understand experience and value the relationship between the genre of popular music and its visual identity? In the theoretical part, I answered those questions through the study of literature and the analysis of other sources (documentaries on musical development and a variety of electronic sources), and the formal analysis of visual identities of albums of various performers from different genres. On this basis, I developed fine-language parameters for the identification of those characteristics. Due to the fact that I am a musician and create my own original music as well as visual images of it, I included in the analysis of my copyrighted music and graphic designs. In the empirical part, I will explore how the 9th grade students understand the relationship between a genre of popular music and its visual identity. A few days before I will give them a questionnaire, which will determine, how many of them are familiar with the visual image of music albums and their graphic signs and what I can expect on the basis of that. When we start with the artistic task, students will listen to the music genre and develop visual identity for it or for its performer. I will work with two classes, where they will be separated into two groups. Eventually, I will have 4 groups, which will each listen to different music genres. They will work individually. When listening to certain music, which I am going to prepare, they will develop a visual image. The focus will be more on the visual image of the album as a graphic sign. Based on surveys, discussions with students during labor and the analysis of their products, I will subsequently identify how and in what way students understand, experience and critically evaluate the relationship between the musical genre and its visual identity.
Keywords: album, type of music, visual identity, visual language, logo.
vi
vii
KAZALO
UVOD ...1
1 TEORETIČNI DEL...2
1.1 Vizualna podoba – njena funkcija in pomembnost ...2
1.1.1 Plakati, letaki ...2
1.1.2 Oglasi, reklame ...5
1.1.3 Notranje oblikovanje, notranji dizajn ...7
1.2 Vizualna podoba v glasbi ...8
1.2.1 Kaj tvori vizualno identiteto glasbenega albuma? ... 10
1.2.1.1 Barve ... 10
1.2.1.2 Oblike ... 11
1.2.1.3 Motiv ... 11
1.2.1.4 Grafični znaki, logotipi ... 12
1.3 Začetki oblikovanja glasbenih albumov in nadaljnji razvoj ... 14
1.3.1 Pred začetkom 50. let prejšnjega stoletja ... 14
1.3.2 V 50. letih prejšnjega stoletja ... 15
1.3.3 Po koncu 50. let prejšnjega stoletja ... 16
1.3.4 Popularna glasba in njena podoba danes ... 18
1.4 Vizualna podoba glede na glasbeno zvrst ... 26
1.4.1 Klasična glasba ... 26
1.4.2 Jazz ... 29
1.4.3 Blues ... 35
1.4.4 Soul ... 37
1.4.5 Pop... 41
1.4.6 Rock ... 51
1.4.6.1 Psihedelična glasba ... 58
1.4.6.2 Metal ... 65
1.4.6.3 Black metal ... 68
1.4.6.4 Death Metal... 69
1.4.7 Elektronika ... 70
1.4.8 Narodno zabavna glasba ... 71
1.5 Albumi z zgodbami v ozadju ... 73
2 PRAKTIČNI DEL – IZDAJA SINGLA IN VIZUALNE PODOBE ZANJ ... 76
3 EMPIRIČNI DEL... 79
viii
ix
3.1 Problem in cilji raziskave ... 79
3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 79
3.1.2 Cilji raziskave ... 79
3.2 Raziskovalno vprašanje ... 79
3.3 Metodologija ... 79
3.3.1 Vzorec ... 79
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov ... 80
3.3.3 Postopki obdelave podatkov ... 80
3.3.3.1 Anketa ... 80
3.3.3.2 Učna priprava ... 83
3.3.4 Rezultati in interpretacija ... 100
4 SKLEP ... 103
5 LITERATURA ... 104
5.1 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA Z VIRI: ... 105
6.PRILOGE ... 114
KAZALO TABEL
Tabela 1: Glasbene zvrsti, ki jih poslušajo učenci 9. razreda ... 81Tabela 2: Umestitev avtorjev v določeno glasbeno zvrst po mnenju učencev ... 81
Tabela 3: Značilnosti narodnozabavne glasbe po mnenju učencev 9. razreda ... 82
x
1
UVOD
Pričujoče delo temelji na raziskovanju in odkrivanju povezav med različnimi glasbenimi zvrstmi in njihovimi vizualnimi podobami. Sama sem glasbenica in tudi velik ljubitelj glasbe in od nekdaj so me zanimali ovitki starih gramofonskih plošč, kasneje kaset in CD plošč.
Obstajajo plošče, ki te povsem zaznamujejo, ko jim nameniš pogled. Obstajajo tako preprosto oblikovane kot kompleksnejše vizualne podobe glasbenih plošč. Bolj ko razmišljam, bolj vidim, da vizualne podobe glasbenih ovitkov vizualno sporočajo nekaj, kar predstavljajo glasbeniki znotraj svoje glasbe same. Razmišljanje se pojavi že pri uporabi barv na določeni podobi. Temu sledijo tudi oblike. Ogromnega pomena imajo lahko tudi motivi – podobe na glasbenem ovitku. Motivi so lahko preprosti, kot recimo posnet portret določenega avtorja, skupine. Lahko so pa tudi bolj kompleksnejši motivi s prikrito zgodbo v ozadju, ki jo je mogoče definirati znotraj glasbenega albuma. Morda ovitek glasbene plošče vsebuje izrazito likovno izražanje, ki lahko v velikem številu krasi domače police. V magistrskem delu me zanima, kaj imata skupnega glasba in vizualna podoba, ali se likovna umetnost drugače izrazi pri različnih glasbenih zvrsteh ter ali ima glasba vpliv na to, kaj bo vizualna podoba na končnem izdelku izžarevala. Če bo odgovor pritrdilen, me nadalje zanima, če to zaznajo tudi drugi, denimo razred učencev v osnovni šoli.
2
1 TEORETIČNI DEL
1.1 Vizualna podoba – njena funkcija in pomembnost
Kakšna je funkcija vizualne podobe, njena pomembnost ter ali jo je enostavno izvesti?
Mogoče pride precej naravno, mogoče pa tudi ne. »Ne moreš izumiti dizajna. Prepoznaš ga v četrti dimenziji. Tako s krvjo in kostmi, kot tudi z očmi«, pravi D. H. Lawrence (po Weill, 2004, str. 1). Danes je sodobni svet prepreden s številnimi oblikami sporočanja, kjer kot osnovno sredstvo komuniciranja nastopa vizualni znak, podoba, slika. Grafično oblikovanje je nekakšen vmesnik socialnih in kulturnih sprememb (Fiell, 2002), zato je postalo način življenja (Sassoon, 2008). V sodobnem svetu je grafični oblikovalec pomemben tolmač različnih situacij in s tem ustvarja prepoznavnost posameznih okolij in vsebin, o njih obvešča in skoznje vodi uporabnika (Studiobotas, 2006). Vizualno sporočanje je tako vpleteno v vse pore sodobnega sveta. Proces oblikovanja je nadaljevanje organizacijskega postopka, ki se začne ob razvoju zamisli projekta.
Dobro oblikovanje naredi red iz nereda (Parker, 1997).
Če bi zadeli na loteriji in se odločili postaviti hišo, bi za oblikovanje svojega sanjskega doma verjetno najeli arhitekta. Ta pa se – če je vreden vsaj počenega groša – ne bi lotil izziva s kladivom in žago. Dobro domišljeni načrti in oblikovanje bistveno pripomorejo k uspehu, uporabnosti, kakovosti in lepoti končanega projekta. Vse v pravilnem vrstnem redu (Parker, 1997: 6).
Pa omenimo nekaj pomembnih vsebin, s katerimi se ukvarja grafični oblikovalec.
1.1.1 Plakati, letaki
Denimo plakati, letaki, s katerimi vabijo na dogodke. Dogodki so različnih vrst in posledično so različni dogodki za različne družbe ljudi. Lahko so bolj kulturno opredeljeni dogodki, denimo igre, otvoritve razstav, predstavitev poezije, lahko so pa bolj zabavni program, kot so glasbeni festivali, koncerti, otroški program itd. In za vsako takšno prireditev je pomembno, da grafični oblikovalec zna presoditi, kaj gledalci ali poslušalci potrebujejo, da jih privabi na določene dogodke.
