VPLIV AKTIVIZIRAJOČE KNJIGE NA RAZVOJ

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

NUŠA CEGNAR

VPLIV AKTIVIZIRAJOČE KNJIGE NA RAZVOJ

PREDBRALNIH IN PREDPISALNIH SPRETNOSTI V DRUGI STAROSTNI SKUPINI VRTCA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(2)

(3)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

NUŠA CEGNAR

Mentorica: DOC. DR. DARIJA SKUBIC

VPLIV AKTIVIZIRAJOČE KNJIGE NA RAZVOJ PREDBRALNIH IN PREDPISALNIH SPRETNOSTI V DRUGI STAROSTNI SKUPINI VRTCA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(4)

(5)

I

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorici doc. dr. Dariji Skubic za hitro odzivnost, usmerjanje in strokovno pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svojim najbližjim za potrpežljivost in podporo.

(6)

(7)

II

Bralna pismenost in njena raven je pomembna s stališča posameznika, prav tako pa tudi s stališča države, saj omogoča in spodbuja osebnostni razvoj in socialno vključenost posameznikov v skupnost ter ekonomski razvoj celotne družbe.

Bralna pismenost je temelj vseh drugih pismenosti, saj predstavlja zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.

Stopnja zgodnje pismenosti, ki se pri otroku pojavi najprej, je porajajoča se pismenost, ki se odvija v skoraj celotnem predšolskem obdobju in se zaključi okrog otrokovega šestega leta starosti z vstopom v šolo.

V vrtcu želimo otroke čim bolj opolnomočiti za kasnejše uspešno branje in pisanje. To lahko storimo tako, da v čim večji meri razvijamo predpisalne in predbralne zmožnosti.

Namen diplomskega dela je bil izdelati in preizkusiti aktivizirajočo knjigo in v raziskavi ugotoviti, ali bodo otroci v drugi starostni skupini vrtca po njeni enomesečni uporabi izboljšali svoje predopismenjevalne zmožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 20 otrok, vsi so najprej pisali preizkus predopismenjevalnih zmožnosti, nato smo otroke razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Otroci iz eksperimentalne skupine so delali naloge iz aktivizirajoče knjige, otroci iz kontrolne skupine pa ne. Po enomesečni uporabi tega didaktičnega pripomočka smo ponovno pisali test za preizkus predopismenjevalnih zmožnosti. Dobljene rezultate otrok iz obeh skupin smo primerjali in ugotovili, da so se pri otrocih, ki so delali z aktivizirajočo knjigo, vse predopismenjevalne zmožnosti, ki smo jih urili (grafomotorika, orientacija, vidno zaznavanje in slušno razločevanje ter razčlenjevanje), izboljšale. V kontrolni skupini pa je rezultat skoraj povsod ostal na enaki stopnji kot pri prvem testu.

Vsi otroci so zelo uživali v igranju s knjigo in so bili dobro motivirani.

Z raziskavo smo dokazali, da aktivizirajoča knjiga pozitivno vpliva na razvoj predopismenjevalnih zmožnosti.

Ključne besede:

slovenščina, začetno opismenjevanje, predopismenjevalne zmožnosti, aktivizirajoča knjiga

(8)

III

Reading literacy and its level is important from the point of view of the individual, as well as from the point of view of the state, because it enables and promotes personal development and social inclusion of individuals in the community and economic development of the entire society.

Reading literacy is the foundation of all other literacies, because it represents an individual’s ability to understand, critically evaluate and use written information.

The level of early literacy, which occurs first in the child, is the emerging literacy, which takes place almost during the entire preschool period and ends when child is about six years old and starts going to school.

In the kindergarten, we try to empower the children as much as possible so that they are later on able to successfully read and write. We can do that by developing their pre-writing and pre-reading abilities as much as possible.

The purpose of the diploma thesis was to create and test a picture book without text and to find out whether children in the second age group of the kindergarten will improve their pre- writing and pre-reading abilities after using this book for a month. The research included 20 children, and they all first had a test of their pre-writing and pre-reading abilities, then we divided the children into an experimental and control group. Children from the experimental group did tasks from the picture book without text, whereas those from the control group did not. After using this didactic tool for one month, the children had to take a test so that we could check their pre-writing and pre-reading abilities once again.

The results of the children from both groups were compared and we found out that in the children who used the picture book without text, all pre-writing and pre-reading abilities that we have trained (graphomotoric, orientation, visual perception and ability to distinguish and parse sounds) were improved. In the control group, the results remained almost at the same level as in the first test.

All children enjoyed interacting with the book and were highly motivated.

With the research, we proved that a picture book without text has a positive impact on the development of pre-writing and pre-reading abilities.

Keywords:

Slovenian, initial literacy, pre-writing and pre-reading abilities, picture book without text

(9)

IV

I TEORETIČNI DEL ... 1

1 UVOD ... 1

2 PISMENOST ... 2

3 PORAJAJOČA SE PISMENOST ... 3

3.1 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI 4 3.1.1 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI IZ KURIKULUMA ZA VRTCE... 5

3.1.2 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI V HRVAŠKEM, ŠPANSKEM IN ŠVEDSKEM KURIKULUMU ... 6

4 SLIKANICA IN AKTIVIZIRAJOČA KNJIGA ... 11

5 RAZVIJANJE PREDPISALNIH IN PREDBRALNIH SPRETNOSTI V DRUGI STAROSTNI SKUPINI VRTCA ... 12

II EMPIRIČNI DEL ... 15

6 RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJI ... 15

7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 16

8 RAZISKOVALNA METODA ... 16

8.1 VZOREC ... 17

8.2 INSTRUMENT ... 17

8.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 19

8.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 31

9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 31

10 SKLEP ... 67

11 LITERATURA ... 69 12 PRILOGE ...

PRILOGA 1: SOGLASJE STARŠEV ...

PRILOGA 2: PREIZKUS PREDOPISMENJEVALNIH ZMOŽNOSTI PRED IN PO UPORABI AKTIVIZIRAJOČE KNJIGE ...

PRILOGA 3: LIST ZA OPAZOVANJE ...

