PLOSKO STOPALO IN ODRIVNA NOGA

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

PLOSKO STOPALO IN ODRIVNA NOGA

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Vesna Štemberger, izr. prof. doc. Kandidatka: Klavdija Winder Pantner Somentor: dr. Franc Krpač, višji predavatelj

Ljubljana, junij 2016

(2)

ZAHVALA

Z zahvalo se najprej obračam na dr. Štemberger ter dr. Krpača, ki sta z velikimi prizadevanji pomagala, da je to diplomsko delo sploh nastalo in verjela, da zmorem, čeprav sem svoj drugi študij izvajala v obdobju življenja, kjer sem že postala mama in bila redno zaposlena.

Hvala za vajin čas in pomoč ter spodbude in razumevanje, ki sem ga prejela v veliki meri pri izdelavi diplome.

Hvala tudi vsem študentom, ki so dovolili, da smo lahko raziskovali in pridobili pomembne podatke, s katerimi smo lahko razvili svoja razmišljanja in poglobili razumevanje o problemu.

Prav tako se zahvaljujem Anji Korošec, ki je poskrbela za angleški prevod, Neli Ibriševič za grafično podobo mojega dela ter lektorici Erni Krušnik, ki je moj trud nadgradila s strokovnimi nasveti.

Največja zahvala pa gre zagotovo mojemu možu Iztoku ter hčerki Izi in sinu Etiennu. Prav zaradi vas dragi moji sem želela doseči zastavljen cilj, ki sem ga v srcu nosila že več let.

Hvala za vso podporo in opravljeno delo, s katerim ste mi prihranili dragocen čas, da sem lahko študirala. Prav tako se na tem mestu zahvaljujem svoji tašči, ki je neštetokrat priskočila na pomoč. S ponosom ugotavljam, da je to naš skupni dosežen cilj, saj verjamem, da skupaj premikamo meje, kjer bi mnogi obupali. Draga moja družina rada vas imam, hvala ker ste.

Klavdija Winder Pantner

(3)

IZVLEČEK

Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti povezanost odrivne noge in ploskega stopala. V vzorec smo zajeli 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške fakultete Ljubljana v šolskem letu 2014/15.

Za ugotavljanje ploskosti stopal, smo uporabili metodo Clarkovega kota in Čižinovo metodo.

Za določanje odrivne noge pa nizek in visoki start.

Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.

Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.

Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom.

Hipoteze smo sprejemali s 5% tveganjem.

Po obdelavi vseh spremenljivk nismo potrdili razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom. Prav tako nismo potrdili povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopal.

Ključne besede: ploskost stopal, odrivna noga, Clarkov kot, Čižinova metoda, nizek start, visoki start, študentke.

(4)

SUMMARY

The aim of my degree paper is to find out the connection between the takeoff leg and the flat foot. The research has been done on a sample of 42 students of department of Primary School Ljubljana Faculty of Education. The research was made in 2014/2015 school year.

The method of Clark’s angle and the Čižin method were used for determining the flatness of the feet, while for determining the takeoff leg we used low and high start. Data were entered into Excel and later analyzed with the help of the SPSS program. We measured the main statistic: minimum, maximum and average values, standard deviations, frequencies and relative frequencies.

The t-test was used for determining the differences between the left and the right foot. The connection between the flat foot and the takeoff leg was tested with the »hi 2 test«.

Hypothesis were accepted with a 5% risk. After the processing of all the variables, no differences in foot flatness between the left and the right foot were confirmed. We also did not confirm the connection between the takeoff leg and the flat feet.

Key words: flat feet, takeoff leg, Clark’s angle, Čižin method, low start, high start, students.

(5)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 PREDMET IN PROBLEM ... 2

2.1 STOPALO ... 2

2.1.1 Kako je zgrajeno naše stopalo? ... 3

2.1.2 Katere mišice sodelujejo pri pravilnem delovanju našega stopala?... 3

2.1.3 Stopalni lok našega stopala ... 4

3 ODRIVNA NOGA ... 5

3.1 ODRIV ... 5

3.1.1 ODRIVNA NOGA ... 6

4 PLOSKO STOPALO ... 8

4.1 Kako določimo plosko stopalo? ... 10

4.2 Načini preprečevanja in izboljšanja ploskega stopala ... 15

5 CILJI RAZISKAVE... 17

5.1 Cilji ... 17

6 HIPOTEZE ... 17

7 METODE DELA ... 17

7.1 Vzorec merjencev ... 17

7.2 Vzorec spremenljiv ... 18

7.3 Organizacija meritev ... 19

7.4 Metode obdelave podatkov ... 19

8 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 20

(6)

8.1 Razlike med levim in desnim stopalom... 20

8.2 Odrivna noga pri visokem in nizkem startu ... 21

8.3 Manj ploska noga ... 22

8.4 Povezanost ploskosti in odrivne noge ... 23

8.4.1 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen visokim startom….23 8.4.2 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen z nizkim startom….25 9 SKLEP ... 27

10 LITERATURA IN VIRI ... 29

KAZALO SLIK

Slika 1: Zgradba stopala ... 3

Slika 2: Stopalni lok ... 5

Slika 3: Visoki start ... 7

Slika 4: Nizki start ... 8

Slika 5: Stopalo ... 9

Slika 5 a: Pedoskop nekoč in danes 10

Slika 5 b: Plantogram, naprava Bakermann 11

Slika 6: Odtis stopala ... 12

Slika 7: Clarkova metoda ... 13

Slika 8: Čižinova metoda ... 13

Slika 9: Telovadba stopal ... 15

Slika 10: Masaža stopal ... 16

(7)

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Število študentov glede na spol ... 17

Tabela 2: Razlika med levim in desnim stopalom ... 20

Tabela 3: Odrivna noga pri visokem in nizkem štartu ... 21

Tabela 4: Manj ploska noga 1 ... 22

Tabela 5: Manj ploska noga 2 ... 22

Tabela 6: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (viski štart) ... 23

Tabela 7: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (visoki štart) ... 24

Tabela 8: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (nizek štart) ... 25

Tabela 9: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (nizek štart) ... 26

KAZALO PREGLEDNIC

Graf 1: Odstotek študentov glede na spol ... 18

(8)