3
Slika 1: Plakati različnih glasbenih dogodkov
Slika 2: Plakati različnih glasbenih predstav
Slika 3: Plakat razstave Klekljarski pripomočki sveta
4
Slika 4: Plakat Sovretovega večera poezije
Slika 5: Vabilo na rojstnodnevno zabavo
Razlike v plakatih je mogoče takoj opaziti. Plakati, ki padejo v oči, so običajno plakati različnih večjih dogodkov, kot so glasbeni festivali. Menim, da je njihova vizualna podoba zelo pomembna, saj se gre za širšo publiko. Pritegniti mora čim večjo pozornost ljudi, kot npr. plakat festivala Metalcamp (Slika 1), kjer je tudi natrpanost podatkov, naj bo s slikami ali pa imeni glasbenih skupin, ki bodo nastopali. Seveda z razlogom, da privabi čimveč ljudi, saj metalci obožujejo Tolminsko Sočo. Koristno je tudi, da vidijo svoje najljubše skupine na plakatu in se s tem odločijo za obisk festivala. Z omenjeno širšo publiko sem za festival Metalcamp imela zgolj publiko rock in metal glasbe, vendar je žanrov znotraj teh dveh toliko, da res lahko govorimo o širši publiki. Moramo omeniti, da je plakat črne barve. Barva, ki jo imajo ljubitelji metalske glasbe najraje.
Po drugi strani, ko pa gledamo plakat od Black Angels (Slika 1), po barvah, motivu ter vzorcih lahko kar kmalu ugotovimo, da leti na publiko, ki ima rada psihedelično glasbo.
Namreč, barve in vzorci so oblikovani tako, da človeka vabijo v drugi svet, kjer lahko odtavajo iz vsakdanjega življenja. Poleg tega pa je na plakatu upodobljen Indijanec, ki ima na položaju svojega čela geometrično oko, kar bi lahko predstavljalo odprto tretje oko. Tretje oko lahko vodi v kraje ali drugačen način razmišljanja, ki ga radi poimenujemo »izven škatle« (outside the box). Barve so toplejše in bolj razgibane. Podobno lahko vidimo na prvih treh plakatih, ki predstavljajo festivale, kjer je poudarek na ljubezni in barvah ter pozitivni energiji (hipiji).
Plakati za gledališke igre so lahko takšni, da opazovalca šokirajo. S tem lahko predstavijo, kakšna je zvrst. Denimo plakat igre Kaligula (Slika 2). Glede na videno bi lahko brez skrbi rekli, da gre za vojno dramo oz. dramo, kjer je prisotna bitka. Po brskanju po informacijah se je to prepričanje potrdilo. Prepričljivost plakata je pomembna, saj tu se še vedno gre za igro, ki bo večkrat izvedena, in bo tudi prisotnih več gledalcev. Medtem so plakati za
5
otvoritve razstav (Slika 3) ali večera poezije (Slika 4) dokaj bolj umirjeni. Že s tem želijo predstaviti, da bo dogodek umirjen in v ožjem ambientu. Za njih sklepam, da tudi ni potrebno veliko vložiti v oblikovanje, saj je, kar se gledalstva tiče, bolj specifičen krog ljudi. Potem imamo tudi vabilo na otroško zabavo deklice, ki je dopolnila 8 let (Slika 5). Vabilo je v rožnati barvi, ker deklice običajno povezujejo z rožnato barvo. Na vabilu je upodobljena majhna nasmejana deklica, ki vabi prijatelje k njej na zabavo. Vabilo je za majhnega otroka, predvsem deklico, lahko bolj vabljivo, kot bi bil letak iz festivala Metalcamp. Prisotne so prijetne in nežne barve; tudi oblike so preproste, otroške.
1.1.2 Oglasi, reklame
H grafičnemu oblikovanju spadajo tudi vizualne podobe različnih oglasov, reklam.
Nekatere reklame naravnost šokirajo, druge so bolj umirjene. Odvisno, kaj prodajajo. Lahko so kreme za lepoto in nego telesa (Slika 7), kjer že z vizualno podobo oglasa negujejo tvoje oči, da se odpočijejo na lepih in umirjenih oblikah ter motivu.
Podoben primer bi bili tudi alternativni prodajalci, ki prodajajo svoj lasten nakit, dnevnike in druge ročno izdelane stvari (Slika 6).
Slika 6: Reklama za dnevnike iz recikliranega papirja
6
Slika 7: Oglas za nego kože
Lahko so reklame trgovin z oblačili, kjer je z ogromnim tiskom napisano, da imajo popuste na določene artikle za določeno obdobje. Ali pa reklame trgovskih centrov, naj si bo Spar, Mercator, Hofer (Slika 8), Eurospin, ki načeloma nimajo kompleksnejših vizualnih podob, vendar so stvari, ki jih prodajajo, jasno predstavljene. Poleg tega pa z velikostjo in barvo poudarijo besedo »popust«, kar privabi ljudi. Znajo prepričati tudi z različnimi kuponi, ki so objavljeni znotraj oglasov. Natrpanost podatkov je tudi lastnost imenovanih reklam. Res pa je, da omenjene reklame ne potrebujejo posebnega grafičnega oblikovanja, saj bodo ljudje kupili določene stvari v vsakem primeru. Namreč, ta podjetja prodajajo hrano in življenjsko pomembne oz. dobrodošle stvari. Negovalna krema ali pa dnevnik nista življenjsko pomembni stvari in se morata bolj potruditi, da privabita ljudi.
Slika 8: Oglas za trgovino Hofer
Zanimivo je bilo opaziti še en primer. Različne revije, ki jih najdemo na prodajnih policah. Od Slovenskih novic in revij Lady, Nova, ki večinoma pišejo o škandalih slovenskih in tujih estradnikov do kakšne revije, ki piše o zdravju. Razlike so več kot opazne. Poglejmo reviji Nova ter Zdravje.
7
Slika 9: Primerjava naslovnic revije Nova ter Zdravje
Že po enkratnem prebiranju revije Nove vemo, da vsebuje bolj ali manj negativno komentiranje znanih obrazov. Od njihovega zunanjega izgleda, zdravja do dogodkov, ki jih radi imenujejo kot škandalozne. Zgodbe včasih niti niso povsem realno predstavljene. Na zgornji naslovnici revije Nova (Slika 9) lahko vidimo slovensko igralko Injo Zalta, ki je fotografom pokazala sredinca. Zgodbe sicer nisem prebrala, vendar si znam predstavljati, da so igralko označili kot slabo vzgojeno osebo. Kaj je bilo v resnici, pa žal ne vemo. Lahko je prišlo do provokacije in je igralka reagirala po svoji takrat najboljši moči.
In že samo ko vidimo podobo naslovnice ter potem tudi celotne revije, vidimo, da je natlačena, barve ozadja so bolj ali manj rdeče, kar lahko agresivno vpliva na bralca. Vsepovsod čez vse strani so prisotne negativne novice znanih ljudi. Lahko bi rekli, da ima revija zaradi sporočil slabo energetsko moč, kar se izraža tudi pri oblikovanju, kjer je pretirana natlačenost in prisotnost agresivnih barv.
Na drugi strani pa imamo revijo Zdravje (Slika 9), ki je skoraj absolutni kontrast reviji Nova. Vsebuje eno samo fotografijo na naslovnici; na njej je prijetna ženska, ki je nasmejana in izgleda, kot da je polna energije. V ozadju so prijetni odtenki modre in zelene barve, ki so zamegljeni in ne padejo preveč v oko. Tudi barve besed, ki so na naslovnici, so rožnate, bele, modre, prijetne. Na naslovni strani je res prisotno kar nekaj besedila, vendar je iz prodajnih razlogov to povsem razumljivo. Želijo privabiti ljudi, ki bi jih določene rubrike zanimale, in s tem lahko to že takoj najdejo na naslovni strani. Na splošno že zaradi vsebin znotraj revije Zdravje deluje na boljši energetski ravni, kar se potem odseva tudi na naslovnici.
1.1.3 Notranje oblikovanje, notranji dizajn
Pa se nekoliko spustimo na notranje oblikovanje, natančneje v prostore, kjer snemajo pogovorne oddaje. Razlike so opazne. Nedeljsko popoldne, Dobro jutro, Klepet ob kavi, Tarča, Zvezdana, Polnočni klub in druge. Kakšne so barve, prisotne v teh oddajah? Kako je postavljen prostor ter kakšno imajo pohištvo v njem? Dovolj je samo primerjava med oddajo Klepet ob kavi in Polnočni klub. Klepet ob kavi (Slika 10) ima svetle prostore. Pohištvo je povsem domače: dnevna soba in kuhinja, kjer voditeljica Jasmina svojim gostom pripravi kavo. Goste
8
povabi v dnevno sobo, kjer se pogovarjajo in diskutirajo o različnih tematikah. Ambient primeren naslovu oddaje.