(10)

V

Preglednica 1: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo

aktivizirajoče knjige za obe skupini ... 39

Preglednica 2: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za kontrolno skupino ... 39

Preglednica 3: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za eksperimentalno skupino ... 40

Preglednica 4: List za opazovanje ob prvem delu z aktivizirajočo knjigo ... 80

Preglednica 5: List za opazovanje po večkratnem delu z aktivizirajočo knjigo ... 80

KAZALO GRAFOV Graf 1: Dosežene točke v 1. nalogi ... 32

Graf 2: Dosežene točke v 2. nalogi ... 33

Graf 8: Primerjava uspešnosti eksperimentalne skupine v obeh testih ... 63

Graf 9: Primerjava uspešnosti kontrolne skupine v obeh preizkusih ... 64

Graf 10: Primerjava uspešnosti eksperimentalne in kontrolne skupine glede na razliko doseženih odstotkov med obema preizkusoma ... 65

KAZALO SLIK Slika 1: Prva aktivizirajoča knjiga ... 20

Slika 2: Razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja ... 20

Slika 3: Razvijanje vidnega razločevanja ... 21

Slika 4: Razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja ... 21

Slika 6: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti ... 22

Slika 7: Razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja... 23

Slika 8: Razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja... 23

Slika 11: Hrbet prve knjige ... 25

Slika 12: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja ... 25

Slika 13: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja ... 26

Slika 14: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti, vidno-gibalne usklajenosti in sposobnosti vidnega razločevanja ... 27

Slika 15: Razvijanje vidnega razločevanja prstnih in ročnih spretnosti ... 27

Slika 16: Razvijanje vidnega razločevanja prstnih in ročnih spretnosti ... 28

(11)

VI

Slika 20: Razvijanje zmožnosti vidnega zaznavanja in orientacije ... 30

Slika 22: Hrbet druge knjige ... 31

Slika 23: Reševanje nalog: razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja.. 41

Slika 24: Reševanje nalog: razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja.. 42

Slika 25: Reševanje nalog: razvijanje vidnega razločevanja... 42

Slika 28: Reševanje nalog: razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja ... 44

Slika 34: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti ... 47

Slika 36: Reševanje nalog: razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja ... 48

Slika 42: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja ... 51

Slika 43: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja ... 52

Slika 44: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti, sposobnosti vidnega razločevanja ... 52

Slika 45: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti, vidno-gibalne usklajenosti in sposobnosti vidnega zaznavanja... 53

Slika 48: Reševanje nalog: razvijanje vidnega razločevanja in prstnih in ročnih spretnosti ... 54

(12)

VII

zaznavanja ... 57

Slika 59: Reševanje nalog: razvijanje zmožnosti vidnega zaznavanja in orientacije ... 60

Slika 60: Reševanje nalog: razvijanje zmožnosti vidnega zaznavanja in orientacije ... 61

Slika 61: Prva naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 73

Slika 62: Druga naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 74

Slika 63: Tretja naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 75

Slika 64: Četrta naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 76

Slika 65: Peta naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 77

Slika 66: Šesta naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 78

Slika 67: Sedma naloga v preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti ... 79

(13)

1 I TEORETIČNI DEL

1 UVOD

Bralna pismenost je temelj vseh drugih pismenosti, saj predstavlja zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Vključuje bralne veščine, razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017, str. 3).

V strateških ciljih razvoja pismenosti je med drugim zapisano, da je potrebno večjo pozornost nameniti razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture v družini in razvijanju porajajoče se pismenosti pri predšolskih otrocih (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017, str. 5).

Porajajoča se pismenost je izraz, ki združuje »pripravljenost za branje in pisanje«. To je postopen in dolgotrajen proces, ki se odvija v skoraj celotnem predšolskem obdobju in se zaključi okrog otrokovega 6. leta starosti z vstopom v šolo (Pečjak, 2003; Grginič, 2005).

Otroci pa so pri enaki starosti na različnih stopnjah pisanja in branja in uporabljajo različne oblike pismenosti, zato je potrebna fleksibilnost pri izboru vrst aktivnosti, postopkov učenja in strategijah (Grginič, 2005).

Otroci, ki so v osnovni šoli slabi bralci, so praviloma tisti, ki že v predšolskem obdobju niso v zadostni meri razvili predopismenjevalnih spretnosti (Kirk in Kirk, 2014).

V vrtcu želimo otroke čim bolj opolnomočiti za kasnejše uspešno branje in pisanje. To lahko storimo tako, da pri otrocih v čim večji meri razvijamo predpisalne in predbralne zmožnosti.

Vse te spretnosti lahko spodbujamo tudi z aktivizirajočo knjigo oz. tiho knjigo oz. slikanico brez besedila.

(14)

2 2 PISMENOST

Pismenost je pojem, ki vključuje številne spretnosti, temeljni del vseh pismenosti pa je bralna pismenost. Osnovna dimenzija pismenosti je branje v razmerju do pisanja. Učinkovit bralec je sposoben: branja besed, oblikovanja pomena, razumevanja in tvorjenja učinkovitih sporočil in angažiranosti pri delu z besedili (Pečjak, 2010).

Bralna pismenost in njena raven je pomembna tudi s stališča države, saj omogoča in spodbuja osebnostni razvoj in socialno vključenost posameznikov v skupnost ter ekonomski razvoj celotne družbe. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti je strateški dokument, ki določa prednostne naloge in vzgojno-izobraževalne cilje na področju pismenosti. Ob upoštevanju različnih pojmovanj strategija predlaga in uporablja naslednjo izhodiščno opredelitev bralne pismenosti: »Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje. Kot taka je temelj vseh drugih pismenosti1 in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih potencialov ter njuno uspešno sodelovanje v družbi» (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017, str. 3). V strateških ciljih razvoja pismenosti je med drugim zapisano, da je potrebno večjo pozornost nameniti razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture v družini in razvijanju porajajoče se pismenosti pri predšolskih otrocih. Za predšolsko obdobje so v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti zapisani specifični cilji in med njimi tudi:

–»zagotavljati vsem otrokom v vrtcih in drugih oblikah organiziranega varstva spodbudne predbralne in predpisalne dejavnosti za razvoj pojmovanja tiska, fonološkega zavedanja, grafomotorike, vidnega zaznavanja – v skladu z njihovimi razvojnimi značilnostmi ob upoštevanju individualnih potreb, interesov in okolja, iz katerega izhajajo« (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2017, str. 9).

Elementi bralne pismenosti:

– kognitivni elementi: fonološko zavedanje, dekodiranje, besedišče, metakognitivno znanje o branju in bralne strategije, bralno razumevanje;

– motivacijski elementi bralne pismenosti: kompetentnost, interes, zatopljenost, prepričanje o pomembnosti branja, priznanje, dosežek, tekmovalnost, socialna motivacija (Pečjak, 2010).

(15)

3

Že veliko pred pričetkom osnovnošolskega izobraževanja se začne razvoj zgodnje pismenosti. Otrok se srečuje z vzorci branja in pisanja in tej začetni fazi rečemo porajajoča se pismenost, o kateri bom spregovorila v naslednjem poglavju.

3 PORAJAJOČA SE PISMENOST

Porajajoča se pismenost je izraz, ki združuje »pripravljenost za branje in pisanje«. To je postopen in dolgotrajen proces, ki se odvija v skoraj celotnem predšolskem obdobju in se zaključi okrog otrokovega 6. leta starosti z vstopom v šolo (Pečjak, 2003, Grginič, 2005).