1 UVOD

V diplomskem delu se dotaknemo teoretičnih dejstev, ki nas skozi splošno teorijo popeljejo med pojmoma plosko stopalo in odrivna noga. Pojem odrivna noga mora biti predstavljen učencu že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Prav temu pojmu in njegovemu pomenu, bi se morali posvečati v večji meri. Po merilih učnega načrta (Učni načrt, 2011), je pojem in njegova razlaga vključena že v prvem obdobju šolanja. Sicer je pojem odrivna noga učencem poznan, žal pa ne poznajo pomena in karakteristike s katerimi bi lahko vplivali na izboljšanje. Glavno vlogo pri razvoju dobrega športnika in posledično pozitivni vpliv na dober fiziološki razvoj učenca pa zagotovo ima učitelj. Njegovo znanje močno vpliva na potek dogajanja, saj če pravilno določimo odrivno nogo ter poudarjamo njen vpliv na rezultate, so učenci in prav tako učitelji uspešni. Zagotovo so stopala tisti del telesa, ki mu namenjamo premalo pozornosti. Našo pozornost nanje usmerimo takrat, ko so vidne in občutne posledice že izražene. Ena izmed težav, ki se lahko pojavi je seveda plosko stopalo.

Ker se podajam na pot poučevanja, se mi zdi pomembno, da svoje znanje o tej temi nadgradim in poglobim, saj bom kaj kmalu stopala po poteh, kjer bom prevzela odgovorno nalogo poučevanja. Z doslednim, odgovornim in natančnim delom pa lahko postaneš uspešen učitelj. Predvsem moraš znati dobro opazovati in učencem ponuditi možnost krepitve mišic z vajami, ki bodo krepile in ustvarjale zdrava stopala. Krepitve lahko vključimo tako v redni del pouka, kot tudi v kakšne sprostitvene dejavnosti. Pomemben del moje diplomske naloge bo tudi pomen odrivne noge.

To je pojem, ki ga vključuje tudi učni načrt. Žal na terenu opažamo, da je sicer besedna zveza učencem znana, ko pa želimo izvedeti še kaj več, pa opazim, da ima omenjeno področje pomanjkljivosti.

S svojim raziskovanjem želimo vplivati na razmišljanje učiteljev, jih spodbuditi tudi na tem področju, saj bodo z odgovornim delom močno vplivali na mlada življenja. V diplomskem delu smo iskali povezave med odrivno nogo in ploskim stopalom pri študentih Pedagoške fakultete Ljubljana in kar se da, poglobili teoretična dejstva obeh pojmov.

Prav tako bomo v empiričnem delu predstavili povezanost in pomembnost omenjenih pojmov.

(9)

2 PREDMET IN PROBLEM

Glavni predmet proučevanja v moji diplomski nalogi sta povezanost ploskega stopala in odrivne noge. Odrivno nogo smo določili s pomočjo nizkega in visokega starta, kjer je odrivna noga sprednja

Če izhajamo iz dejstev vemo, da je odrivna noga tista, s katero se odrivamo. Posledično sledi razmišljanje, da je prav ta noga tudi bolj razvita in uspešnejša. Dobro razvite mišice na stopalu pa močno vplivajo na obliko stopalnih lokov. Če omenjenega področja ne krepimo, lahko sčasoma pride do popuščanja stopalnih lokov, ki pa privedejo do ploskih stopal.

V teoretičnem delu bomo razložili, kako določamo odrivno nogo ter kakšno pomembno vlogo imamo pri tem udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995), je odriv definiran kot skok, oziroma trenutek, ko se športnik s sunkom ob podlago oddalji od nje. Če sklepamo logično, je jasno, da je določitev odrivne noge pomembna, saj bomo s tem vplivali na boljše rezultate. Odriv je sestavni del pri vsaki atletski disciplini. Leva in desna noga nista nikoli enaki, med njima obstaja razlika. Morebiti na razlike vpliva tudi pomen odrivne noge.

2.1 STOPALO

Naše stopalo se je skozi evolucijo zelo spreminjalo. Kot pravi Bobič (1957), je človeško stopalo rezultat procesa, ki se je začel pred desetimi milijardami let. Prav v tem obdobju smo vretenčarji začeli razvijati svoje okončine. Pred tem je stopalo izgledalo in delovalo drugače.

Sprednji del stopala je bil bolj razvit, močan in gibek, peto pa ljudje niso potrebovali, zato je bila slabše razvita. Peta je svojo pomembno vlogo dobila šele, ko je človek stopil na tla. Ker se je začela vključevati pokončna drža, je sčasoma peta postala bolj obremenjena. Prav zaradi tega smo začeli krepiti stopalne loke. V splošni definiciji stopalo opredeljujemo kot končni del spodnjega uda, razteza se od gležnja pa do konic nožnih prstov. Prav stopalo nam omogoča, da lahko vzravnano in dvonožno hodimo.

Šele ko malce razmislimo, se začnemo zavedati, kako pomembno vlogo ima za nas naše stopalo. Prav zaradi njih vzdržujemo ravnotežje, ohranjamo pokončno držo, lahko hodimo, nam daje oporo pri različnih športnih dejavnostih.

(10)

2.1.1 Kako je zgrajeno naše stopalo?

Naše stopalo je sestavljeno iz 26 različnih kosti. Razdeljene so v tri skupine (Burnie, 1999):

- prstnice ( so prisotne v nožnih prstih), - stopalnice ( so prisotne v stopalu), - nartnice (so prisotne v gležnju).

Veliko število kosti je med seboj povezano na več načinov. En način je povezovanje močnih vezi, drug način pa so sklepi. Naše stopalo mora biti zelo gibljivo in prožno.

Da stopalo pravilno funkcijsko deluje pa so nujno potrebni tudi drugi deli našega telesa.

Seveda žile in živci, mišice, ter tudi mišice goleni (Kaloper, 2011).

Slika 1: Zgradba stopala

Vir:

https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=zgradba+sto pala&imgdii=0R9R1hi3PganeM%3A%3B0R9R1hi3PganeM%3A%3BKK2rhIpog8SLhM%3A&imgrc

=0R9R1hi3PganeM%3A (avgust, 2016)

2.1.2 Katere mišice sodelujejo pri pravilnem delovanju našega stopala?

Kosti povezujejo stopalne mišice ter mišice golenice. Vsi skupaj pa prispevajo k dobro oblikovanemu stopalnemu loku. Ker ima stopalo veliko kosti ima s tem posledično tudi veliko mišic, ki sodelujejo pri pravilnem delovanju.