Na drugi strani pa imamo Polnočni klub (Slika 11). Oddaja, katere ime navezuje na to, da se nekaj dogaja v polnočnem času. Čas, ko postane vse bolj temno in intimno. To je opaziti tudi v oblikovanju prostora. Gostje in voditelj oddaje so v temnem prostoru, vsak na svojem fotelju, ki so si zelo blizu in so postavljeni v polkrog. To ustvari posebno atmosfero sodelovanja v pogovoru, kjer so prisotne različne diskusije in pogledi na svet.
Slika 10: Oblikovan prostor v oddaji Klepet ob kavi
Slika 11: Oblikovan prostor v oddaji Polnočni klub
1.2 Vizualna podoba v glasbi
Kaj je tista stvar, ki je velikokrat v ozadju, kadar nekaj delamo? Denimo, da smo pri frizerju, v trgovini, ali pa da smo produktivni doma pri pospravljanju in podobnem delu. Velika verjetnost je, da nam bo v ozadju lepšala dan glasba. Glasba je tisto, kar lahko vpliva na naše razpoloženje, v njej se najdemo, tolaži in veseli nas, povečuje nam produktivnost in pomaga pri delu. Ravno sedaj, ko to pišem, imam v ozadju glasbo, ki mi pomaga pri zbranosti. Naše
9
življenje popestri na takšne in drugačne načine in zapolni neko praznino, ki bi drugače lahko bila tam.
Kako bi pa lahko opredelili melodijo? Lahko bi jo kot šum reke, ki teče mimo, ko gremo po potki, lahko kot dih vetra, ki gre skozi naše lase. Lahko so to glasovi živali, ki se oglašajo iz različnih razlogov, tako kot tudi ljudje govorimo. Ali pa zvok plazu, ki se je sprožil pod hribom, premikanje valov v morju in zabijanje le-teh v skale. Vse. Vse, kar slišimo, je zvok, ki s pomočjo različnih sil ustvari melodijo. Od kje so avtorji prej prejemali inspiracijo? Iz narave.
V naravo vključujem vse, ne samo gozd in travnike – tudi mesta, vasi, kmetije, skratka vse, kar se dogaja okrog nas in nam pusti zaznave v zvoku. In različni glasbeni avtorji so skušali uprizoriti najrazličnejše zvoke in jih oblikovati tako, da bi jih tudi drugi ljudje razumeli.
Nekateri pravijo, da je najlepši zvok vesolja.
Takšne in podobne zvoke lahko zasledimo marsikje tudi v zabeleženi glasbi. Naj bo glasba, ki je mišljena za izvajanje meditacije in tudi bolj poznana glasba, denimo glasba skupine Pink Floyd ali pa Mika Oldfielda, ki so poleg standardnih prijemov po inštrumentih uporabljali tudi takšne in drugačne efekte, kar je glasbo še bolj napolnilo in si z njo preprosto lahko odtaval na drugi planet. Vibracije teh zvokov so na višji ravni. Popeljejo te lahko v višjo dimenzijo in s tem v povsem drugačno domišljijo in interpretacijo, kot smo je običajno vajeni. Seveda pa ne smemo zanemariti tudi drugih zvrsti. Dober primer nastanka druge glasbene zvrsti je metal (Naylor, 2007), ki je nastal pod vplivom zvokov iz tovarn, kjer so predelovali kovino, ter vlakov, ko so se premikali po tirnicah.
Kakorkoli, že od vsega začetka so ljudje začeli črpati ideje za melodijo iz narave, ki je postajala vse bolj opredeljena skozi tisočletja. Začeli so se razvijati inštrumenti, glasbena teorija, kjer gredo zvrsti po različnih ključih, večglasje, ki doda harmonijo in drugo. Skozi razvoj je melodija pripeljala različne zvrsti, ki so všeč različnim populacijam. Nekateri imajo raje umirjeno, drugi bolj hrupno. Nekateri obožujejo zvok kitare, drugi dajo več na harmonije glasov. Vse to pa ima hkrati lahko neko podobo. Že samo, če poslušamo besedila, ki jih izvajajo, lahko dobimo določene asociacije, kaj želijo s tem sporočiti. Isto je z melodijo. Nekateri avtorji so pri tem zelo specifični, saj skozi svojo glasbo zelo dobro uprizorijo določene situacije. Dober primer je pesem Battle of Evermore skupine Led Zeppelin, kjer lahko kar slišimo, kako pokajo topovi in puške glede na ritem, ki ga izvajajo z inštrumenti. Podobno lahko rečemo pri pesmi The Rain Song iste skupine, kjer lahko slišimo, kako dež udarja po oknu in kaplje polzijo po šipi. Ne glede na besedilo, ki ne pripoveduje o dežju, lahko razumemo, zakaj The Rain Song.
Na splošno pa, kadar ljudje slišimo inštrumente, kakšen tempo in ritem ter izbor inštrumentov je pri tej glasbi prisoten, kar kmalu ugotovimo, da to spada pod npr. metal, rock, pop, soul, jazz in druge.
In ko vse to slišimo, želimo avtomatsko imeti pred seboj vizualno podobo. Kaj skladba predstavlja? Kako bi bilo to videti, ne samo slišati? Kdo je tisti človek, ki mi prinaša to veselje v življenje ter kako izgleda? In na podlagi takšnih in drugačnih razlogov sem mnenja, da so tako nastali prvi glasbeni ovitki.
Kot že omenjeno, naj gre za piš vetra ali šum reke: če nekaj takega vizualno upodobiš v zabeleženi glasbi, je velika verjetnost, da bodo prve asociacije vizualne podobe šle ravno v to smer, v smer reke, gozda, narave. Lahko razberemo, da imata vizualna podoba in glasba veliko močno skupno vez.
Prav tako kot na plakatih in v notranjem oblikovanju, je vizualna podoba pomembna tudi v sodobni popularni glasbi. Če je bistvo knjižne ilustracije v povezanosti z vsebino, ki jo
10
sporočajo besede (Pregl-Kobe, 1998), je bistvo vizualne podobe glasbenega albuma, da predstavi glasbo posameznega izvajalca oz. glasbenega žanra na albumu. Ne glede na to, iz katerega obdobja izvira glasba, kaže vizualna identiteta albuma podobo takratne družbe.1 Sporočilo popularne glasbe se izraža kot celota glasbe na albumu in vizualne identitete, kako je album oblikovan. Lahko bi celo rekli, da so ovitki glasbenih plošč pogosto najobsežnejša ali celo edina oblika likovne umetnosti, ki jo imajo ljudje doma.
1.2.1 Kaj tvori vizualno identiteto glasbenega albuma?
V likovnem smislu vizualno identiteto glasbenega albuma tvorijo grafični znaki, motivi, barve in oblike.
1.2.1.1 Barve
»[...] Veste, zame so to barve. Rad bi, da bi ljudje čutili glasbo na isti način, kot jo jaz vidim. Veste? To so barve. Ostalo je samo slika z malo znanstvene fantastike tu in tam [...],« je nekoč rekel Jimi Hendrix (po Ridley, 2013). Ljudje, ki govorijo o barvah, kadar govorijo o glasbi, so »ljudje s sinestezijo«. Sinestezija je nevrološki pojav, v katerem stimulacija iz senzorične ali kognitivne poti vodi do samodejnih nehotenih izkušenj v drugo senzorično ali kognitivno pot (Cytowic, 2002). Veliko glasbenikov je ustvarjalo tako, da so določeno glasbo povezovali z določenimi barvami in oblikami. Barve lahko torej delujejo kot nekakšna orientacija pri izbiranju in doživljanju glasbe (Dabner, 2011). Barva je tako področje, katerega razumevanje je še posebej odvisno od interdisciplinarnega sodelovanja (Butina, 2000).
Barve so lahko ključnega pomena pri zaznavanju določenih glasbenih zvrsti. Razlika se najbolje opazi v zvrsteh, kot sta Black metal in Psihedelična glasba (Slika 12).