Po modelu zgodnjega razvoja pismenosti avtoric D. Barone, M. Mallette in S. Xu (2005) je porajajoča se pismenost del zgodnje pismenosti. Avtorice izhajajo iz spoznanja, da je razvoj pismenosti močno povezan z razvojem branja, pisanja in poznavanja besed. Razlikujejo tri stopnje zgodnje pismenosti: stopnjo porajajoče se pismenosti, začetne pismenosti in prehodne pismenosti (Barone, Mallette, Xu, 2005, v Pečjak, 2010).

V obdobju porajajoče se pismenosti se otrok pretvarja, da bere in piše. Otrok gleda in spoznava knjige, tisk in ilustracije. Nima še predstave o besedi, prepozna pa razliko med sliko in pisavo. Otrok lahko že piše, a s »svojo« pisavo, ki jo zna brati le on. Ne razume še razmerja med glasom in črko, lahko pa že prepiše črke, a z napakami (Grginič, 2005;

Grginič, 2008; Pečjak, Potočnik, 2011).

Iz raziskovalnih študij razvoja porajajočega se pisanja in branja je razvidno, da obstaja več poti do formalne pismenosti. Otroci so pri enaki starosti na različnih stopnjah pisanja in branja in uporabljajo različne oblike pismenosti, zato je potrebna fleksibilnost pri izboru vrst aktivnosti, postopkov učenja in strategijah (Grginič, 2005).

V vrtcu želimo otroke čim bolj opolnomočiti za kasnejše uspešno branje in pisanje. To lahko storimo tako, da pri otrocih v čim večji meri razvijamo predpisalne in predbralne zmožnosti.

Napovedovalci uspešnosti branja in pisanja:

– sposobnost vidnega zaznavanja, – sposobnost vidnega razločevanja,

– sposobnost glasovnega razločevanja: razločevanje dolžine besed in razločevanje glasov med seboj,

(16)

4

– sposobnost glasovnega razčlenjevanja: razčlenjevanje slišanih besed na več ravneh:

členitev povedi na besede, členitev besed na zloge in členitev besed na posamezne glasove (glaskovanje). Izmed vseh sposobnosti fonološkega zavedanja, se najprej pojavi sposobnost identifikacije začetnega glasu v besedi (Pečjak, 2010).

Spretnosti, ki jih otrok pridobi v obdobju porajajoče se pismenosti, so zelo pomembne za njegovo nadaljnje šolanje oziroma njegovo uspešnost, zato je potrebno razvijanju predbralnih in predpisalnih sposobnosti posvetiti veliko časa. Vse dejavnosti, ki jih v ta namen v vrtcu izvajamo, morajo biti dobro načrtovane.

Pri razvijanju pismenosti pri otroku v predšolskem obdobju moramo misliti na oboje:

razvijati moramo spretnosti pri otroku in mu hkrati omogočiti spodbudno okolje. Ključnega pomena je sodelovanje vrtca s starši in različnimi institucijami (Pečjak, 2003).

3.1 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI

S. M. Kirk in Kirk (2014) na podlagi predhodnih raziskav s področja predšolske vzgoje ugotavljata, da so otroci, ki so v osnovni šoli slabi bralci, praviloma tisti, ki že v predšolskem obdobju niso v zadostni meri razvili predopismenjevalnih spretnosti: zvočno in črkovno/vidno zavedanje, zavedanje o tisku. Naštete sposobnosti so bile prepoznane za nove predopismenjevalne osnove, ki so močno povezane z zmožnostjo branja.

Naloga vzgojiteljic v vrtcih je torej ta, da otroka zgodaj seznanijo z branjem in pisanjem, da mu omogočijo vsakodnevno srečanje z različnimi vrstami tiska, da spodbujajo igre, pri katerih je potrebno uporabiti pisni jezik. Vse te dejavnosti naj bi se izvajale v obliki didaktične igre, torej igre s ciljem, seveda pa je potrebno to prilagoditi starosti, sposobnostim in interesom otroka (Pečjak, 2003).

S. Pečjak (2003) deli dejavnosti za razvoj porajajoče se pismenosti v več skupin:

– dejavnosti za razvoj zaznavanja in prepoznavanja tiska: prepoznavanje napisov …;

– dejavnosti za spoznavanje s črkami: igre za usvojitev pojma črka, iskane enakih črk med različnimi, prepoznavanje črk med drugimi simboli …;

(17)

5

– dejavnosti razgovornega branja: poslušanje krajših in daljših zgodb, ki jih berejo odrasli, opazovanje in opisovanje slik v knjigi, prepoznavanje zgodb po naslovnici

…;

– dejavnosti za razumevanje vloge tiska: otrok se pretvarja, da bere in piše, otrok želi, da mu odrasli knjigo preberejo …;

– dejavnosti, ki spodbujajo razumevanje navodil: sledenje preprostim navodilom, reševanje preprostih ugank …;

– dejavnosti za spodbujanje razvoja glasovnega zavedanja: ločevanje daljših in krajših povedi, iskane in določanje števila besed v povedi …;

– dejavnosti, ki vodijo k računalniškemu opismenjevanju: uporaba računalniške miške pri igri ....

Na razvoj kasnejšega branja in pisanja vplivajo:

– zaznavne sposobnosti: stalnost zaznavanja, primerjanje oblik, vidno in slušno razločevanje, gibanje oči;

– grafomotorične sposobnosti: drobna motorika, orientacija, usklajenost med gibi oči in rok;

– spoznavne sposobnosti: stopnja mišljenja, ki se pojavi kasneje, v starosti okoli 6 let (pojmi) (Zrimšek, 2003).

3.1.1 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI IZ KURIKULUMA ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, ki predstavlja strokovno podlago za različne programe v vrtcih. V njem so predstavljeni cilji in iz njih izpeljana načela, globalni cilji, predlagani primeri vsebin in dejavnosti na posameznih področjih.

»Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti /…/. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 18, 19).

(18)

6

Predopismenjevanje je v Kurikulumu za vrtce opredeljeno z naslednjimi cilji:

– otrok spoznava simbole pisnega jezika;

– otrok prepoznava, uživa in se zabava v nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrah, šalah ter pri tem doživlja zvočnost in ritem;

– otrok razvija predbralne in predpisalne sposobnosti in spretnosti;

– otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij (Kurikulum za vrtce, 1999, v Skubic, 2012).

Kurikulum omogoča, da otrok pridobiva izkušnje s pismenostjo v vseh sporazumevalnih dejavnostih: govorjenju, poslušanju, branju in pisanju. Vse pa morajo biti prilagojene stopnji razvoja, na kateri je posamezen otrok.

