Stopnjo ploskosti stopal smo pridobili s pomočjo Clarkove metode in Čižinove metode.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne, standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze bomo sprejemali s 5%
tveganjem.
8 REZULTATI IN RAZPRAVA 8.1 Razlike med levim in desnim stopalom
POVPREČJE N STANDARDNI
ODKLON T ZNAČILNO
KOT CL-L 41,64 42 9,450
0,207 0,837
CL-D 41,43 42 10,668
Tabela 2: Razlika med levim in desnim stopalom
S pomočjo Clarkovega kota smo vsakemu študentu posebej določili stopalo z lepše oblikovanim stopalnim lokom. Stopalo, pri katerem je bil Clarkov kot večji, smo določili za boljše stopalo. Iz našega vzorca je razvidno, da ni statistično značilnih razlik med ploskostjo levega in desnega stopala. Kar ni pričakovano in v skladu z dosedanjimi raziskavami.
Pri raziskavi Kovačeve (2006), je bilo 13,4 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri raziskavi Bobnarjeve (2012), je bilo takšnih, ki so imeli plosko stopalo 25,9. Tudi pri pregledu ostalih diplomskih nalog, recimo na primeru Pirševe (2007) in Brvarjeve (2009) ugotavljamo, da je pri njih 13,8 % takšnih, ki so imeli plosko stopalo. Pri pregledu tabele, lahko vidimo, da se ploskost ne razlikuje glede na nogo. S tem lahko potrdimo prvo hipotezo, ki pravi, da ni razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom. Glede na vrednosti povprečja našega vzorca Clarkov kot (41,64° in 41,43°), lahko zaključimo, da stopala študentk in študentov niso najbolj ugodna.
8.2 Odrivna noga pri visokem in nizkem startu
Tabela 3: Odrivna noga pri visokem in nizkem startu
Med športno aktivnostjo pri visokem in nizkem startu smo za vsakega študenta pridobili posnetek starta.
Glede na rezultate posnetkov, smo ugotovili, da je bilo pri visokem startu 12 študentk in študentov, ki so imeli odrivno nogo desno. Ostalih 30 študentk in študentov je imelo odrivno levo nogo.
Pri nizkem startu je bilo 13 študentk in študentov, ki so imeli odrivno nogo desno, 29 pa takšnih, ki so imeli odrivno nogo levo.
Iz preglednice je razvidno, da je pri visokem startu pri 71,4 % študentov odrivna noga leva.
Pri nizkem startu pa je prav tako razvidno, da je kar v 69,0 % odrivna noga leva.
Tudi druge študentke so raziskovale, katera je odrivna noga posameznih skupin. Pirševa (2007) je ugotovila, da se več učencev odriva z desno nogo (54,4%). Turkova (2002) je ugotovila, da je imela večina sodelujočih levo odrivno nogo. Tudi Bobnarjeva (2012) je ugotavljala odrivno nogo. S pomočjo skokov (z zamahom rok in brez), troskokov (z zamahom rok in brez), obsega in kožne gube goleni ter dolžine stopala. Tudi sama je prišla do zaključka, da je v večini primerov odrivna noga leva. V raziskavi Karničnikove (2013) pa se rezultati močno razlikujejo, čeprav je bila postavljena hipoteza, da je odrivna noga večine učencev leva, so to hipotezo zavrgli, saj so rezultati potrdili, da je odrivna noga večine učencev desna.
8.3 Manj ploska noga
Tabela 4: Manj ploska noga 1
Iz preglednice je razvidno, da je po Clarkovi metodi boljše desno stopalo in s tem posledično torej desna noga uspešnejša. Kar 22 študent in študentov ima boljši Clarkov kot desne noge, 20 študentk in študentov pa ima boljši Clarkov kot leve noge.
Pri Čižinovi metodi pa so rezultati raziskave ravno nasprotni. Iz podatkov je razvidno, da je po Čižinovi metodi boljša leva noga, kar 31 študentk in študentov to dokazuje. Medtem, ko je desna noga po Čižimovi metodi manj uspešna.
Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se metodi razlikujeta, frekvence so pri metodah različne. Kar ugotavlja tudi raziskava (Krpač, Čermelj 2008).