Slika 12: Primerjava v barvah med zvrstmi black metala in psihedelične glasbe
1 Nosilci glasbenih albumov so se v zgodovini spreminjali: od gramofonskih plošč, kaset, CD-plošč, mp3 izdaj v spletni obliki ipd. Ne glede na nosilec pa je njihova vizualna identiteta enako pomembna.
11 1.2.1.2 Oblike
Ostrejša in agresivnejša, kot je glasba, ostrejše in agresivnejše bodo oblike vizualne podobe. Enako velja v primeru, če je glasba nežna, sentimentalna. V tem primeru bi grafični oblikovalec delal v smeri, da so oblike vizualne podobe nežne, sentimentalne. Umirjene linije z uporabo nežnih, pastelnih barv (Slika 13).
Slika 13: Primerjava v oblikah med death metal in ambientalno glasbo
1.2.1.3 Motiv
Zagotovo se vidi, iz kakšnih zvrsti prihaja avtor oz. glasbena skupina, za katero se potem ustvari vizualno podobo nekega izdelka kot denimo glasbenega albuma. Popularna glasba večinoma predstavi sebe v najbolj običajni realni luči, medtem ko glasba, ki velja za bolj artistično, da poleg večjega izražanja v glasbi tudi velik poudarek vizualni podobi. Razlika je opazna pri navedenih albumih Jennifer Lopez (Slika 14) in Jimija Hendrixa (Slika 15).
→
Slika 14: Jennifer Lopez – zunanji videz in podoba albuma
12
→
Slika 15: Jimi Hendrix – zunanji videz in podoba albuma
Razlika je očitna tudi pri spodnjih dveh zvrsteh (Slika 16 ter 17). Glasbene skupine veliko dajo tudi na lastno zunanjo podobo – videz, kar se lahko izraža tudi na glasbenih ovitkih.
→
Slika 16: Black metal skupina Frost – zunanji videz in podoba albuma
→
Slika 17: Narodno zabavni ansambel Saša Avsenika – zunanji videz in podoba albuma
1.2.1.4 Grafični znaki, logotipi
In ne nazadnje ima pri vizualni identiteti pomembno vlogo tudi grafični znak – logotip (Slika 18), ki vizualno izrazi ime avtorja, skupine. Grafični znak ustvari vizualno povezavo med
13
lastnikom in publiko – mora prenesti sporočilo, ki publiki pove, kaj organizacija ustvarja (Rivers, 2009). Grafične znake delimo na tipografske, ikonične, abstraktne in kombinirane znake. Z izrazom logo običajno povezujemo ikonične in abstraktne zaščitne grafične znake, logotip pa je oblika tipografskega znaka (Repovš, 1995). Nekateri logotipi skupin so postali simboli, ki so morda še celo močnejši od glasbe, ki jo je skupina ustvarila – postali so ikonografski simboli kljubovanja in upora in ponovnega rojstva ter pripadnosti (Oser, 2008).
Slika 18: Ikona skupine Rolling Stones in logotip skupine Metallica
Dobro je omeniti, da so grafični znaki in logotipi najbolj prepoznavni in obstojni pri glasbenih izvajalcih znotraj zvrsti rock. Od popularnega rocka do death metala. Razlike se takoj prepoznajo tako v obliki kot v barvi. Bolj svetlejša in pozitivna, ko je glasbena skupina, bolj svetlejši ter pozitivnejši bo njihov logotip in obratno (Slika 19). Izvajalci znotraj temačnejših zvrsti oblikujejo logotipe že tako groteskno, da jih je praktično nemogoče prebrati. Grafični znak in logotip prideta prav za potrebe promocijskega materiala skupin (majice, kape, značke, torbe, nakit).
Slika 19: Primerjava logotipov med rock zasedbo Yes in black metal skupino Human Dismemberment
»Povezava med umetnostjo in zvokom je torej ovitek glasbene plošče. Ne glede na to, iz katerega obdobja izvira glasba, kaže ovitek plošče podobo takratne družbe. Sporočilo glasbe na plošči oziroma njen namen je torej seštevek glasbenega in vizualnega. Ovitki glasbenih plošč so pogosto najobsežnejša zbirka likovne umetnosti, ki jo imajo ljudje pri hiši. Čeprav je glasba
14
na prvem mestu, poslušalec ploščo najprej začuti z očmi, šele kasneje z ušesi. Tako je bilo takrat in tako je še danes« (Jurak, 2010: 6).
Seveda moramo imeti v mislih, da je pri glasbi še vedno glasba sama na prvem mestu, vizualna podoba pa kvečjemu le pripomore k še dodatni prepoznavnosti in svoji unikatnosti.
Nekateri avtorji so o tem še posebej izrazili svoje mnenje: »Nihče ne kupuje plošč le zaradi ovitkov, plošče ne prodajajo ovitki – zgolj pomagajo, najboljši ovitek bo šel v pozabo, če so v njem glasbene smeti, dobra plošča se bo prodajala ne glede na ovitek...« (Szaybo v: Stepančič, 2006, str. 51)
1.3 Začetki oblikovanja glasbenih albumov in nadaljnji razvoj
1.3.1 Pred začetkom 50. let prejšnjega stoletja
Težko si je predstavljati današnjo glasbeno industrijo brez gonilne sile, trženja. Vendar pred letom 1940 nekako ni bilo potrebe po trženju glasbe, pač pa je bil poudarek na promoviranju gramofonov. Gramofon/fonogram, mehanska naprava, ki so jo izumili že leta 1877, je bil ključnega pomena pri samem predvajanju posnetega zvoka. V tistem času so bile na voljo le gramofonske plošče v navadnih papirnatih ovitkih, na katerih so bila napisana imena glasbenih založb in ne imena izvajalcev. Poznamo pa primere večjih gramofonskih plošč iz leta 1920, ki jih najdemo v ovitkih, ki so bili kot platnice knjig. A tudi te gramofonske plošče so bile brez kakršnihkoli vizualnih podob, ki bi prikazovale duh glasbe na plošči. Trgovine, v katerih so prodajali le gramofonske plošče, so bile redke, saj so plošče prodajali kar v trgovinah z glasbeno opremo. Zaradi vizualne neprivlačnosti so bile postavljene police v sam kot trgovine ali pa nekje za prodajnim pultom. Vendar pa v času pred izumom radia gramofon ni imel konkurence, zato je bilo intenzivno trženje plošč resnično brez pravega pomena. Večina ameriških gospodinjstev je do sredine 20. let prejšnjega stoletja že imela gramofon (Drate, 2002).
Leto 1940 (Heller, 2009) je bilo prelomno leto pri oblikovanju ovitkov gramofonskih plošč. Pojavil se je ovitek štirih gramofonskih plošč založbe Columbia Records z naslovom
»Musical Hits: Rodgers and Hart« (Slika 20), katerega je oblikoval takrat komaj 23-letni grafični oblikovalec Alex Steinweiss (1917 - 2011).
Slika 20: Musical Hits: Rodgers and Hart
15
Posebnost tega ovitka je bila, da je bil narejen prav za to ploščo. Sprva so bili pri založbi proti ideji, kajti bali so se dodatnih stroškov za oblikovanje takšnega ovitka. Vendar jim je prav ta ovitek prinesel dodaten zaslužek, saj je požel takojšnji uspeh. Alex Steinweiss je popolnoma spremenil način oblikovanja in pakiranja gramofonskih plošč. Bil je mnenja, da so bili ovitki gramofonskih plošč tistega časa dolgočasni in neprivlačni. Sam je v navadnem ovitku videl platno, katerega je kreativno preoblikoval, da je odražal lepoto glasbe na plošči. Če je glasba dovoljevala, je Steinweiss v svojih podobah želel ujeti razpoloženje in samo simboliko glasbe.
Nadrealizem in tudi nemški ter francoski plakati iz 20. in 30. let 20. stoletja so navdihovali Alexa Steinweissa. Poleg novega načina oblikovanja glasbenih plošč je bil Steinweiss zaslužen še za nekaj. Leta 1994 je oblikoval ovitek LP plošče iz kartona, ki ga poznamo še danes. Tanek karton, ki je ščitil ploščo pred praskami je bil prepognjen na pol, prekrit s papirjem, na katerega je bilo mogoče tiskati. Njegov izum je postal stalnica v glasbeni industriji za dolgih 50 let (Kohler, 1999).
1.3.2 V 50. letih prejšnjega stoletja
V obdobju 50. let prejšnjega stoletja je bila v ospredju večinoma bolj pomembna glasba.