(11)

Zadnja skupina mišic je sestavljena iz dveh skupin. Prednja skupina daje obliko. Sestavni deli te skupine so triglava mišica, slednja je sestavljena iz plantarne mišice, velike mečne mišice in dvoglave mišice. V globoki skupini pa se nahaja podkolenska mišica, dolga upogibalka palca, dolga upogibalka prstov ter zadnja golenična mišica.

Stranska skupina je sestavljena iz kratke mečne mišice in dolge mečne mišice.

Sprednja skupina se nahaja med golenico in mečnico. Sestavljajo jo mišice dolge iztegovalke prstov, dolge iztegovalke nožnega palca, golenične sprednje mišice ter tretja mečična mišica (Živkovič, 1998).

Za uspešen začetni odriv, so zelo pomembne velike in dvoglave mečne mišice ter zadnja golenična mišica.

Stopalni lok pa je rezultat dobrega delovanja zadnje golenične mišice in dolge upogibalke prstov.

2.1.3 Stopalni lok našega stopala

Stopalni lok ima v delovanju našega stopala pomembno vlogo. Najprej stopalu daje prožnost, kar pomeni, da lahko normalno hodimo in se s stopalom prilagajamo podlagam, ki niso ravne.

Prav tako stopalni lok skrbi za boljšo prekrvavljenost v stopalu. Skupek golenskih in stopalnih mišic, stopalnih vezi in kosti oblikuje nekakšno vzmet, ki se ob aktivnosti splošči, zatem se pa zopet vrne v osnovni položaj.

Mnenja o številčnosti lokov v našem stopalu so različna. Koturović in Jeričevićeva (1983) navajata samo dva stopalna loka (vzdolžni in prečni).

Ko je noga človeka dovolj razvita, se del stopala dvigne v lok. Prav ta lok omogoča pravilno razporeditev teže. Tako stopalo omogoča pravilno hojo in tek ter posledično dobre športne rezultate.

Ker je naše stopalo v stiku s površino, so določeni deli stopala bolj obremenjeni. Med njih štejemo glavice prve stopalne kosti, glava pete stopalne kosti ter spodnji del petnice.

(Popovič, 2010).

(12)

Te točke so povezane z loki, ki so izbočeni. Najmočnejši in najpomembnejši je notranji vzdolžni lok stopala. V stopalu opazimo še zunanji vzdolžni lok, ki je zelo malo viden in sprednji, ki je najkrajši in najnižji.

Slika 2: Stopalni lok Vir:

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=ploska+stop ala&imgrc=SC6r2TEIbSu-1M%3A (avgust, 2016)

3 ODRIVNA NOGA

3.1 ODRIV

Odriv – glagolnik od odriniti se, del skoka, teka, plavanja, ko se športnik s sunkom ob podlago oddalji od nje (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2008).

Od česa je pravzaprav odvisen dober odriv? Uspešnost je sestavljena iz dveh komponent in sicer od odrivne moči in od tehnike odriva. Kdaj bo torej odriv uspešen? Ne moremo zagotoviti, da bo tisti, ki ima veliko odrivno moč daleč skočil, prav tako ne, da bo tisti, ki ima dober odriv skočil daleč. Potrebno je združiti obe tehniki in pridobiti maksimalno dobre rezultate. Med tehniko odriva in odrivno močjo je seveda razlika, namreč odrivna moč je prirojena, medtem, ko lahko z dobro tehniko odriva, ki je pridobljena, posledično vplivamo na odrivno moč (Tome, 1972).

(13)

3.1.1 ODRIVNA NOGA

Odrivna noga je tista, s katero se skakalec v višino oziroma v daljino odrine od podlage (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1995).

Zelo pomembno je, da posameznik ve katera noga je zanj odrivna. Po statistikah je v veliki večini odrivna noga leva. Če je oseba levičar pa je njegova odrivna noga načeloma desna (Čoh, 2002).

Če bo posameznik vedel, katera noga je odrivna, bo pri športu tudi hitreje napredoval. Zato je potrebno čimprej ugotoviti in si tudi zapomniti, katera je odrivna noga in s katero zamahujejo (Tome, 1972).

Kako sploh določimo odrivno nogo?

Čoh (1992) pravi, da je pogosta težava začetnikov ugotavljanje odrivne noge in izvedba enonožnega odriva. Čoh svetuje, da otroci ob vadbi sami ugotavljajo katera je njihova odrivna noga.

Učenec si jo določi sam s pomočjo elementarnih skokov in nekaterih nalog.

Nekaj priporočil, kako lahko določimo odrivno nogo:

- vzravnano stojimo na tleh, nato začnemo počasi padati naprej, ker moramo

preprečiti padec bomo avtomatsko z eno nogo stopili naprej. Noga, ki ostane zadaj ni odrivna.

- žogo brcamo, noga, ki bo ves čas ostala na tleh in s tem držala telo, je odrivna (Rosenbaum, 2012).

- lahko jo določamo tudi s pomočjo visokega ali nizkega starta, kjer je odrivna noga spredaj.

- otrok teče prosto po prostoru in se čim večkrat, čim višje odrine, noga s katero se odrine je odrivna.

Pirševa (2007) je odrivno nogo izračunala s pomočjo povprečja treh skokov, ki so jih učenci opravili z vsako nogo. Ugotovila je, da se kar 54,4% otrok odriva z desno nogo. Filipčičeva (2008), se je lotila raziskovanja s Čižinovo metodo, odrivno nogo je določila po predpostavki, da je stopalo odrivne noge krajše. Svojo raziskavo je primerjala z Premkovo (2004), ki je odrivno nogo določala na podlagi povprečja treh enonožnih skokov. Ugotovitev je bila

(14)

sledeča, določanje odrivne noge na podlagi dolžine stopala ni primerljivo z določanjem odrivne noge na podlagi skokov v daljino z mesta. Turkova (2002) je za določanje odrivne noge uporabila izračun povprečja treh enonožnih skokov, merila pa je tudi obseg in kožno gubo goleni. Ugotovila je, da ima večina sodelujočih odrivno nogo levo, stopalo leve manj plosko, a to ni bilo statistično značilno. Svojo raziskavo je predstavila tudi Drakslerjeva (1969), ki je odrivno nogo določala na podlagi sonožnih skokov v daljino in višino z mesta ter s poskoki po levi in desni nogi. Izkazalo se je, da ima večina učenk levo nogo odrivno.