MINIMUM MAXIMUM POVPREČJE STANDARDNI ODKLON
CL-L 16 60 41,64 9,450
CL-D 8 59 41,43 10,668
ČIŽ -L 0,41 3,60 0,99 0,61
ČIŽ -D 0,48 11,30 1,42 1,71
Tabela 5: Manj ploska noga 2
Opisna statistika pri obeh metodah pokaže, da je leva noga boljša in manj ploska. V raziskavi pri levi nogi povprečje 41,64°, pri desni nogi povprečje 41,43°. Pri Čižinovi metodi povprečje leve noge 0,99, kar je pod 1. Za desno pa je povprečje 1,42, kar je nad 1. To pomeni veliko razliko med levo in desno nogo in hkrati potrjuje tabelo 4, da je desnih manj.
Prisotni veliki standardni odkloni, kar kaže, da se študentke in študentje močno razlikujejo, prisotni močni ekstremi, ki kažejo velik razpon, kar vpliva na povprečje, še zlasti, ker je mali vzorec.
8.4 Povezanost ploskosti in odrivne noge
8.4.1 Povezanost ploskosti in odrivne noge določen z visokim startom
ODRIVNA NOGA BOLJŠI-CL Tabela 6: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (visoki start)
Tabela 6 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na desnem in levem stopalu enak. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi boljši Clarkov kot, torej tukaj dokazujemo, da ni statističnih razlik med odrivno nogo in ploskim stopalom. Tudi pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela boljši Clarkov kot, vendar temu ni tako. Torej lahko znova potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,038, značilnost: 0,845) potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.
ODRIVNA NOGA BOLJŠI-ČIŽ Tabela 7: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (visoki start)
Tabela 7 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri visokem startu in boljšo nogo glede na Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri visokem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri visokem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri visokem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen (Hi 2: 0,443, značilnost: 0,505) potrjujemo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšo nogo po Čižinovi metodi.
8.4.2 Povezanost ploskosti in odrivne noge določene z nizkim startom
Tabela 8: Povezanost ploskosti Clarkov kot in odrivne noge (nizek start)
Tabela 8 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na Clarkov kot. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na desnem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na desni nogi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri nizkem startu desne noge potrjujemo dejstvo, da ima odrivna noga tudi boljši Clarkov kot. Pri podatkih za levo nogo smo pričakovali, da bo leva noga imela boljši Clarkov kot, vendar temu ni tako. Torej lahko potrdimo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom.
Ker Hi 2 test ni statistično značilen ( Hi 2: 0,016, značilnost: 0,899) potrjujemo, da ni povezanosti med odrivno nogo in boljšim Clarkovim kotom pri nizkem startu.
ODRIVNA NOGA BOLJŠI - ČIŽ
Tabela 9: Povezanost ploskosti (Čižinov indeks) in odrivne noge (nizek start)
Tabela 9 predstavlja primerjavo med odrivno nogo pri nizkem startu in boljšo nogo glede na Čižinovov indeks. Takih študentov, ki imajo pri nizkem startu odrivno nogo desno imajo stopalni lok na levem stopalu boljši. Študentje, ki pa imajo pri nizkem startu odrivno nogo levo, pa imajo boljši stopalni lok na levi. Pri pregledu podatkov za desno nogo, bi lahko rekli, da pri nizkem startu desne noge ne potrjujemo dejstvo, da ima desna noga posledično tudi boljši stopalni lok. Pri podatkih za levo nogo pa lahko rečemo, da ima leva noga, ki je odrivna, hkrati tudi boljši stopalni lok in je manj ploska. Tudi tukaj ugotavljamo, da ni povezanosti med odrivno nogo in ploskim stopalom. Nismo namreč potrdili statistično značilni Hi 2, ki v tem primer znaša (vrednost: 0,204, značilnost: 0,651).
Ker nismo niti pri visokem startu, niti pri nizkem startu, niti pri Clarkovi metodi, niti pri Čižinovi metodi dobili statistično značilnega Hi 2, lahko potrdimo, da ni povezave med ploskim stopalom in odrivno nogo.