Vzgojitelji naj otrokom pripovedujejo, berejo starosti primerne zgodbe; prepoznavajo otrokovo neverbalno komunikacijo in vzpostavijo interakcijo z otokom; se pogovarjajo z njim v »neotroškem jeziku« in ga urijo v verbalni komunikaciji; se z otroki pogovarjajo;

spodbujajo jezikovne zmožnosti; omogočajo, da se s knjigami igra; uporabljajo tisk in črke v vsakdanjem kontekstu; nudijo otroku možnost ustvarjalnosti; otrokovo ime je zapisano na stvareh, ki mu pripadajo (Kurikulum za vrtce, 1999).

Pri tem naj upošteva, da »so otroci v istem razvojnem obdobju na različnih stopnjah pisanja in branja in uporabljajo različne oblike pismenosti in jo odkrivajo z različnimi učnimi strategijami« (Grginič, 2008, str. 13).

3.1.2 DEJAVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PORAJAJOČE SE PISMENOSTI V HRVAŠKEM, ŠPANSKEM IN ŠVEDSKEM KURIKULUMU

Pregled razvoja kurikulumov v Evropski uniji pokaže veliko spremembo skozi čas. V 19.

stol. so bili vrtci namenjeni predvsem varovanju otrok in dnevni oskrbi. V 20. stoletju pa je večina evropskih držav spremenila svojo politiko ter razširila naloge in obseg programov vrtca. V želji po nadzoru zdravja in dobrega počutja otrok je tudi izobraževanje postalo cilj.

Vsebinski programi v evropskih vrtcih imajo jasno definirano orientacijo k izobraževanju, pa ne le to, izobraževanje otrok v vrtcih je prioriteta in se odvija v zelo kvalitetnem in spodbudnem okolju. Namen izobraževanja v vrtcih je razvijanje otrokovih osnovnih spretnosti, ki so potrebne za njihovo nadaljnje primarno izobraževanje (Tafa, 2008).

(19)

7

Primerjava slovenskega, hrvaškega, španskega in švedskega kurikuluma kaže, da pripisujejo v vseh omenjenih državah predšolski vzgoji velik pomen, saj imajo povsod temeljni nacionalni dokument, ki ureja področje predšolske vzgoje. Splošna načela in cilji so povsod zelo podobni in temeljijo na celostni skrbi za predšolske otroke in njihov razvoj v skladu z njegovimi zakonitostmi in specifikami posameznega otroka. Dejavnosti pa ima zelo podrobno opredeljene tudi s primeri le slovenski kurikulum.

Republika Slovenija

Republika Hrvaška

Španija Švedska

Osnovni dokument za načrtovanje dela v vrtcu

Nacionalni dokument:

Kurikulum za vrtce

Nacionalni dokument:

Nacionalni kurikulum za rani i

predškolski odgoj i obrazovanje

Nacionalni temeljni kurikulum

Curriculum for pre-school je nacionalni kurikulum, ki sta ga izdala Ministrstvo za izobraževanje in znanost in švedska vladna agencija za izobraževanje (Skolverket), slednja je z nastopom veljave kurikuluma pričela z delovanjem nadzornega organa v vrtcih (Skolverket, 2006, v Lakić, 2009).

(20)

8 Starostna

skupina otrok, ki jim je namenjen

Skupni kurikulum za otroke 1. in 2.

starostnega obdobja (od 0 do 6 let) (Kurikulum za vrtce, 1999).

Skupni

kurikulum za:

a) zgodnjo in predšolsko vzgojo in izobraževanje (od 6. meseca otrokove starosti do enega leta pred odhodom v šolo) – kurikulum za vrtec in b)«malo« šolo (eno leto pred odhodom v šolo) – kurikulum za

»malo« šolo (Nacionalni kurikulum za rani i

predškolski odgoj i obrazovanje, 2014).

Razdeljenost na dve stopnji: od rojstva do treh let – kurikulum pripravljajo avtonomne skupnosti;

od 3 do 6 let:

velja Nacionalni temeljni

kurikulum, na osnovi katerega vsaka regija v Španiji pripravi svoj kurikulum (Turnšek in Batistič Zorec, 2009, str. 91, v Pfajfar, 2014).

Skupni kurikulum za otroke od 0 do 6 let, v ločenem modelu imajo tudi na

nacionalni ravni sprejet

kurikulum, ločen za dojenčke in malčke ter starejše predšolske otroke (Alandžak, 2012).

Splošna načela in cilji

Predšolska vzgoja je neobvezna (Kurikulum za vrtce, 1999).

Zgodnja in predšolska vzgoja je neobvezna.

Predšolska vzgoja je neobvezna.

(Pfajfar, 2014).

Predšolska vzgoja je neobvezna.

(Alandžak, 2012).

(21)

9 Cilji: prispevati

k fizičnemu, čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok v skladu z zakonitostmi razvoja ter značilnostmi vsakega posameznika (Kurikulum za vrtce, 1999).

»Mala« šola – je obvezna (Nacionalni kurikulum za rani i

Cilji: prispevati k fizičnemu, čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok v skladu z zakonitostmi razvoja ter značilnostmi vsakega posameznika (Nacionalni kurikulum za rani i

Cilji za obe stopnji so si med seboj

Cilji: prispevati k fizičnemu, čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok, in sicer v skladu z zakonitostmi razvoja ter značilnostmi vsakega posameznika (Pfajfar, 2014, str. 12).

Cilji za obe stopnji so si med seboj

Cilji: prispevati k fizičnemu, čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok v skladu z zakonitostmi razvoja ter značilnostmi vsakega posameznika (Lakić, 2009).

(22)

10 podobni; drugo starostno obdobje se obravnava kot priprava na osnovno šolo (Nacionalni kurikulum za rani i

predškolski odgoj i obrazovanje, 2014)

podobni; drugo starostno obdobje se obravnava kot priprava na osnovno šolo, za otroke prvega starostnega obdobje pa je vrtec zgolj varstvo

(Pfajfar, 2014).

Dejavnosti Opredeljenih je 6 področij dejavnosti:

gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika.

Za vsako področje so posebej

opredeljeni cilji, primeri

dejavnosti in vloga odraslih.

Cilji so opredeljeni skupno za obe

Podrobnih navodil oz.

primerov dejavnosti za izvedbo ni zapisanih.

(Nacionalni kurikulum za rani i

predškolski odgoj i obrazovanje, 2014)

Podrobnih navodil oz.

primerov dejavnosti za izvedbo ni zapisanih.

(Collins, 1993, str. 174, v Pfajfar, 2014).

Švedski kurikul ne opisuje ali daje navodil za izvedbo

kakršnih koli dejavnosti (Lakić, 2009).

(23)

11 starostni

obdobji.

Podrobna navodila oz.

primeri dejavnosti za izvedbo vseh področij dejavnosti.

(Kurikulum za vrtce, 1999)

V tretjem poglavju sem govorila o porajajoči se pismenosti in dejavnikih, ki spodbujajo njen razvoj in so opisani v slovenskem, hrvaškem, španskem in švedskem kurikulumu; v četrtem pa bom predstavila slikanico in aktivizirajočo knjigo.