VISOKI ŠTART

Visoki start uporabljamo pri teku na nekatere srednje proge (600 m) in na vse dolge proge (1000 m, kros, Cooperjev test). Tekači se postavijo nekaj metrov za štartno črto. Na povelje:

POZOR! stopijo z odrivno nogo tik za štartno črto. Druga noga je zadaj, pripravljena na prvi korak. Če je odrivna noga leva, tekač potisne desno ramo in roko naprej (rahel zasuk). Teža telesa je na prednji nogi. Tekači so v zmerni preži in rahlo nagnjeni naprej. V tem položaju, ki ne sme trajati predolgo, pozorno čakajo na povelje: ZDAJ! Po preteku 15 - 20 m se neprisiljeno ustavijo (Tome, 1971).

Slika 3: Visoki start

Vir: https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc (avgust, 2016)

(15)

NIZKI ŠTART

Nizki start uporabljamo pri teku na kratke proge. Potrebni so startni bloki.

1. Tekač stopi z odrivno nogo naprej. Prsti zadnje noge so ob peti prednje. Teža je na zadnji nogi. Roke sproščeno visijo ob telesu, pogled je usmerjen nekaj metrov naprej – v tla.

2. Poklekne na zadnjo nogo, ne da bi pri tem premaknil stopala.

3. Nasloni roke na tla tako, da so palci navpični, ostali prsti pa obrnjeni navzven. Roke so v širini ramen. Dlani so zadaj za štartno črto v ravni s kolenom noge, na kateri kleči.

4. Potisne ramena naprej.

5. Dvigne boke za dlan više od ramen.

6. Steče nekaj korakov z vso hitrostjo, nato se neprisiljeno ustavi (Tome, 1971).

Na mesta Pozor Strel (zdaj) Slika 4: Nizki start

Vir:https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc (avgust, 2016)

4 PLOSKO STOPALO

Plosko stopalo je lahko vzrok degenerativnih sprememb golenične mišice. Splošno je znano, da plosko stopalo ne boli. S seboj pa ta sprememba prinaša kup nevšečnosti, ki močno vplivajo na življenje posameznika. Omejena je gibljivost, lahko imamo bolečine pri hoji in takrat, ko stojimo daljše časovno obdobje. Prav tako so lahko prisotne bolečine v sklepih, mišicah, kosteh (Popović, 2010).

(16)

Popović je definiral dve vrsti ploskega stopala:

a) RIGIDNO PLOSKO STOPALO

Takšno stopalo ima konstantno obliko. To pomeni, da ni razlike med obremenitvijo in razbremenitvijo. Takšno stopalo je lahko prirojeno ali pridobljeno.

b) FLEKSIBILNO PLOSKO STOPALO

Gre za prirojeno napako, znižan stopalni lok je opažen že v zgodnjem otroštvu. Lok se pri obremenitvi povrne.

Plosko stopalo je deformacija, kadar stopalni lok pri obremenitvi izgine ali se znatno zniža (Popović, 2010).

Slika 5: Stopalo

Vir: http://sl.tdmed.ru/xvorobu/3088-ploskostopst.html (avgust, 2016)

Pomembno je dejstvo, ki ga ne smemo zamenjevati. Obstaja razlika med prirojenim ploskim stopalom in tistim, ki ga ima vsak dojenček ob rojstvu.

Znano je kar nekaj razlogov, ki vplivajo na prirojeno plosko stopalo. Med njih uvrščamo ohromelosti, prekratke Ahilove tetive, poševni skočni sklep, navpična skočnica (Bunta, Popović, 1984).

Tudi razloge za pridobljeno plosko stopalo lahko naštejemo. Ti so zlom stopalnih kosti,

(17)

položaj, ki vpliva na obremenjevanje stopalnega loka, prekomerna telesna teža in neprimerna obuvala ( Živković, 1998).

4.1 Kako določimo plosko stopalo?

Pri ploskem stopalu je potrebno dobro opazovanje in strokovna podkovanost ter znanje in izkušnje. Če opazujemo klinično se moramo osrediniti na več zornih kotov stopala ( zunanje, notranje, sprednje, zadnje, zgornje in spodnje dele). Opazujemo tako v mirovanju, kot tudi v gibanju, pomembna pa je tudi Ahilova tetiva. Vsa opažanja primerjamo z normalnim stopalom (Kosinac, 1995).

Zdravstveni delavci in zdravniki imajo na voljo več naprav, s katerimi ugotavljajo ploskost stopal. Najpogostejše so naslednje:

Pedoskop

Pedoskop je naprava, ki so jo najprej uporabljali za izdelavo čevljev. Prve pedoskope so uporabljali leta 1920 v Bostonu in Veliki Britaniji za nakup čevljev. Danes je ta priprava iz prozornega stekla.

Slika 5. a: Pedoskop nekoč in danes

Vir: Pedoskop leta 1960 in pedoskop danes ( https://de.wikipedia.org/wiki/Pedoskop) (avgust 2016)

(18)

Plantogram

Plantogram je naprava, ki se uporablja za pridobivanje odtisa stopala v stoječem položaju.

Merjenec stopi na membrano, ki je spodaj namazana s črnilom, pod njo pa je list papirja.

Dobimo odtis stopala, ki ga lahko izmerimo z izbrano metodo.

Slika 5 b: Plantogram, naprava Bakermann

Vir: Plantogram, naprava Bekermann (www.protetika-ortho-aktiv.cz) (avgust, 2016)

Odtis v mavcu

Ta metoda se uporablja takrat, ko je deformacija stopala večja in izvedba s plantogramom ni možna. Uporabljajo jo za izdelavo ortopedskih vložkov. Metoda odtisa v mavcu je uporabna v dolgotrajnejših raziskavah in pri zdravljenju ploskega stopala.

Rentgenska slika

Rentgenska slika je uporabna predvsem za pregled sklepov in kosti. Poslužujejo se je zgolj zdravniki.

Palpacija

Pri palpaciji zdravnik ročno pregleda stopalo in tonus mišic z otipavanjem ter preverjanjem gibljivosti.

(19)

Druga možnost določanja je s plantogramom.

Slika 6: Odtis stopala Vir:

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&tbs=rimg%3AC XmiYpJA2YWPIjguH58_1Y0Wa (avgust, 2016)

Pri tej analizi moramo najprej pridobiti odtis stopal. Za to potrebujemo posebno napravo. Pod podlago je list papirja, podlaga pa je obarvana s črnilom. Posameznik stopi na podlago, mi pa s tem pridobimo odtis. Načinov določanja ploskosti je več, mi smo uporabili Clarkovo in Čižinovo metodo.