9 SKLEP
V diplomskem delu smo ugotavljali, če obstaja povezanost med odrivno nogo in ploskim stopalom.
Z vzorcem merjencev, smo pri visokem in nizkem startu ugotovili, katera noga je odrivna.
Sklepali smo, da je odrivna noga zaradi posledice izpostavljenosti tudi boljša. Prav tako smo pridobivali podatke o ploskosti levega in desnega stopala.
V raziskavi je sodelovalo 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Odtise stopal smo pridobili s pomočjo plantograma. Nato smo odtise stopal uporabili in s pomočjo Clarkovega kota ugotovili ploskost stopal. Iste primere stopal smo uporabili in s pomočjo njih pridobili še podatke po Čižinovi metodi ugotavljanja ploskosti.
Odrivno nogo smo določili s pomočjo posnetkov, ki smo jih pridobili, ko so študentje izvajali visoki in nizki start.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom. Hipoteze smo sprejemali s 5%
tveganjem.
Ugotovili smo, da na našem vzorcu, nismo potrdili statistično značilnih razlik v ploskosti med desnim in levim stopalom. Zato smo zastavljeno hipotezo potrdili, nismo pa potrdili povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopala. Čeprav smo sklepali, da bo odrivna noga manj ploska. Na področju raziskovanja smo prišli do dejstva, da odrivna noga in ploskost nimata povezav, čeprav smo sklepali, da je odrivna noga manj ploska, a se ni izkazalo tako.
Zagotovo bi bilo potrebno še naprej raziskovati in se lotiti raziskovanj že na osnovno šolskem nivoju, morebiti celo v predšolskem obdobju, predvsem pa na večjem vzorcu, prav zaradi tega bi lahko pridobili še boljše rezultate. Pri otroku, kjer bi opazili odstopanja, bi lahko skozi
cilje, v sklopu katerih bi lahko določili vaje, ki bi pomagale ali vsaj blažile posledice nepravilnega razvoja stopal. Če bi otrok na podlagi športnih aktivnosti, s pomočjo učitelja uspešno določil odrivno nogo, bi lahko slednjo dobro krepil, s tem bi zmanjšal možnosti ploskosti stopala. Njegova odrivna noga bi bila uspešnejša, prav tako ne bi bilo težav s ploskostjo.
V našem primeru so kandidati že odrasle osebe, kjer je več ali manj že vse razvito in služi svojim namenom tudi z morebitnimi deformacijami in slabšimi športnimi dosežki. Po opravljeni raziskavi lahko rečemo, da so vrednosti rezultatov ploskosti stopal pri študentih neugodne, saj je vrednost normalne noge 42° in več, v našem primeru smo dosegli vrednosti 41, 64° in 41, 43°. Pridobljene vrednosti so pod vrednostjo normalne noge. Glede na podano lestvico Clarkove metode, bi pričakovali bolj podrobno nizanje vrednosti, ki bi omogočale bolj natančno določanje.
Zato z delom, ki ga predstavljamo v tej diplomski nalogi, samo želimo spodbuditi sodelujoče v vzgojno izobraževalnem procesu, da bi dobro opravljali svoje delo. S srcem, odgovornostjo in s strokovnostjo pristopali do odgovornih nalog, ki jih prinašajo mlada življenja.
10 LITERATURA IN VIRI
1. Bunta, S. in Popovič, J. (1984). Zdrave in obolele noge. Ljubljana: Kmečki glas.
2. Baebler, B. (1998). Prirojena deformacija otroških stopal. V S. Herman (Ur.), Bolezni in deformacije stopala pri otroku in odraslem (str. 33-39). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
3. Calais-Germain, B. (2007). Anatomija gibanja: uvod v analizo telesnih tehnik.
Ljubljana: Zavod EMANAT.
4. Cerar, N., & Popovič, J. (1990). Fiziologija in biomehanika stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 21-36).
Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
5. Cvjetičanin, M. (1993). Priručnik o stopalu [Priročnik o stopalu]. Zagreb: Forma Novak.
6. Čoh, M. (1992). Atletika: tehnika in metodika nekaterih atletskih vsebin. Ljubljana:
Fakulteta za šport.