4 SLIKANICA IN AKTIVIZIRAJOČA KNJIGA

Slikanica je posebna oblika knjige, v kateri sta združena besedilo in ilustracija, ki sta v interakciji. Glede na delež besedila in ilustracij delimo knjige na več vrst in ena izmed njih je tudi slikanica brez besedila (Haramija in Batič, 2013).

Izraz slikanica brez besedila, kar je tudi aktivizirajoča knjiga, zasledimo v delu M. Kobe (1987). Avtorica zapiše, da ta otroku preko nalog, ki jih mora rešiti, omogoči aktivno sodelovanje. V knjigi so naloge, ki za otroka predstavljajo likovna in besedilna presenečenja, zato v njem vzbudijo radovednost in ga spodbudijo k igranju.

V slikanici brez besedila avtor z »dinamično, pripovedno ilustracijo, se pravi zgolj z likovno pisavo, kontinuirano razpreda skozi vso knjigo bolj ali manj zahtevno »zgodbo«, ki si jo je izmislil likovni ustvarjalec sam« (Kobe, 1987, str. 35).

D. Haramija in J. Batič za slikanico brez besedila uporabita izraz tiha knjiga, v kateri je vse izraženo z likovno-oblikovnimi elementi: »Bralec je postavljen pred nalogo, da odkriva zveze med posameznimi slikami, dogodki /…/ in pomen, ki ga prikazujejo barve,

(24)

12

perspektiva, okvir in kompozicija« (Ramos A. M. in Ramos R., 2011, str. 327, v Haramija in Batič, 2013, str. 24).

Desetletja raziskav s področja branja otrok so privedla do spoznanja, da otroci ne začenjajo z branjem, kot da bi bila to neka popolnoma nova aktivnost. Prav s tega stališča je uporaba slikanic brez besedila izrednega pomena za uspešno kasnejše branje otrok, saj te zelo vplivajo na razvoj in pripravo otroka na opismenjevanje (Lysaker in Hopper, 2015).

Aktivizirajoča knjiga je lahko zelo dobrodošel pripomoček pri razvijanju predopismenjevalnih zmožnosti otrok, če avtor poskrbi za zadostno motivacijo otrok za delo z njo. Otroci bodo urili predopismenjevalne zmožnosti z različnimi nalogami, a le, če jih bo slikanica »nagovorila in prepričala« za delo z njo. Naloge v njej morajo biti primerne starosti in razvojni stopnji otrok, ki jim je namenjena.

V četrtem poglavju sem govorila o aktivizirajoči knjigi, v petem poglavju pa bom pisala o razvijanju predpisalnih in predbralnih spretnosti v drugi starostni skupini vrtca.

5 RAZVIJANJE PREDPISALNIH IN PREDBRALNIH SPRETNOSTI V DRUGI STAROSTNI SKUPINI VRTCA

Več raziskovalcev porajajoče se pismenosti je otrokovo znanje pisnega jezika in bralnih procesov v tem obdobju razvrstilo na:

– koncept tiska: otrok se zaveda govorjenih in pisnih jezikovnih enot; pozna pravila branja (smeri); tisk in branje imata zanj pomen v vsakdanjem življenju; ločuje tisk in slike;

– grafično zavedanje: otrok spoznava grafične značilnosti črk; ločuje podobne črke in besede;

– fonološko zavedanje: loči glasovne elemente v besedah, določa začetke besed, rime, zloge, glasove;

– glasovno-črkovna zveza: usklajevanje črk z glasovnimi enotami; otrok si v tem obdobju pomaga z domiselnim črkovanjem – glasovom na svoj način prireja črke;

– besedno branje: to zmožnost v tem obdobju razvijejo le nekateri otroci, predvsem iz spodbudnega okolja. Pomeni pa sposobnost branja izoliranih besed (Grginič, 2008).

(25)

13

Za razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti so torej primerne dejavnosti, s katerimi krepimo grafično in fonološko zavedanje ter dejavnosti za razvijanje grafomotorike (prstne in ročne spretnosti, zmožnost vidno-gibalne skladnosti) in sposobnosti zaznavanja prostora in orientacije v njem (Grginič, 2008).

Pristopi za razvijanje omenjenih spretnosti so različni, vsi pa morajo otroku zagotoviti dovolj časa.

Vzgojitelj se lahko odloči za dejavnosti, povezane s knjigo; za okolje, obogateno s pismenostjo; za simbolno igro in za abecedne igre (Grginič, 2008).

Vaje za razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti (Grgnič, 2005; Pečjak, 2010):

a) Vaje za razvijanje prstnih in ročnih spretnosti ter vidno-gibalne usklajenosti

Razvoj predpisalnih spretnosti je povezan tudi s področjem gibanja. Otrok se uri v razvijanju prstnih in ročnih spretnosti (drobnogibalnih spretnosti), ki pa je povezana s koordinacijo, torej z gibanjem. Obenem otrok razvija tudi zmožnost vidnega zaznavanja. Sem spadajo dejavnosti, kot so: odpiranje in zapiranje škatlic, natikanje, pletenje, zlaganje, sestavljanje, nizanje (npr. kroglic, perlic …), prijemanje predmetov s pinceto (pincetni prijem) …

b) Vaje za zaznavanje razmerij in orientacije v prostoru

Otrok se orientira in znajde v prostoru, iz delov sestavlja celoto, pospravlja enote v škatlo

…

c) Vaje za razvijanje grafičnega zavedanja Sem spadajo vaje, ki spodbujajo:

– vidno zaznavanje: to so vaje za oči, otroci potujejo po labirintu, po vzorcu, iščejo podobnosti in razlike …;

– vidno razločevanje: otrok se uri v razločevanju znakov, simbolov črk. Črke išče, jih primerja, išče pare črk, išče skupne črke v različnih besedah.

č) Vaje za razvijanje slušnega zavedanja Razdelimo jih na vaje za spodbujanje:

– slušnega zaznavanja: otroci vadijo poslušanje;

(26)

14

– slušnega razločevanja in razčlenjevanja: slušno razločevanje povedi na besede, zloge, prepoznavanje in iskanje rim, prepoznavanje določenega glasu, razčlenjevanje besed (določanje prvega glasu v besedi), razčlenjevanje besed na glasove (glaskovanje) in sestavljanje posameznih glasov v besede.

(Grginič, 2005; Pečjak, 2010)

(27)

15 II EMPIRIČNI DEL

6 RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJI

V diplomskem delu bom skušala dokazati, da je aktivizirajoča knjiga didaktični pripomoček, ki spodbuja razvoj predopismenjevalnih zmožnosti otrok.