(20)

a) CLARKOVA METODA

Slika 7: Clarkova metoda Vir:

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%

C5%BEinova+metoda&imgrc=T_UhfqadlqJftM%3A (avgust, 2016)

Ko pridobimo odtis stopala, se najprej osredotočimo na notranji del stopala. Prav tukaj narišemo tangento in skrajno zunanjo točko sprednjega dela stopala označimo (točka A).

Nato sledi oznaka točke B, na delu, kjer se sekata prečni in vzdolžni lok stopala. Zatem točki povežemo. Nastane kot, ki nam poda informacijo ali je stopalo plosko ali ne. Potrebno je odčitati kot. Sledeč vrednosti so nam orientacija, kam stopalo spada. Če ima kot 42° in več, takrat je stopalo normalno. Kadar odčitamo 36° je stopalo na meji. Kadar pa nam podatki kažejo, da je stopalo 32° ali manj pa že lahko govorimo o ploskem stopalu (Živkovič, 1998).

b) ČIŽINOVA METODA

Slika 8: Čižinova metoda Vir:

(21)

Tudi tukaj narišemo tangenti skozi točko A in točko B potem na sredino drugega nožnega prsta narišemo točko C, na sredini pete pa točko D, slednji med seboj povežemo. Daljici CD določimo sredino in skozi njo narišemo pravokotnico EF.

Nato na njej označim naslednje točke. Točka e je presek črte AB, točka b, notranji rob stopala, točka a pa je zunanji rob stopala (Koturović in Juričević, 1983).

Nato je potrebno izračunati indeks, ki ga pridobimo s pomočjo formula: ab/be

Ko pridobimo rezultate jih primerjamo s sledečimi podatki:

- če smo pridobili vrednost 0-1 je to normalno stopalo, - če smo pridobili vrednost 1-2 je to mejno stopalo,

- če smo pridobili 2 ali več, takrat pa že govorimo o ploskem stopalu.

(22)

4.2 Načini preprečevanja in izboljšanja ploskega stopala

Poznamo več možnosti. V nadaljevanju bom naštela nekaj primerom uspešnih načinov, ki nam lahko izboljšajo ali celo preprečijo težave ploskega stopala.

Telovadba

Pri tovrstni telovadbi se osredotočimo na stopala. Možna je nekaj minutna hoja po zunanjem robu stopala, vstajanje iz turškega položaja brez pomoči rok, pobiranje predmetov s pomočjo nožnih prstov, hoja po prstih, priporoča se tudi hoja z bosimi nogami. Vezi stopala krepijo tudi plezanje ter hoja po gredi. Vse te vaje nam pomagajo pri krepitvi stopalnega loka, ki ima ključno vlogo pri nastanku ploskega stopala.

Slika 9: Telovadba stopal Vir:

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)

Pri teh vajah gre predvsem za krepitev mišic in gibljivost vezi ter vzpostavljanje elastičnosti.

Dodatno spodbujajo vaje tudi krvni obtok. Prav zaradi njega pa se slabe snovi hitreje izločajo.

Tehniko uporabljamo v primeru, ko so oslabljene mišice, ki so nujno potrebne za zdrav stopalni lok.

(23)

Higiena stopala

Naša stopala so dnevno izpostavljena različnim razmeram. Lahko jih zelo obremenjujemo, lahko smo obuti v neprimerna obuvala, izpostavljeni pretiranemu potenju,…

Zato je izjemno pomembna higiena naših stopal. Priporočljivo je, da jih redno umivamo, priporočljivo je mazanje s kremami. Prav tako je dobrodošla uporaba kvalitetnih obuval in nogavic. Čim več pa bi naša stopala morala biti na zraku, to pomeni tudi hoja z boso nogo.

Tudi izbira čevljev je zelo pomembna. Obutev naj bo iz primernega materiala, tudi oblika in velikost pete, sta sploh pri ženskah izjemnega pomena. Hoja mora biti udobna, nuditi mora podporo. Možnost udobnejše hoje nudi tudi ortopedski vložek, ki nudi dobro oporo, krepi mišice in nudi sprostitev nogam.

Slika 10: Masaža stopal

Vir:

https://www.google.si/search?q=kinezioterapija+stopala&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=

isch&sa=X&ved=0ahUKEwju2Pyz_rbOAhVEQBQKHbLkDu0Q_AUIBigB#imgrc=09bZpEVkixrFD M%3(avgust,2016)

(24)

5 CILJI RAZISKAVE

Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ploskostjo stopala in odrivno nogo. Vemo namreč, da so mišice odrivnega stopala bolj razvite in utrjene kar prispeva, da je stopalo uspešnejše in ima lepši stopalni lok. Izpostavljamo tudi razlike med levim in desnim stopalom.

5.1 Cilji

Postavljeni so naslednji cilji, ki upoštevajo predmet in problem raziskave:

1. Ugotoviti razlike v ploskosti med levim in desnim stopalom.

2. Ugotoviti povezanost med odrivno nogo in boljšim stopalom.

3. Zagotoviti, katera je odrivna noga s pomočjo nizkega in visokega starta.

6 HIPOTEZE

Glede na cilje smo opredelili naslednje hipoteze:

1. Ni razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom.

2. Odrivna noga je manj ploska.

7 METODE DELA

7.1 Vzorec merjencev

V raziskavo diplomske naloge smo vključili 42 študentov in študentk oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Ljubljana v študijskem letu 2014/15.

Spol študenta Število Odstotek (%)

ženski 39 92,86 %

moški 3 7,14 %

skupaj 42 100 %

(25)

Graf 1: Odstotek študentov glede na spol

Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 39 žensk in 3 moški. Žensk je bilo 92,86 %, medtem, ko je bilo moških le 7,14 %. Razlika je pričakovana, saj je število ženskih predstavnic na študijskem programu razredni pouk po pričakovanju zelo veliko. Moški so v teh populacijah v manjšini.

7.2 Vzorec spremenljiv

V raziskavi smo upoštevali naslednje spremenljivke – vzorec spremenljivk:

1. Clarkov kot leve noge.

2. Clarkov kot desne noge.

3. Čižinov indeks leve noge.

4. Čižinov indeks desne noge.

5. Odrivna noga pri nizkem startu (L, D).

6. Odrivna noga pri visokem startu (L, D).

7,14%

92,86%

Odstotek študentov glede na spol

moški

ženske

(26)

7.3 Organizacija meritev

Podatke smo zbrali med rednimi urami športne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer razredni pouk v šolskem letu 2014/2015.