7. Gupta, S., Maman, P., & Sandhu, J. (2008). The Relationship Between Forefoot, Midfoot And Rearfoot Static Alignment In Painfree And Painful Heel In Athletes [elektronska verzija]. Serbian Journal of Sports Sciences, 2(1-4), 67-74.
8. Hauser, G., Ledl, T., Kozt, R., Pfeiffer, M., Mluga, M. (2006). Prevalence of Flat Foot in Preschool-Aged Children [elektronska verzija]. Pediatrics,118(2), 634-639.
9. Jeričević, D., & Koturović, Lj. (1988). Korektivna gimnastika. Beograd: Sportska knjiga.
10. Juras, V. in Stanić, Ž.(1979). Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravlja: priručnik za nastavnike tjelesnog odgoja i razredne nastave. Zagreb: Školska knjiga.
11. Kaloper, D. (1990a). Razvojne spremembe in ortopedska obutev. V R. Ačimovič-Janežič (Ur.), Kongenitalne in druge deformacije spodnjih ekstremitet v otroški dobi ter primerna otroška in ortopedska obutev (str. 13-27). Ljubljana:
Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana.
12. Kaloper, D. (1990b). Ortopedska obutev. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 119-129). Ljubljana.
13. Kralj, M. (1990). Plosko stopalo. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 67-68). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika
14. Koturovič, L. in Jeričević, D. (1983). Korektivna gimnastika. IV. Izdaja. Beograd:
Sportska knjiga.
15. Kravogel, U. (Januar 2009).Običajne otroške težave s hojo. Mama, 12(144), 46-47.
16. Krpač, F., Štemberger, V.(2008). Relation beetwen foot lenght and plat feet.
International Symposium Yout Sport: The Heart of Europe – Book of Abstracts, Ljubljana: Fakulty of sport.
17. Kuhta, M., & Pehnec, A. (2006). Ploska stopala – diagnostika in terapija. V M. Vogrin (Ur.), II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji (str. 91-105). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.
18. Mori – Lukančič, M. (2003). Stopala in pravila obutev od mladosti do starosti.
Pridobljeno iz svetovnega spleta. http://www.revija-vita.com-številka 38.
19. Pirš, A. (2007). Povezanost odrivne noge s ploskostjo stopal. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
20. Popovič, J. (December 2009). Plosko stopalo. Viva, XVII(193), 46-47.
21. Pristotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe.
Ljubljana:Fakulteta za šport.
22. Srakar, F. (1990a). Ortopedija. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvene delavce.
23. Srakar, F. (1990b). Razvojne posebnosti otroških stopal. V J. Popovič (Ur.), Stopalo:
zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 45-59). Ljubljana:
Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
24. Travnik, L. (1990). Anatomija stopala. V J. Popovič (Ur.), Stopalo: zbornik predavanj za zdravnike splošne medicine (str. 11-19). Ljubljana: Univerzitetna ortopedska klinika Ljubljana.
25. Krpač, F., & Čermelj, A. (2008). Primerjava rezultatov izbranih metod za ocenjevanje ploskosti stopal. V V. Štemberger, R. Pišot, & K. Rupret (Ur.), Gibalna/športna vzgoja v luči kakovostnega izobraževanja: zbornik povzetkov/ priloga CD-zbornik prispevkov/5. mednarodni simpozij Otrok v gibanju (str. 264-270). Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Viri slik:
Slika 7: Clarkova metoda
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=T_UhfqadlqJftM%3A (avgust, 2016)
Slika 8: Čižinova metoda
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=%C4%8Di%
C5%BEinova+metoda&imgrc=UfAlX7fGWBWafM%3A (avgust, 2016)
Slika 9: Telovadba stopal
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)
Slika 10: Masaža stopal
https://www.google.si/search?q=kinezioterapija&biw=1366&bih=673&source=lnms&tbm=isch&sa
=X&sqi=2&ved=0ahUKEwiTuc_fgbfOAhVJLMAKHdSVB6sQ_AUIBygC#tbm=isch&q=telovadba+s topala&imgrc=N4BZUGeMVUNdHM%3A (avgust, 2016)