Ovitek je bil dodatno dopolnilo k celotnemu projektu. Večinoma so bili ustvarjeni portreti avtorjev.
Slika 21: Ella Fitzgerald in Louis Armstrong
50. leta pa so bila tudi obdobje beat generacije in slikarjev abstraktnega ekspresionizma.
Odpirati so se začeli novi smisli in občutki za oblikovanje, ki so prejeli navdih preko mobilov Alexandra Caldra in colorfield slikarstva umetnikov Elsworth Kelly, Kenneth Noland in Frank Stella. Prav tako so bili takrat prepoznavni čisti obrisi bauhausa kot tudi italijanski futurizem (Miles, 2008).
Da so lahko težko jazz glasbo bolj približali vsem ljudem, so vizualno podobo prepustili umetnikom. Ti so ustvarili ovitke albumov, katere so ljudje želeli imeti v lasti. V tem obdobju sta zvrst jazz in moderna umetnost šli precej dobro skupaj, še posebej, če sta bila moderni jazz
16
in umetnost abstraktna (Slika 22 in 23). Medsebojno sodelovanje (sploh če je bil en od sodelujočih bolj znan) je pripomoglo k večji promociji in prepoznavnosti (Miles, 2008).
Slika 22: Charles Mingus: Mingus Ah Um, avtor slike: Neil Fujita
Slika 23: Ella Fitzgerald Sings Gershwin Vol 2. Avtor dela: Bernard Buffet
1.3.3 Po koncu 50. let prejšnjega stoletja
Vizualna podoba glasbenih albumov je najprej postala pomembna v rock glasbi 60. let in je s tem naglasila potencial rocka kot umetniškega medija. S tega vidika predstavlja prelomni trenutek album Sg. Pepper Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles (Slika 24), ki spada pod zvrst »psihedelične glasbe«. Ideja albuma je bila ta, da te zasvoji in da bi oglaševal dejstvo, da so bili člani skupine v takšnem stanju in da so bili še ponosni na to (Miles, 2008).
17
Slika 24: The Beatles: Sg. Pepper Lonely Hearts Club Band
Ovitek, ki ga je oblikoval Peter Blake, je opozoril svet na to, kaj vse je možno v mejah predstavitve plošč in je še danes revolucionaren košček umetnosti (Draper, 2008).
Psihedelična glasba je odprla pot novim idejam, zvokom in slikam, kar je peljalo rock glasbo v smer hedonizma in presežka (Naylor in Poole, 2007). Primer tega je album The Psychedelic Sounds of the 13th Floor Elevators (Slika 25) skupine 13th Floor Elevators (Miles, 2008).
Slika 25: 13 th Floor Elevators: The Psychedelic Sounds of the 13th Floor Elevators
Glasbeni ovitki, od gramofonskih plošč v 50. do kaset v 80. ter mp3 verzij v današnjem času – vsi so imeli in še zmeraj imajo vizualno podobo svojega izdelka. Zaradi vizualne podobe je lažje in hitreje prepoznati avtorja, skupino, ki je ustvarila določeno glasbo. Na prodajni polici ali pa v današnjem času na internetu boš hitreje našel, kar iščeš, če boš lahko prepoznal podobo, kakor da bi prebral naslov. Zakaj je tudi pomembno, da obstaja vizualna podoba? Vizualna podoba lahko ogromno pove, kaj vsebuje glasba znotraj albuma. Ne samo, da predstavlja nekega avtorja, celo stilsko se lahko predstavi. Primer Justin Timberlake-a z albumom The
18
20/20 Experience (Slika 26), kjer vidimo na ovitku Justina, oblečenega v smoking, ki okoli vratu nosi metuljčka, kakor je bil to običaj v obdobju 20. in 50. let prejšnjega stoletja. Justin je v tem albumu moderniziral starejše čase, ko sta prevladovala jazz in soul. Hkrati pa lahko vidimo pred njim napravo, model stare šole, ki lahko še bolj potencira zgodbo tega ovitka.
Slika 26: Justin Timberlake: The 20/20 Experience
1.3.4 Popularna glasba in njena podoba danes
Na splošno avtorji danes veliko dajo na vizualno podobo njihovega končnega izdelka, saj so mnenja, da mora tudi vizualno predstavljati to, kar potem pripoveduje glasba znotraj nje.
Nekateri avtorji se iz albuma v album tako stilsko kot zrelostno spreminjajo. Menim, da dajo ti avtorji veliko več poudarka albumu kot pa denimo logotipu. Pri pop izvajalcih se ne zasledi logotipa za izbranega avtorja, ki bo predstavljal več albumov hkrati ali pa tudi za potrebe merchandisa. To bi rekla že zato, ker se izvajalci iz albuma v album spreminjajo. Novejša vizualna podoba preveč izstopa od starejše, kar lahko posledično vpliva tudi na tipografijo/logotip izvajalca. Te razlike v večjih zasedbah so manj očitne. In za solo izvajalce bo v obliki merchandisa kar avtor sam. Skupine, ki izhajajo iz rock zvrsti, imajo iz albuma v album bolj ali manj podoben stil, ki ga ohranjajo več let. Redko oz. malenkostno se spreminjajo in v tistih albumih pridejo bolj do izraza tudi logotipi. Metallica, ACDC ali pa Iron Maiden imajo že od nekdaj isti logotip, ki jih predstavlja tako na glasbenih ovitkih kot tudi v prodajni industriji (merchandise), kjer svoje logotipe odtisnejo na majice, kape, značke in še kaj. Za začetek lahko povem, da ima podoba albuma neko posebno vlogo. Za razliko od logotipa, ki vedno predstavlja eno skupino, ovitek albuma predstavlja album sam. Ne toliko avtorja, ampak kvečjemu glasbeno zvrst oz. zgodbo znotraj albuma. To se pogosteje pojavlja med pop izvajalci, sploh kadar izdajo hite.
Novodobni izvajalci izdajajo tudi vizualno podobo za singel – pesem, ki postane hit na radiu in predstavlja glavno pesem na albumu, ki izide kasneje. Primer novodobne izvajalke je Lana Del Rey, ki ima vizualno podobo albuma oz. singla na podlagi pesmi, ki jo predstavlja.
Pesem West Coast (Slika 27), ki govori o zahodni obali ZDA, bolj specifično o Los Angelesu, kjer je prisotna vsa glavna smetana v glasbeni industriji že od 50. let prejšnjega stoletja. Los Angeles je znan po obali Venice Beach, kjer je po zgodnje inspiracije prihajal Jim Morrison
19
(The Doors), ki je kdaj omenjen v njenih besedilih. Venice Beach je tudi v ozadju vizualne podobe.
Slika 27: Lana Del Rey: West Coast
Po mojem mnenju je vizualna podoba bila in bo vedno pomemben del celotnega glasbenega izdelka, naj bo na področju barv, oblik, motiva ali– zelo verjetno – tudi logotipa (če smo v rock ali bolj artističnih zvrsteh). Če avtor ne zna napovedati nekaj bolj specifičnega na svojem albumu (npr. s Sg. Peppers so Beatles napovedali, da so iz fantovske skupine, za katero so norela dekleta, prešli na neobičajno raven), ampak hoče bolj ali manj predstaviti sebe, bo zelo verjetno tudi avtor sam na sliki, mogoče v kakšni bolj posebni podobi ali vlogi, mogoče pa sploh ne. Takšen primer bi lahko bil Bruce Springsteen z albumom Born to run (Slika 28), kjer je naslonjen na svojega saksofonista. Menda je bilo tisti dan rečeno, da bodo naredili konkreten fotografski dan za Bruce-a. Fant je bil zelo nervozen in katerakoli fotografija, ki so jo posneli, ni bila uspešna. Potem pa so se odločili narediti krajšo pavzo, kjer se je Bruce nekoliko sprostil in se v času neke šale, kjer so se vsi smejali, naslonil na svojega saksofonista, kar je bilo fotografu všeč, in takrat ga je fotografiral. Tako je bil Bruce predstavljen v simpatični pozitivni podobi. Ob robu lahko vidimo ramo tega saksofonista, na katerega se je naslonil (Miles, 2008).