Namen diplomskega dela je bil najprej ugotoviti, katere predopismenjevalne zmožnosti so pri otrocih v drugi starostni skupini vrtca (starost otrok je okoli 5 let) najbolj razvite in katere najmanj. V ta namen sem sestavila preizkus predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige. Nato pa sem skušala ugotoviti, ali se na predopismenjevalne zmožnosti otrok z aktivizirajočo knjigo lahko vpliva, in če se, na katere zmožnosti lahko najbolj vplivamo in na katere najmanj. Otroke sem razdelila v dve skupini: eksperimentalno in kontrolno. Eksperimentalna se je en mesec vsak dan igrala in opravljala naloge v aktivizirajočih knjigah in s tem urila predopismenjevalne zmožnosti; kontrolna pa aktivizirajočih knjig ni uporabljala.

Nato sem ponovno preverila stopnjo predopismenjevalnih zmožnosti pri vsakem otroku v obeh skupinah.

Glede na predmet in problem raziskave sem postavila naslednje cilje:

– določiti stopnjo razvitosti predopismenjevalnih zmožnosti pri posameznem otroku;

– ugotoviti, ali aktivizirajoča knjiga lahko vpliva na predopismenjevalne zmožnosti otrok;

– ugotoviti, na katere predopismenjevalne zmožnosti z uporabo aktivizirajoče knjige najbolj vplivamo;

– ugotoviti, na katere predopismenjevalne zmožnosti z uporabo aktivizirajoče knjige najmanj vplivamo.

V šestem poglavju sem predstavila raziskovalni problem in cilje diplomskega dela, v sedmem poglavju pa bom predstavila raziskovalna vprašanja.

(28)

16 7 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

RV 1: Katere predopismenjevalne zmožnosti (grafomotorika, orientacija, vidno zaznavanje, vidno razločevanje, slušno razločevanje in razčlenjevanje) so pri otrocih v drugi starostni skupini najmanj razvite?

RV 2: Katere predopismenjevalne zmožnosti (grafomotorika, orientacija, vidno zaznavanje, vidno razločevanje, slušno razločevanje in razčlenjevanje) so pri otrocih v drugi starostni skupini najbolj razvite?

RV 3: Na izboljšanje katerih predopismenjevalnih zmožnosti najbolj vpliva aktivizirajoča knjiga?

RV 4: Na izboljšanje katerih predopismenjevalnih zmožnosti najmanj vpliva aktivizirajoča knjiga?

V sedmem poglavju sem govorila o raziskovalnih vprašanjih, v osmem poglavju bom predstavila raziskovalne metode.

8 RAZISKOVALNA METODA

V raziskavi sem uporabila kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. H kvalitativnemu spada nestrukturirano opazovanje, h kvantitativnemu pa preizkus znanja za preverjanje predopismenjevalnih zmožnosti otrok.

Kvalitativno-kvantitativni raziskovalni pristop:

– zbiranje in študij ustrezne literature, virov, – opisna metoda,

– načrtovanje, izdelava, preizkušanje, – metoda preizkusa,

– učenje z igro,

– fotografiranje in dokumentiranje, – obdelava podatkov,

– evalvacija.

(29)

17 8.1 VZOREC

V raziskavo je bilo vključenih 20 otrok iz skupine v enem izmed kranjskih vrtcev. Starši vseh otrok so podpisali soglasje. Vsi otroci so opravili preizkus za preverjanje predopismenjevalnih zmožnosti. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini: v eksperimentalno, v kateri sem uporabljala aktivizirajočo slikanico, in v kontrolno, v kateri aktivizirajoče slikanice nisem uporabljala. Otroci so bili stari okoli 5 let. V eksperimentalni skupini je bilo 10 otrok (5 deklic in 5 dečkov), v kontrolni skupini pa tudi 10 otrok (4 deklice in 6 dečkov).

8.2 INSTRUMENT

Vsi otroci so najprej reševali preizkus predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige, katerega namen je bil ugotoviti, katere predopismenjevalne spretnosti imajo posamezni otroci bolje razvite in katere slabše. Po uporabi aktivizirajoče knjige pa so vsi otroci ponovno reševali enak preizkus predopismenjevalnih zmožnosti, s katerim sem ponovno preverila razvitost predopismenjevalnih zmožnosti otrok.

Merske karakteristike preizkusa:

– veljavnost: meri tisto, kar je njegov cilj;

– zanesljivost: otrokom sem posredovala natančna in sprotna navodila, naloge so bile jasne;

– objektivnost izvedbe: v obeh preizkusih sem otrokom dala enaka natančna navodila, naloge so bile jasne, časa je bilo dovolj;

– objektivnost vrednotenja rezultatov: kriterij ocenjevanja sem izdelala pred ocenjevanjem.

Celoten preizkus je vseboval 7 nalog, ki so preverjale:

– prstne in ročne spretnosti (grafomotorika)

– zmožnost vidno-gibalne usklajenosti (grafomotorika, orientacija) – vidno zaznavanje

– vidno razločevanje – slušno zaznavanje

(30)

18 – slušno razločevanje in razčlenjevanje.

Skupno število točk: 39.

Test je reševalo 20 otrok, vsi iz druge starostne skupine vrtca.

1. naloga preverja razvitost grafomotorike in vidnega zaznavanja.

V 1. nalogi so otroci iskali razlike med slikama. Čas reševanja časovno ni bil omejen. Med robotkoma je bilo 7 razlik. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 7 točk.

2. naloga preverja razvitost grafomotorike, vidnega zaznavanja in orientacije.

V 2. nalogi so otroci iskali pot skozi labirint: od puščice do sladoleda. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 2 točki.

3. naloga preverja razvitost grafomotorike, vidnega zaznavanja in orientacije.

V 3. nalogi so otroci nadaljevali vzorce. Čas reševanja časovno ni bil omejen. Ribica, ki so ji risali dane vzorce, je imela 9 stolpcev različnih vzorcev. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 12 točk.

4. naloga preverja razvitost vidnega razločevanja.

Poleg tega, da so pri tej nalogi otroci iskali ustrezne črke in jih povezovali z barvanjem, je ta naloga v veliki meri preverjala tudi njihovo potrpežljivost in vztrajnost. Črk je bilo veliko in s tem tudi veliko barvanja. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 5 točk.

5. naloga: preverja razvitost vidnega zaznavanja in orientacije.

V tej nalogi so morali otroci prerisati dve sliki. Morali so biti natančni in vztrajni. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 6 točk.

(31)

19

6. naloga: preverja razvitost slušnega razločevanja in razčlenjevanja.

V tej nalogi so morali otroci obkrožiti slike tistih živali, ki se začenjajo na enako črko. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 6 točk.

7. naloga: preverja razvitost slušnega razločevanja in razčlenjevanja

Ta naloga je od otrok zahtevala, da poiščejo najdaljšo besedo v naboru 6 besed. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 1 točko.

8.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Raziskavo sem opravila v enem izmed kranjskih vrtcev, in sicer med 20 otroki v drugi starostni skupini.