Pridobivanje odtisov stopal

Odtise smo pridobili s pomočjo posebne naprave, ki se imenuje Beckemann. Od vsakega študenta smo pridobili odtisa stopala, tako desne, kot tudi leve noge.

Ugotavljanje odrivne noge

Ugotavljanje odrivne noge smo pridobili s pomočjo posnetkov študentov pri izvajanju visokega in nizkega starta.

7.4 Metode obdelave podatkov

Stopnjo ploskosti stopal smo pridobili s pomočjo Clarkove metode in Čižinove metode.

Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelala s pomočjo programa SPSS.

Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne, standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.

Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze bomo sprejemali s 5%

tveganjem.

(27)

8 REZULTATI IN RAZPRAVA 8.1 Razlike med levim in desnim stopalom

POVPREČJE N STANDARDNI

ODKLON T ZNAČILNO

KOT CL-L 41,64 42 9,450

0,207 0,837

CL-D 41,43 42 10,668

Tabela 2: Razlika med levim in desnim stopalom

S pomočjo Clarkovega kota smo vsakemu študentu posebej določili stopalo z lepše oblikovanim stopalnim lokom. Stopalo, pri katerem je bil Clarkov kot večji, smo določili za boljše stopalo. Iz našega vzorca je razvidno, da ni statistično značilnih razlik med ploskostjo levega in desnega stopala. Kar ni pričakovano in v skladu z dosedanjimi raziskavami.

Pri raziskavi Kovačeve (2006), je bilo 13,4 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri raziskavi Bobnarjeve (2012), je bilo takšnih, ki so imeli plosko stopalo 25,9. Tudi pri pregledu ostalih diplomskih nalog, recimo na primeru Pirševe (2007) in Brvarjeve (2009) ugotavljamo, da je pri njih 13,8 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri pregledu tabele, lahko vidimo, da se ploskost ne razlikuje glede na nogo. S tem lahko potrdimo prvo hipotezo, ki pravi, da ni razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom. Glede na vrednosti povprečja našega vzorca Clarkov kot (41,64° in 41,43°), lahko zaključimo, da stopala študentk in študentov niso najbolj ugodna.

(28)

8.2 Odrivna noga pri visokem in nizkem startu

VISOKI START NIZKI START

FREKVENCA % FREKVENCA %

desna 12 28,6 13 31,0

leva 30 71,4 29 69,0

skupaj 42 100,0 42 100,0

Tabela 3: Odrivna noga pri visokem in nizkem startu

Med športno aktivnostjo pri visokem in nizkem startu smo za vsakega študenta pridobili posnetek starta.

Glede na rezultate posnetkov, smo ugotovili, da je bilo pri visokem startu 12 študentk in študentov, ki so imeli odrivno nogo desno. Ostalih 30 študentk in študentov je imelo odrivno levo nogo.

Pri nizkem startu je bilo 13 študentk in študentov, ki so imeli odrivno nogo desno, 29 pa takšnih, ki so imeli odrivno nogo levo.

Iz preglednice je razvidno, da je pri visokem startu pri 71,4 % študentov odrivna noga leva.

Pri nizkem startu pa je prav tako razvidno, da je kar v 69,0 % odrivna noga leva.

Tudi druge študentke so raziskovale, katera je odrivna noga posameznih skupin. Pirševa (2007) je ugotovila, da se več učencev odriva z desno nogo (54,4%). Turkova (2002) je ugotovila, da je imela večina sodelujočih levo odrivno nogo. Tudi Bobnarjeva (2012) je ugotavljala odrivno nogo. S pomočjo skokov (z zamahom rok in brez), troskokov (z zamahom rok in brez), obsega in kožne gube goleni ter dolžine stopala. Tudi sama je prišla do zaključka, da je v večini primerov odrivna noga leva. V raziskavi Karničnikove (2013) pa se rezultati močno razlikujejo, čeprav je bila postavljena hipoteza, da je odrivna noga večine učencev leva, so to hipotezo zavrgli, saj so rezultati potrdili, da je odrivna noga večine učencev desna.

(29)

8.3 Manj ploska noga

BOLJŠA - CL BOLJŠA – ČIŽ

FREKVENCA % FREKVENCA %

desna 22 52,4 11 26,2

leva 20 47,6 31 73,8

skupaj 42 100,0 42 100,0

Tabela 4: Manj ploska noga 1

Iz preglednice je razvidno, da je po Clarkovi metodi boljše desno stopalo in s tem posledično torej desna noga uspešnejša. Kar 22 študent in študentov ima boljši Clarkov kot desne noge, 20 študentk in študentov pa ima boljši Clarkov kot leve noge.

Pri Čižinovi metodi pa so rezultati raziskave ravno nasprotni. Iz podatkov je razvidno, da je po Čižinovi metodi boljša leva noga, kar 31 študentk in študentov to dokazuje. Medtem, ko je desna noga po Čižimovi metodi manj uspešna.

Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se metodi razlikujeta, frekvence so pri metodah različne. Kar ugotavlja tudi raziskava (Krpač, Čermelj 2008).

MINIMUM MAXIMUM POVPREČJE STANDARDNI ODKLON

CL-L 16 60 41,64 9,450

CL-D 8 59 41,43 10,668

ČIŽ -L 0,41 3,60 0,99 0,61

ČIŽ -D 0,48 11,30 1,42 1,71

Tabela 5: Manj ploska noga 2

Opisna statistika pri obeh metodah pokaže, da je leva noga boljša in manj ploska. V raziskavi pri levi nogi povprečje 41,64°, pri desni nogi povprečje 41,43°. Pri Čižinovi metodi povprečje leve noge 0,99, kar je pod 1. Za desno pa je povprečje 1,42, kar je nad 1. To pomeni veliko razliko med levo in desno nogo in hkrati potrjuje tabelo 4, da je desnih manj.

Prisotni veliki standardni odkloni, kar kaže, da se študentke in študentje močno razlikujejo, prisotni močni ekstremi, ki kažejo velik razpon, kar vpliva na povprečje, še zlasti, ker je mali vzorec.