20
Slika 28: Bruce Springsteen: Born to Run
Drugačen pa je primer istega avtorja, album z naslovom BORN IN THE USA (Slika 29), kjer je oblečen v klasične kavbojke, ki predstavljajo zahod, v žepu ima baseball kapo, ki je klasični šport ameriškega ljudstva, in v ozadju se vidijo rdečo-bele črte, ki po vsej verjetnosti predstavljajo del ameriške zastave. Album, v primerjavi s prejšnjim predstavlja tisto, kar naslov albuma vsebuje, medtem ko pri Born to Run sklepam, da niso imeli kakšne druge ideje, kot da posnamejo njegov portret.
Slika 29: Bruce Springsteen: Born in the USA
Kot lahko vidimo, pri teh izvajalcih logotipi niso pomembni. In najbolj, kar lahko sklepam, je to zato, ker se avtorji oz. skupine iz albuma v album spreminjajo – se razvijajo,
21
rastejo. In tudi zaradi tega ne morejo obstati pri eni in isti obliki. Zanimiva primera sta Justin Timberlake (Slika 30) in Britney Spears (Slika 31).
Slika 30: Justin Timberlake
Album Justified je prvi samostojni album imenovanega avtorja. Takrat je bil avtor v vejah pop glasbe iz 90. in prvega desetletja tega stoletja. Ovitek albuma sicer nima kakšne posebne vsebine. Fant s povsem nedolžnim obrazom, kot nekakšen dokaz, da je dokazal, da zmore sam (pred tem je bil v fantovski zasedbi N'Sync, katero je zaradi drugačnih interesov zapustil), kar bi lahko pomenil tudi naslov albuma »Justified«, ki pomeni utemeljen – dokazal, da je dober, da zmore, in da bo šel dalje. Hkrati pa bi lahko ta naslov imel skupno nit z njegovim lastnim imenom. Njegov drugi album, »Futuresex / Lovesounds« pa predstavlja že nekoliko drugačno zgodbo. Vidimo, da je avtor pripravljen na akcijo. V smislu akcije na plesišču. Na sliki lahko vidimo, da je avtor uničil disko kroglo, ki je običajno prisotna na plesiščih. Moja razlaga je, da je celoten album zasnovan na moderniziranem groovu, saj so pesmi iz tistega albuma primerne za v disko klub, upoštevajoč ritem, ki je znotraj tega prisoten. Album je poimenoval po istoimenskem hitu, ki ga je izdal pred izidom albuma. Album »20/20 Experience« je mišljen kot vrnitev h koreninam (trdi, da je soul izvajalec) z dodatkom moderne primesi.
22
Slika 31: Britney Spears
Glede na besedila in videospote, ki jih ima avtorica (glede nekaterih sem mnenja, da je bolj pritiskala glasbena industrija kot pa avtorica sama), menim, da njen razvoj ni težko drugače interpretirati. Od nedolžne naivne deklice, ki govori o prvih ljubezenskih vzponih in padcih, do femme fatale, ki zna manipulirati z moškimi, ki se ji ne morejo upreti.
Kako so pomembni albumi vizualno, kaže tudi starejši primer albuma Horses Patti Smith (Slika 32). Namreč, velikokrat je bilo govora, da so njen album kupili zgolj zaradi njenega portreta, ki je na albumu. Njena poza, stil oblačenja, je tako v tistem kot tudi v kasnejšem času predstavljala njo kot ikono uporništva, sprememb. S tem albumom je leta 1975 Patti postala vodilna komponenta newyorškega punk rock gibanja (Miles, 2008).
23
Slika 32: Patty Smith: Horses
Marsikdo, ki je govoril o marsičem v svojih besedilih (ljubezni, politiki, spoznavanju samega sebe, religiji, svetu na splošno) in se iskal v svojih stilih, ni imel specifične lastnosti v svojih albumih, vendar pa so tisti albumi še vedno tako izraženi, da jih ne moremo zgrešiti. Bob Dylan z albumom Self Portrait (Slika 33) ne bi mogel imeti boljše podobe albuma kot njegov portret na albumu.
Slika 33: Bob Dylan: Self Portrait
Eagles z albumom Hotel California (Slika 34) so tudi ostali pri očitnem. Album je oblikovan tako, da, ko gledamo sprednjo stran albuma, gledamo v stavbo hotela California.
Nato album odpremo kot knjigo. Na notranji strani vidimo notranjost hotela, kjer je prisotno kar nekaj pomembnih gostov in med njimi so tudi člani skupine The Eagles. Oni za razliko od ostalih izstopajo, saj so osvetljeni.
24
Slika 34: The Eagles: Hotel California
Pink Floyd so bili mojstri izvirnosti v izražanju svojih albumov. Njihova, naj si bo še tako težka glasba in glasba na višjem nivoju, tako v besedilu kot tudi mojstrsko izvedena v melodiji, je bila na koncu vedno tako preprosto izpeljana v albumih. Preprosto v smislu, da ni bilo treba pretiranih detajlov, ampak so bile omenjene malenkosti popolno izpeljane, da predstavljajo prav to, kar so avtorji želeli. Prvi primer albuma Pink Floyd bi bil Atom Heart Mother (Slika 35). Album vsebuje naslove pesmi, kot so Breasty Milk in Funky Dung in v tem primeru res ni bolj očitnega primera kot fotografija krave na ovitku albuma. Krava na prvi strani albuma se imenuje Lullabell III, tiste na zadnji strani pa ostajajo anonimne (Miles, 2008, str:102).
25
Slika 35: Pink Floyd: Atom Heart Mother
Genialno delo iste skupine je seveda The dark side of the moon (Slika 36). Avtor Storm Thorgerson je iskal podobo, ki bi se navezovala na lightshow skupine in je prišel do ideje s prizmo, ki transformira tanko belo svetlobo v mavrico. Basist skupine, Roger Waters, je tudi študiral na umetniški fakulteti in je modificiral grafično podobo na tak način, da se nadaljuje skozi notranji ovitek, ki se pretvori nazaj v belo svetlobo na zadnji strani. To predstavlja ponavljajoči se ritem glasbe same. Album je postal instantna ikona, ki predstavlja Pink Floyd, kamorkoli se obrneš. Lahko bi rekli, da tako kot Rolling Stones definira njihov jezik; Pink Floyd definira prizma (Miles, 2008).
Slika 36: Pink Floyd: Dark Side of the Moon
Lahko vidimo, da določene skupine sploh ne napišejo lastnih imen na ovitke albuma.
Sklepala bi, da so že vizualne podobe albumov tako močne, unikatne ikone, da imena za dodatno prepoznavnost sploh ne potrebujejo.
26
1.4 Vizualna podoba glede na glasbeno zvrst
K magistrskemu delu sem imela namen pristopiti na podoben način, kot v diplomskem delu, kjer sem se ukvarjala s simboli in logotipi glasbenih skupin. Tam sem določene simbole in logotipe razdelila po desetletjih, kjer se je opazila razlika, kako so se razvijali. To sem nameravala storiti tudi v magistrskem delu, vendar sem prišla do ugotovitve, da tudi v današnjem času obstajajo glasbene zvrsti preteklih let in se glede na stil oblačenja glasbenih avtorjev in tudi vizualnih podob ne razlikujejo po podobah iz preteklih desetletij. Metalci ohranjajo svoje lastnosti, prav tako glasbeniki s psihedelično glasbo, avtorji klasične glasbe itd.
Način, na katerega bom pristopila k magistrskemu delu, bo tako nekoliko drugačen. Definirala bom vsako glasbeno zvrst posebej, ne glede na čas, iz katerega je določena glasbena skupina oz. pesem izšla. Glasbenih zvrsti je ogromno, tako da se bom osredotočila na najbolj znane, najbolj vodilne v svoji zvrsti. Na prvotne, iz katerih so se potem razvijale še druge podzvrsti.
Omenila bom samo kakšno podzvrst, ki bo res izstopala.
Šla bom po vrsti, kdaj je določena glasbena zvrst prišla v ospredje. Klasična glasba, menim, je najstarejša zvrst od vseh, ki ji bodo sledile.
1.4.1 Klasična glasba
27
Slika 37: Primeri albumov klasične glasbe
Zanimivo je dejstvo, da kadar pomislimo na klasično glasbo, najprej pomislimo na violino (Slika 37). In brskanje po albumih klasične glasbe je obrodilo podobne sadove. Razen enega albuma, kjer je bil na njem klavir, so bile prisotne violine. Zakaj? Menim, da je bila za časa klasične glasbe, ko je bila ta vodilna v svetu, violina inštrument, ki je najbolj prišel do izraza. Ima močan in izrazit zvok in lahko hitro prevzame glavno vlogo. Če je dobro izveden zvok, pusti močan pečat na duši. Marsikdo, s katerim sem govorila, naj bo to izobražen glasbenik ali pa amater, je rekel, da raje sliši zvok violine ali pa saksofona kakor vokal (do saksofona bomo še prišli).