Pred začetkom sem pridobila soglasje staršev (priloga 1), nato pa sem z otroki v obeh skupinah naredila preizkus predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige, po enomesečni uporabi aktivizirajoče slikanice v eksperimentalni skupini pa še preizkus predopismenjevalnih zmožnosti po uporabi aktivizirajoče slikanice, prav tako v obeh skupinah.

Aktivizirajoči knjigi

Namen enomesečne vsakodnevne uporabe aktivizirajočih knjig v eksperimentalni skupini (10 otrok) je bil ugotoviti, ali so se predopismenjevalne zmožnosti z njeno uporabo izboljšale. Naredila sem dve aktivizirajoči knjigi.

(32)

20 Prva aktivizirajoča knjiga

Naslovnica

Slika 1: Prva aktivizirajoča knjiga

1. naloga: razvija zmožnost vidno-gibalne usklajenosti (grafomotorika) in vidnega zaznavanja.

Žabica mora priti skozi labirint in na poti »pobrati« vse gumbke.

Otrok uri grafomotorične spretnosti in vidno zaznavanje. Navaja se na potrpežljivost, natančnost in vztrajnost.

Slika 2: Razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja

(33)

21 2. naloga: razvija vidno razločevanje.

Hobotnica ima na vsaki lovki drugačno število gumbkov. Otroci jih morajo prešteti in nalepiti k posamezni lovki ustrezno številko.

Slika 3: Razvijanje vidnega razločevanja

Slonček drži balone različnih barv in oblik. Otroci morajo poiskati pare.

Vaja je namenjena spodbujanju in razvijanju grafomotorike, otroci prepoznavajo oblike likov in jih lepijo na ustrezen lik (lik na lik).

Slika 4: Razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja

(34)

22

Pajek plete mrežo, tako da jo poizkuša naplesti okrog čimveč gumbkov.

Vaja je namenjena spodbujanju in razvijanju grafomotorike, otroci se urijo v natančnosti in ročnih spretnostih.

Slika 5: Razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja 5. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti (grafomotorika).

Dolgolasa deklica ima razpuščene lase, rada pa bi imela kitke, čopke, lasnice …

Otroci jo bodo frizirali in tako spletali, prepletali »lase«. Tako bodo urili prstne in ročne spretnosti.

Slika 6: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti

(35)

23

6. naloga: vaja za spodbujanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja.

Na eni strani so štiri podobe: tri živali in rožica, na drugi strani knjige pa predalčki s črkami, začetnimi črkami teh predmetov. Otroci so iskali oz. povezovali besede, ki se začenjajo z določeno črko in to črko.

Slika 7: Razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja

Slika 8: Razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja

(36)

24 7. naloga: vaja za vidno razločevanje.

Napisani sta dve besedi: avto, Nik. Otrok mora v naboru črk izbrati prave, enake črke. Torej gre za iskanje in primerjanje črk med seboj. Poleg tega pa ta vaja otroke spodbuja k potrpežljivosti in vztrajnosti.

(37)

25 Hrbet (To sem jaz.)

Slika 11: Hrbet prve knjige

Druga aktivizirajoča knjiga Naslovnica

Slika 12: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja

(38)

26

1. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti (grafomotorika) in sposobnost vidnega razločevanja.

Otroci so se s pomočjo ročnih dejavnosti (nizanja perlic na vrvico) »učili« pisati črki A in M.

Urili so se tudi v vztrajnosti in natančnosti.

Slika 13: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja 2. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti, vidno-gibalno usklajenost in sposobnost vidnega zaznavanja.

Štirim rožicam je otrok moral poiskati pare in le-te tudi pravilno zapeti na podlago (z gumbom).

(39)

27

Slika 14: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti, vidno-gibalne usklajenosti in sposobnosti vidnega razločevanja

3. naloga: razvija zmožnost vidnega razločevanja in tudi prstnih in ročnih spretnosti.

To je igra »spomin«. Skriti so trije pari črk (H, L, C) in naloga otroka je, da črke najde in

»poveže« v par.

Slika 15: Razvijanje vidnega razločevanja prstnih in ročnih spretnosti

(40)

28

Slika 16: Razvijanje vidnega razločevanja prstnih in ročnih spretnosti 4. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti (grafomotorika).

Otroci po svoji izbiri povezovali gumbe z elastiko, s tem so urili grafomotorične spretnosti.

Slika 17: Razvijanje prstnih in ročnih spretnosti

Polžku je potrebno do konca narisati hišico, tako da otrok na vrvico po vrsti naniza perlice.

(41)

29

Slika 18: Razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja 6. naloga: razvija zmožnost vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja.

Ta naloga poleg razvijanja zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja razvija tudi socializacijo, potrpežljivost in natančnost.

(42)

30

7. naloga: razvija zmožnost vidnega zaznavanja in orientacije.

V tej nalogi so morali otroci prerisati točno določen vzorec oziroma zaporedje.

Slika 20: Razvijanje zmožnosti vidnega zaznavanja in orientacije

Rumena ribica »potuje« po morju skozi labirint in sproti pobira gumbke in izpušča zrak.

Modra ribica jo le opazuje. Otrok uri grafomotorične spretnosti in vidno zaznavanje. Navaja se na potrpežljivost, natančnost in vztrajnost.

(43)

31 Hrbet

Slika 22: Hrbet druge knjige

8.4 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Vse podatke, ki sem jih dobila z obema preizkusoma predopismenjevalnih zmožnosti, sem vnesla v program Excel. Kriterije za točkovanje sem naredila, preden so otroci pisali preizkuse. Dobljene podatke z obeh preizkusov sem statistično obdelala, prikazala z grafi in interpretirala. Podatke, ki sem jih pridobila z listom za opazovanje ob delu z aktivizirajočo knjigo, sem prav tako uporabila za interpretacijo.

9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Preizkus predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige

Test je reševalo vseh 20 otrok iz obeh skupin. Na podlagi rezultatov tega testa sem otroke razdelila v 2 skupini, ki imata enako število točk, doseženih na tem preizkusu, otroci iz vsake skupine so skupno dosegli 215 točk. Lahko rečem, da sta si skupini glede na

(44)

32

predopismenjevalne zmožnosti enakovredni. V eksperimentalni skupini je 10 otrok (5 deklic in 5 dečkov), v kontrolni pa prav tako 10 otrok (4 deklice in 6 dečkov).

1. naloga: preverja razvitost grafomotorike in vidnega zaznavanja.

V 1. nalogi so otroci iskali razlike med slikama. Čas reševanja časovno ni bil omejen. Med robotkoma je bilo 7 razlik. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 7 točk.

Rezultati:

– 7 točk: 0 otrok – 6 točk: 2 otroka – 5 točk: 1 otrok – 4 točke: 6 otrok – 3 točke: 3 otroci – 2 točki: 4 otroci – 1 točka: 3 otroci – 0 točk: 1 otrok.