(30)

8.4 Povezanost ploskosti in odrivne noge

8.4.1 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen z visokim startom

ODRIVNA NOGA BOLJŠI-CL

SKUPAJ

VISOKI ŠTART D L

DESNA VREDNOST 6 6 12

PRIČAKOVANA

VREDNOST 6,3 5,7 12,0

% 50,0% 50,0% 100,0%

LEVA VREDNOST 16 14 30

PRIČAKOVANA

VREDNOST 15,7 14,3 30,0

% 53,3% 46,7% 100,0%

SKUPAJ VREDNOST 22 20 42

PRIČAKOVANA

VREDNOST 22,0 20,0 42,0

% 52,4% 47,6% 100,0%

Hi-kvadrat vrednost: 0,038^a značilnost: 0,845 Tabela 6: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (visoki start)

Tabela 6 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na desnem in levem stopalu enak. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi boljši Clarkov kot, torej tukaj dokazujemo, da ni statističnih razlik med odrivno nogo in ploskim stopalom. Tudi pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela boljši Clarkov kot, vendar temu ni tako. Torej lahko znova potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.

Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,038, značilnost: 0,845) potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.

(31)

ODRIVNA NOGA BOLJŠI-ČIŽ

SKUPAJ

VISOKI ŠTART D L

DESNA

VREDNOST 4 8 12

PRIČAKOVANA

VREDNOST 3,1 8,9 12,0

% 33,3 % 66,7 % 100,0%

LEVA

VREDNOST 7 23 30

PRIČAKOVANA

VREDNOST 7,9 22,1 30,0

% 23,3 % 76,7 % 100,0%

SKUPAJ

VREDNOST 11 31 42

PRIČAKOVANA

VREDNOST 11,0 31,0 42,0

% 26,2 % 73,8 % 100,0%

Hi 2 vrednost: 0,443a značilnost: 0,505 Tabela 7: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (visoki start)

Tabela 7 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska.

Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,443, značilnost: 0,505) potrjujemo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšo nogo po Čižinovi metodi.

(32)

8.4.2 Povezanost ploskosti in odrivne noge določene z nizkim startom

ODRIVNA NOGA BOLJŠI - CL

SKUPAJ

NIZKI ŠTART D L

DESNA

VREDNOST 7 6 13

PRIČAKOVANA

VREDNOST 6,8 6,2 13,0

% 53,8 % 46,2 % 100,0%

LEVA

VREDNOST 15 14 29

PRIČAKOVANA

VREDNOST 15,2 13,8 29,0

% 51,7 % 48,3 % 100,0%

SKUPAJ

VREDNOST 22 20 42

PRIČAKOVANA

VREDNOST 22,0 20,0 42,0

% 52,4 % 47,6 % 100,0%

Hi 2 vrednost: 0,016^aznačilnost: 0,899

Tabela 8: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (nizek start)

Tabela 8 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na desnem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri nizkem startu desne noge potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi boljši Clarkov kot. Pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela boljši Clarkov kot, vendar temu ni tako. Torej lahko potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.

Ker Hi 2 test ni statistično značilen ( Hi 2: 0,016, značilnost: 0,899) potrjujemo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom pri nizkem startu.

(33)

ODRIVNA NOGA BOLJŠI - ČIŽ

SKUPAJ

NIZKI ŠTART D L

DESNA

VREDNOST 4 9 13

PRIČAKOVANA

VREDNOST 3,4 9,6 13,0

% 30,8 % 69,2 % 100,0%

LEVA

VREDNOST 7 22 29

PRIČAKOVANA

VREDNOST 7,6 21,4 29,0

% 24,1 % 75,9 % 100,0%

SKUPAJ

VREDNOST 11 31 42

PRIČAKOVANA

VREDNOST 11,0 31,0 42,0

% 26,2 % 73,8 % 100,0%

Hi 2: vrednost: 0,204^a značilnost: 0,651

Tabela 9: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (nizek start)

Tabela 9 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri nizkem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska. Tudi tukaj ugotavljamo, da ni povezanosti med odrivno nogo in ploskim stopalom. Nismo namreč potrdili statistično značilni Hi 2, ki v tem primer znaša (vrednost: 0,204, značilnost: 0,651).

Ker nismo niti pri visokem startu, niti pri nizkem startu, niti pri Clarkovi metodi, niti pri Čižinovi metodi dobili statistično značilnega Hi 2, lahko potrdimo, da ni povezave med ploskim stopalom in odrivno nogo.

(34)

9 SKLEP

V diplomskem delu smo ugotavljali, če obstaja povezanost med odrivno nogo in ploskim stopalom.

Z vzorcem merjencev, smo pri visokem in nizkem startu ugotovili, katera noga je odrivna.

Sklepali smo, da je odrivna noga zaradi posledice izpostavljenosti tudi boljša. Prav tako smo pridobivali podatke o ploskosti levega in desnega stopala.

V raziskavi je sodelovalo 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Odtise stopal smo pridobili s pomočjo plantograma. Nato smo odtise stopal uporabili in s pomočjo Clarkovega kota ugotovili ploskost stopal. Iste primere stopal smo uporabili in s pomočjo njih pridobili še podatke po Čižinovi metodi ugotavljanja ploskosti.

Odrivno nogo smo določili s pomočjo posnetkov, ki smo jih pridobili, ko so študentje izvajali visoki in nizki start.

Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.

Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.

Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze smo sprejemali s 5%

tveganjem.

Ugotovili smo, da na našem vzorcu, nismo potrdili statistično značilnih razlik v ploskosti med desnim in levim stopalom. Zato smo zastavljeno hipotezo potrdili, nismo pa potrdili povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopala. Čeprav smo sklepali, da bo odrivna noga manj ploska. Na področju raziskovanja smo prišli do dejstva, da odrivna noga in ploskost nimata povezav, čeprav smo sklepali, da je odrivna noga manj ploska, a se ni izkazalo tako.

Zagotovo bi bilo potrebno še naprej raziskovati in se lotiti raziskovanj že na osnovno šolskem nivoju, morebiti celo v predšolskem obdobju, predvsem pa na večjem vzorcu, prav zaradi tega bi lahko pridobili še boljše rezultate. Pri otroku, kjer bi opazili odstopanja, bi lahko skozi

(35)

cilje, v sklopu katerih bi lahko določili vaje, ki bi pomagale ali vsaj blažile posledice nepravilnega razvoja stopal. Če bi otrok na podlagi športnih aktivnosti, s pomočjo učitelja uspešno določil odrivno nogo, bi lahko slednjo dobro krepil, s tem bi zmanjšal možnosti ploskosti stopala. Njegova odrivna noga bi bila uspešnejša, prav tako ne bi bilo težav s ploskostjo.