Zgoraj navedeni albumi (Slika 37) so kompilacije različnih avtorjev. Da dobijo tej avtorji skupno nit v kompilaciji, menim, da je violina najboljši prikaz albuma za klasično glasbo.
Kadar pa govorimo o avtorjih klasične glasbe, kot so Beethoven, Mozart, Strauss ter Vivaldi, pa podoba violine ni več prisotna. V času teh avtorjev se še niso ukvarjali z vizualno podobo glasbe, so pa kasneje, ko se je to uveljavilo, drugi ljudje to naredili za njih. In verjetno najbolje, kar so lahko naredili, so bili avtorjevi portreti. Več stoletij kasneje je težko verjetno, da bi kdo lahko osebno poznal te avtorje in dodal na ovitke albuma kakšno njihovo osebno noto.
Kar vidimo spodaj (Slika 38), je sicer kolekcija albumov posameznih klasičnih avtorjev iz serije
»Masters of classical music«.
28
Slika 38: Primeri albumov klasične glasbe iz serije Masters of Classical Music
Marsikdo bi lahko pomislil, da je to samo zato, ker je iz iste serije, vendar sem po nadaljnjem raziskovanju prišla do zelo podobnih rezultatov (Slika 39):
Slika 39: Primeri albumov skladateljev Mozarta in Beethovna
29
Najdemo pa lahko tudi primere albumov istih avtorjev, kjer ni njihovega portreta (Slika 40). Vendar so po opisu sodeč to albumi, ki so jih priredili drugi orkestri tem avtorjem v spomin in so zaradi tega album opremili z bolj simbolično podobo, ne pa z avtorji samimi.
Slika 40: Primeri albumov orkestrov v poklon Pathetiqui, Requiemu ter Sonati A Kreutzer
Album Čajkovskega (Slika 40) me je zelo impresioniral zaradi lastne temačnosti. Glede na naslov albuma, ki se imenuje »Pathetique«, menim da žalostna maska, ki je osamljena in obešena na veji osamelega drevesa, ne bi mogla bolje upodobiti imena. Mozartov Requiem, katerega izraz pomeni glasbeno kompozicijo v rimskokatoliški cerkvi, ki je namenjena žalovanju za umrlimi, tudi ne bi mogel biti boljši primer: mrtva oseba, ki pokrita leži pred oltarjem. Beethovnova Sonata za Kreutzer po mojem mnenju predstavlja ljubezensko izpoved, kar so hoteli upodobiti tudi na ovitku albuma.
1.4.2 Jazz
Prej sem omenila, da se k saksofonu vrnemo kasneje. Lahko rečem, da je tako, kot je violina v klasični glasbi, saksofon prisoten v jazzu (Slika 41).
Slika 41: Poslikava v domačem kraju, kjer vsako leto poteka festival Jazz Cerkno
30
Pred nekaj leti je v našem kraju potekala likovna delavnica na temo festivala Jazz Cerkno. Nastala je navedena stenska poslikava (Slika 41). Na fotografiji lahko vidimo saksofon kot dominanten element na tej poslikavi (vidimo lahko štiri različne saksofone). Iz tega lahko sklepamo, da so tudi otroci oz. mladostniki, ki so sodelovali na tej delavnici, najprej pomislili na imenovani inštrument, ko so slišali za zvrst jazz. To lahko opazimo tudi na glasbenih albumih zvrsti jazz (Slika 42).
Slika 42: Primeri albumov zvrsti jazz
Slika 43: The Henderson Big Band
31
Slika 44: Gerry Mulligan
Slika 45: Eric Dolphy
Naj si bodo samostojni izvajalci, kjer so na sliki prisotni s svojim glavnim inštrumentom – saksofonom, in tudi kompilacije jazz kompozicij. Avtorji so v tistih časih želeli predstaviti, kaj je v ospredju te glasbe. Zanimivo je, kako so glasbeni albumi drugače razviti kakor albumi klasične glasbe. V času jazza (v 50. letih prejšnjega stoletja) so se že začeli pojavljati prvi glasbeni ovitki in avtorji ter producenti so bili mnenja, da mora tudi ovitek pritegniti gledalca, ne samo glasba. Ko gledamo te zgoraj navedene ovitke, lahko vidimo, da so zabavni. Lepe poživljajoče barve, razgibano ozadje, celo razgiban tekst. Kar čutimo lahko, kako je ta glasba poživljajoča znotraj albuma, sploh album The Henderson Big Banda (slika 43) ali pa Gerryja Mulligana (slika 44). Medtem ko Eric Dolphy (slika 45) na drugi strani deluje že bolj umirjen glede na njegov zamišljen in spokojni izraz, ko se sreča s ptičkom.
Včasih so prisotni tudi drugi inštrumentu, a vidi se, da je v ospredju saksofon (Slika 46):
32
Slika 46: Dominantnost saksofona na albumih zvrsti Jazz
Včasih pa si z ostalimi inštrumenti kar lepo porazdeli vlogo (Slika 47):
Slika 47: Primeri albumov zvrsti jazz z enakovrednimi inštrumenti
Kot že prej, lahko tudi sedaj rečem, da so se v času jazza, ko je bil na vrhuncu svoje moči, posvetili dinamiki in izrazitosti glasbenega ovitka. Vsak album deluje poln veselja in predvsem zabave. Navsezadnje je jazz včasih vabil ljudi na plese.
Pri jazzu pa glede svoje moči v dinamiki in energiji zagotovo ne smemo zanemariti še enega trobila – trobente (Slika 48).
33
Slika 48: Albumi zvrsti Jazz s trobento kot dominantnim inštrumentom
Na zgoraj navedenih slikah lahko še vedno vidimo, da kadar se gre za kompilacijo glasbenih umetnikov, pride do izraza inštrument, ki je vodilnega pomena v tej kompilaciji oz.
glasbene skupine. Kadar gre za avtorja samega, pa je običajno upodobljen v obliki portreta, poleg sebe pa ima svoj inštrument.
Na ovitkih je marsikdaj upodobljena tudi zabava (slika 49). Dinamika, kontrasti, razgibanost, vse na enem samem mestu.
Slika 49: The Bryan Ferry Orchestra: The Jazz Age
34
Zanimivo je tudi, ko gledamo kompilacije jazz albumov današnjega časa, kolikokrat so na ovitkih albuma upodobljeni koktajli ali pa kozarec rdečega vina (Slika 50):
Slika 50: Lounge Jazz
Menim, da je zelo očitno, da govorimo o glasbi, ki je prisotna v kavarnah ali pa restavracijah, ki pritegnejo čudovito, mogoče celo romantično vzdušje. Moja prva asociacija, ko vidim te slike, je »lounge music«. Glasba ki je primerna ob druženju v lokalu, ob kozarčku vina ali pa martinija.
Ne smemo pa zanemariti še drugih primerov v jazz glasbi. V 50. (Miles, 2008) je bila najboljša umetnost, ki si jo lahko našel pri nekomu v hiši, prav na policah, kjer so bile prisotne glasbene plošče, tako zaradi glasbe kot ovitkov samih. 50. so bila leta beat generacije in abstraktnega ekspresionizma v slikarstvu. Odprlo se je novo, »kul« zaznavanje grafičnega oblikovanja, ki je vzburilo navdušenost s strani mobilov Alexandra Caldra, potem del bauhausa in ne nazadnje italijanskega futurizma. Moderni jazz je včasih odseval težko glasbo, ampak da bi ta glasba postala bolj dostopna, so oblikovali takšne ovitke, da so ljudje ploščo želeli kupiti.
Ovitki so odsevali moderno umetnost tistega časa. Glasba je bila abstraktna, kakor je bila abstraktna tudi likovna umetnost (Slika 51).
Slika 51: Združevanje umetnosti z modernim Jazzom
35
Vmes se najde tudi kakšen primer glasbenega albuma, kjer skuša ovitek najbolje prikazati naslov albuma. Takšen primer bi bil »Into the hot« The Gil Evans Orchestra (slika 52). Hot – vroče običajno predstavlja rdeče. Na tem ovitku je rdeče barve več kot dovolj.