V našem primeru so kandidati že odrasle osebe, kjer je več ali manj že vse razvito in služi svojim namenom tudi z morebitnimi deformacijami in slabšimi športnimi dosežki. Po opravljeni raziskavi lahko rečemo, da so vrednosti rezultatov ploskosti stopal pri študentih neugodne, saj je vrednost normalne noge 42° in več, v našem primeru smo dosegli vrednosti 41, 64° in 41, 43°. Pridobljene vrednosti so pod vrednostjo normalne noge. Glede na podano lestvico Clarkove metode, bi pričakovali bolj podrobno nizanje vrednosti, ki bi omogočale bolj natančno določanje.

Zato z delom, ki ga predstavljamo v tej diplomski nalogi, samo želimo spodbuditi sodelujoče v vzgojno izobraževalnem procesu, da bi dobro opravljali svoje delo. S srcem, odgovornostjo in s strokovnostjo pristopali do odgovornih nalog, ki jih prinašajo mlada življenja.

(36)

10 LITERATURA IN VIRI

1. Bunta, S. in Popovič, J. (1984). Zdrave in obolele noge. Ljubljana: Kmečki glas.

2. Baebler, B. (1998). Prirojena deformacija otroških stopal. V S. Herman (Ur.), Bolezni in deformacije stopala pri otroku in odraslem (str. 33-39). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

3. Calais-Germain, B. (2007). Anatomija gibanja: uvod v analizo telesnih tehnik.

Ljubljana: Zavod EMANAT.

4. Cerar, N., & Popovič, J. (1990). Fiziologija in biomehanika stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 21-36).

Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

5. Cvjetičanin, M. (1993). Priručnik o stopalu [Priročnik o stopalu]. Zagreb: Forma Novak.

6. Čoh, M. (1992). Atletika: tehnika in metodika nekaterih atletskih vsebin. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

7. Gupta, S., Maman, P., & Sandhu, J. (2008). The Relationship Between Forefoot, Midfoot And Rearfoot Static Alignment In Painfree And Painful Heel In Athletes [elektronska verzija]. Serbian Journal of Sports Sciences, 2(1-4), 67-74.

8. Hauser, G., Ledl, T., Kozt, R., Pfeiffer, M., Mluga, M. (2006). Prevalence of Flat Foot in Preschool-Aged Children [elektronska verzija]. Pediatrics,118(2), 634-639.

9. Jeričević, D., & Koturović, Lj. (1988). Korektivna gimnastika. Beograd: Sportska knjiga.

10. Juras, V. in Stanić, Ž.(1979). Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravlja: priručnik za nastavnike tjelesnog odgoja i razredne nastave. Zagreb: Školska knjiga.

11. Kaloper, D. (1990a). Razvojne spremembe in ortopedska obutev. V R. Ačimovič- Janežič (Ur.), Kongenitalne in druge deformacije spodnjih ekstremitet v otroški dobi ter primerna otroška in ortopedska obutev (str. 13-27). Ljubljana:

Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.

12. Kaloper, D. (1990b). Ortopedska obutev. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 119-129). Ljubljana.

13. Kralj, M. (1990). Plosko stopalo. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 67-68). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika

(37)

14. Koturovič, L. in Jeričević, D. (1983). Korektivna gimnastika. IV. Izdaja. Beograd:

Sportska knjiga.

15. Kravogel, U. (Januar 2009).Običajne otroške težave s hojo. Mama, 12(144), 46-47.

16. Krpač, F., Štemberger, V.(2008). Relation beetwen foot lenght and plat feet.

International Symposium Yout Sport: The Heart of Europe – Book of Abstracts, Ljubljana: Fakulty of sport.

17. Kuhta, M., & Pehnec, A. (2006). Ploska stopala – diagnostika in terapija. V M. Vogrin (Ur.), II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji (str. 91- 105). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.

18. Mori – Lukančič, M. (2003). Stopala in pravila obutev od mladosti do starosti.

Pridobljeno iz svetovnega spleta. http://www.revija-vita.com-številka 38.

19. Pirš, A. (2007). Povezanost odrivne noge s ploskostjo stopal. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

20. Popovič, J. (December 2009). Plosko stopalo. Viva, XVII(193), 46-47.

21. Pristotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe.

Ljubljana:Fakulteta za šport.

22. Srakar, F. (1990a). Ortopedija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvene delavce.

23. Srakar, F. (1990b). Razvojne posebnosti otroških stopal. V J. Popovič (Ur.), Stopalo:

zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 45-59). Ljubljana:

Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

24. Travnik, L. (1990). Anatomija stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 11-19). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.

25. Krpač, F., & Čermelj, A. (2008). Primerjava rezultatov izbranih metod za ocenjevanje ploskosti stopal. V V. Štemberger, R. Pišot, & K. Rupret (Ur.), Gibalna/športna vzgoja v luči kakovostnega izobraževanja: zbornik povzetkov/ priloga CD-zbornik prispevkov/5. mednarodni simpozij Otrok v gibanju (str. 264-270). Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

(38)

Viri slik:

Slika 1: Zgradba stopala

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=zgradba+sto pala&imgdii=0R9R1hi3PganeM%3A%3B0R9R1hi3PganeM%3A%3BKK2rhIpog8SLhM%3A&imgrc

=0R9R1hi3PganeM%3A (avgust, 2016)

Slika 2: Stopalni lok

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=ploska+stop ala&imgrc=SC6r2TEIbSu-1M%3A (avgust, 2016)

Slika 3: Visoki start

Vir: https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc (avgust, 2016)

Slika 4: Nizki start

Vir:https://ucilnice.osik.si/pluginfile.php/.../VISOKI%20IN%20NIZKI%20ŠTART.doc (avgust, 2016)

Slika 5: Stopalo

Vir: http://sl.tdmed.ru/xvorobu/3088-ploskostopst.html (avgust, 2016)

Slika 5 a: Pedoskop

( https://de.wikipedia.org/wiki/Pedoskop)

Slika 5 b: Plantogram, naprava Bekermann

(www.protetika-ortho-aktiv.cz)

Slika 6: Odtis stopala

=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&tbs=rimg%3AC

(39)

Slika 7: Clarkova metoda

C5%BEinova+metoda&imgrc=T_UhfqadlqJftM%3A (avgust, 2016)

Slika 8: Čižinova metoda

C5%BEinova+metoda&imgrc=UfAlX7fGWBWafM%3A (avgust, 2016)