Slika 52: The Gil Evans Orchestra: Into the Hot
1.4.3 Blues
Blues. Glasbena zvrst temnopoltih ljudi. Blues, ki je nastal zaradi izražanja stiske in žalosti, ki so jo črnski sužnji na ameriškem jugu doživljali na poljih bombaža in v bivalnih prostorih belcev, kjer so jim ženske gospodinjile, varovale ter vzgajale njihove otroke. Svoje so imeli doma daleč stran, saj jih niso mogli vzgajati zaradi obveznosti, lahko pa so jim pošiljali prislužen denar, ki so ga zaslužili pri belcih. Vse stiske, ki jih človek doživlja, mora, da bi ohranil lastno zdravje, izraziti. Najbolj zdrav način je z glasom, naj si bo s komunikacijo v smislu pogovora, s kričanjem ali pa lepše 'terapije' – petja. In blues je, po mojem mnenju, nastal iz energij, ki se porajajo pri človeku, kadar je v stiski, a upa na boljšo prihodnost – ohranja optimizem ne glede na vse. Blues, menim, ima ponavljajoče ritme, ki v bistvu želijo človeka spodbuditi k določeni 'akciji' pri svojem obstoju. Vokali pevcev imajo energijo žalosti, stiske.
To se zazna v molu, ki je v bluesu precej prisoten. V bluesu je zaznana duša, nič ni prisiljeno, vse je naravno. To se kasneje še bolj izrazi v zvrsti soul. Najbolj prepoznavni oz. začetniki zvrsti blues bi bili Muddy Waters, Howlin' Wolf ter Robert Johnson (Slika 53). Zaradi barve kože in tedanjega prepričanja v Ameriki so se na poti do uspeha pogosto znašli v težavah.
Zanimivo je dejstvo, da so bili takrat v Evropi ljudje bolj odprti za temnopolte in so prisluhnili njihovi glasbi, kar jih je spodbudilo k lastnemu ustvarjanju takšne zvrsti. In ko so oni prevzeli vlogo blues glasbenikov, so jim prisluhnili tudi belci v Ameriki.
36
Slika 53: Primeri albumov avtorjev Muddyja Watersa, Roberta Johnsona ter Howlin' Wolfa
Če pogledamo samo albume omenjenih mojstrov, lahko vidimo, da so portreti avtorjev vodilnega pomena, naj si bo fotografija ali pa karikatura. Velikokrat je prisotna kitara, ki je bila, tako menim, v vodilni vlogi v žanru bluesa, vsaj na začetku, če ne še kasneje. Na ovitkih je torej pomemben portret, je pa tudi zelo izrazit izbor barve, ki so ga uporabljali blues avtorji. Ne vedno, a pogosti so odtenki modre in črne barve (Slika 54). Modra – blue. Blue v angleščini lahko pomeni dvoje, in sicer barvo ter razpoloženje. Z blue običajno imenujejo osebo, ki je žalostna, obupana. Menim, da za zvrst blues boljše barve ne bi mogel izbrati. Seveda je zelo prisotna tudi črna, ki je sploh temačna barva. Lahko je seveda tudi elegantna, ampak če gledamo s te perspektive, črna predstavlja zamorjenost, depresijo, odmaknjenost, izoliranost. Ti pojmi, menim, so lahko kar dobro predstavljali razpoloženje in položaje sužnjev na polju ter gospodinj.
In glasba jih je motivirala za naprej.
37
Slika 54: Prisotnost modre barve pri albumih zvrsti Blues
Če še enkrat povzamem, po ogledu različnih blues albumov, naj si bo kolekcij kot tudi posameznih avtorjev: prisotne so modre barve, portreti avtorjev ter kitara, ki je bila takrat vodilnega pomena poleg besedila, kjer so izražali svojo stisko skozi petje ter se s tem spodbujali.
1.4.4 Soul
Kaj je soul? Menim, da že ime samo pove, da je prisotno ogromno duše. Svoboda izražanja, naj si bo veselja, žalosti, jeze, joka, agresije. In vse v smislu, da spraviš ven in pozdraviš svojo dušo. Vse to je znotraj soula. In vse to je znotraj vokala. Pri tej zvrsti v ospredje pride vokal. Ne samo, da je vodilnega pomena glas, tudi stil petja ima tu povsem drugačno vlogo kot običajno. Če primerjamo z bluesom, v bluesu vokal služi kot pomemben del v smislu
38
posredovanja sporočila. Pomembne so emocije, ne pa nujno kvaliteta petja. Medtem ko je soul vse glede vokalnih linij, kjer je prisotno mnogo čustev, tehnike, kot so fraziranje, imitacija inštrumenta ter uporaba čim večjega vokalnega razpona, od basov do soprana. Boter soula je James Brown (Slika 55), kraljica je Aretha Franklin (prva na sliki 56). Iz soula so bile razvite še druge zvrsti, kot so denimo funk, disco, in celo rap (Miles, 2008).
Slika 55: James Brown
Kaj lahko bolje predstavi Jamesa Browna kot njegov portret sam? Gospod je imel izrazito moč v svojem vokalu in za njega je dovolj, da je na ovitku albuma. Včasih je upodobljen z mikrofonom, saj je bil mikrofon oz. glas njegov inštrument.
39
Slika 56: Primeri Soul albumov
Po nadaljnjem raziskovanju opažam, da ni specifične lastnosti pri soulu, razen to, da so na prvi strani albuma portreti avtorjev. Včasih so zabeleženi tudi z mikrofonom.
O soulu je tudi govora (Miles, 2008), da je v 80. zelo rad prepeval o spolnosti. Vendar ne o takšni spolnosti, kot so je kasneje opevali rapu in hiphopu v 90., ampak o odrasli spolnosti, kjer je vedno poudarka na čisti ljubezni. In nekateri od avtorjev so na naslovnici radi pokazali nekoliko več kože kot običajno, kar je že navezovalo na tematiko, ki bo prisotna v albumu.
Primer je All Green (Slika 57).
Slika 57: All Green
Stevie Wonder (Slika 58) je čudovita talentirana osebnost, tako na klavirju kot v smislu vokalnih sposobnosti. Življenje mu ni naklonilo čuta vida. Verjetno eden od razlogov, lahko pa tudi drugih, da si je omislil (ali pa so se drugi omislili) sončna očala, ki ga spremljajo že leta in leta. To je opazno tudi na njegovih glasbenih albumih. Sončna očala so postala njegova
40
blagovna znamka. Isto blagovno znamko si je pred njim, verjetno iz enakih razlogov, zamislil tudi Ray Charles.
Slika 58: Stevie Wonder
Na splošno lahko rečem, da so zvrsti, kot so pop, soul, hip hop in mogoče celo klasika, manj definirane, kar zadeva vizualne podobe albumov, kot pa npr. blues, rock in metal. Kaj je glavni razlog? Po vsej verjetnosti, ker so zgoraj navedeni albumi večinoma dela solo izvajalcev.
Morda so te zvrsti tudi bolj namenjene solo izvajalcem, ali pa lažje uspejo oz. so tako te zvrsti zasnovane v glasbenih hišah. Ali pa jih res ravno njihova unikatnost in rast iz albuma v album naredi posebne, kar nato izžareva tudi na ovitku albuma. In unikat se pri takšnih zvrsteh mogoče celo lažje pokaže kot pri glasbenih skupinah rock in metal zvrsti. Tam je pomemben vsak član skupine.
Ali pa bi lahko morda rekli, da so tej izvajalci še bolj definirani? Namreč, kadarkoli, ko pomislim na ovitek albuma od sedaj omenjenih zvrsti, pomislim na portret. Portret v najbolj (za današnjo moderno dobo) estetski luči, v takšnih in drugačnih oblikah, kot celotna figura ali samo obraz ter posneto na ulici ali pa v studiu.
Zanimiv mi je primer Isaaca Hayesa s svojim albumom Hot Buttered Soul (Slika 59).
Na sliki je njegov portret, ki ni tipičen. Avtor ni želel pokazati obraza. Debela zlata verižica pa je ustvarila videz, ki so ga kasneje zelo radi posnemali hip hop izvajalci (Miles, 2008).
Slika 59: Isaac Hayes: Hot Buttered Soul
Sedaj, ko sem že omenila portrete in še druge zvrsti, bi se od zgoraj navedenih osredotočila na zvrst pop.