Graf 1: Dosežene točke v 1. nalogi

Naloge ni popolnoma pravilno rešil nihče, največ otrok (6) je doseglo 4 točke. Otroci so bili pri tej nalogi 44 % uspešni.

0 1 2 3 4 5 6 7

7 6 5 4 3 2 1 0

Število otrok

Točke v 1. nalogi

1. naloga

(45)

33

Obkrožali so kar celo glavo in niso bili pozorni na podrobnosti, ki so se med sličicama razlikovale (priloga 2).

2. naloga: preverja razvitost grafomotorike, vidnega zaznavanja in orientacije.

V 2. nalogi so otroci iskali pot skozi labirint: od puščice do sladoleda. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 2 točki.

Rezultati:

– 2 točki: 11 otrok – 1 točka: 5 otrok – 0 točk: 4 otroci.

Nalogo je popolnoma pravilno rešilo 11 otrok, kar je 55 %. Otroci so bili pri tej nalogi 67,5

% uspešni.

Največja težava pri tej nalogi je bila zahteva po natančnosti, večina izmed tistih otrok, ki niso dosegli obeh točk, je bila nenatančna in ni upoštevala črt (priloga 2).

0 2 4 6 8 10 12

2 1 0

Število otrok

Točke v 2. nalogi

2. naloga

(46)

34

3. naloga: preverja razvitost grafomotorike, vidnega zaznavanja in orientacije.

V 3. nalogi so otroci nadaljevali vzorce. Čas reševanja časovno ni bil omejen. Ribica, ki so ji risali dane vzorce, je imela 9 stolpcev različnih vzorcev. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 12 točk.

Rezultati:

– 12 točk: 0 otrok – 11 točk: 1 otroka – 10 točk: 3 otroci – 9 točk: 2 otroka – 8 točk: 2 otroka – 7 točki: 2 otroka – 6 točk: 0 otrok – 5 točk: 1 otrok – 4 točke: 0 otrok – 3 točke: 2 otroka – 2 točki: 1 otrok – 1 točka: 2 otroka – 0 točk: 4 otroci.

0 1 2 3 4 5

12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

Število otrok

Točke v 3. nalogi

3. naloga

(47)

35

Naloge popolnoma pravilno ni rešil nihče. Otroci so bili pri tej nalogi 43 % uspešni. Največja težava je bila nerazumevanje navodil, otroci so povsod, v vseh stolpcih, risali enak vzorec.

Proti koncu pa so se tudi že naveličali in sploh niso risali (priloga 2).

4. naloga: preverja razvitost vidnega razločevanja.

Poleg tega, da so pri tej nalogi otroci iskali ustrezne črke in jih povezovali z barvanjem, je ta naloga v veliki meri preverjala tudi njihovo potrpežljivost in vztrajnost. Črk je bilo veliko in s tem tudi veliko barvanja. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 5 točk.

Rezultati:

– 5 točk: 7 otrok – 4 točke: 10 otrok – 3 točke: 1 otrok – 2 točki: 2 otroka – 1 točka: 0 otrok – 0 točk: 0 otrok.

Nalogo je popolnoma pravilno rešilo 7 otrok, kar je 35 %. Otroci so bili pri tej nalogi 82 % uspešni. Zanimivi so bili različni načini, kako so se lotili naloge, nekateri so najprej pobarvali vse rdeče like, potem modre … Drugi pa so barvali po vrsti in neprestano menjali barvice (priloga 2).

0 2 4 6 8 10 12

5 4 3 2 1 0

Število otrok

Točke v 4. nalogi

4. naloga

(48)

36

5. naloga: preverja razvitost vidnega zaznavanja in orientacije.

V tej nalogi so morali otroci prerisati dve sliki. Morali so biti natančni in vztrajni. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 6 točk.

Rezultati:

– 6 točk: 8 otrok – 5 točk: 3 otroci – 4 točke: 3 otroci – 3 točke: 4 otroci – 2 točki: 1 otrok – 1 točka: 1 otrok – 0 točk: 0 otrok.

Nalogo je popolnoma pravilno rešilo 8 otrok, kar je 40 %. Otroci so bili pri tej nalogi 75 % uspešni. Ta naloga jim je bila všeč, radi so risali in pri tem so bili večinoma zelo uspešni (priloga 2).

6. naloga: preverja razvitost slušnega razločevanja in razčlenjevanja

V tej nalogi so morali otroci obkrožiti slike tistih živali, ki se začenjajo na enako črko. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 6 točk.

0 2 4 6 8 10

6 5 4 3 2 1 0

Število otrok

Točke v 5. nalogi

5. naloga

(49)

37 Rezultati:

– 6 točk: 3 otroci – 5,5 točke: 2 otroka – 5 točk: 1 otrok – 4,5 točke: 1 otrok – 4 točke: 5 otrok – 3,5 točke: 2 otroka – 3 točke: 0 otrok – 2,5 točke: 0 otrok – 2 točki: 1 otrok – 1,5 točke: 1 otrok – 1 točka: 2 otroka – 0,5 točke: 0 otrok – 0 točk: 2 otroka.

Nalogo so popolnoma pravilno rešili 3 otroci, kar je 15 %. Otroci so bili pri tej nalogi 59 % uspešni. Poleg pravilnih živali so otroci obkroževali še dodatne napačne (priloga 2).

7. naloga: preverja razvitost slušnega razločevanja in razčlenjevanja.

Ta naloga je od otrok zahtevala, da poiščejo najdaljšo besedo v naboru 6 besed. Otrok je pri tej nalogi lahko dosegel 1 točko.

0 1 2 3 4 5 6

6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0

Število otrok

Točke v 6. nalogi

6. naloga

(50)

38 Rezultati:

– 1 točka: 12 otrok – 0,5 točke: 2 otroka – 0 točk: 6 otrok.

Nalogo je popolnoma pravilno rešilo 8 otrok, kar je 40 %. Otroci so bili pri tej nalogi 65 % uspešni. Poleg pravilne živali so otroci obkrožali še dodatne napačne (priloga 2).

Pregled rezultatov preizkusa predopismenjavalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za obe skupini

1.

naloga 2.

naloga 3.

naloga 4.

naloga 5.

naloga 6.

naloga 7.

naloga

skupaj

Otrok 1 0 0 2 2 6 3,5 1 14,5

Otrok 2 4 2 3 4 5 6 1 25

Otrok 3 1 0 10 5 6 4 1 27

Otrok 4 3 2 1 4 6 6 0,5 22,5

Otrok 5 6 2 7 5 2 6 1 29

Otrok 6 4 2 10 4 6 1,5 0 27,5

Otrok 7 1 1 0 4 3 4 0 13

Otrok 8 6 2 0 5 4 1 0 18

Otrok 9 5 2 3 4 6 0 0 20

Otrok 10 4 2 8 2 5 5,5 1 27,5

Otrok 11 4 2 0 4 3 1 0,5 14,5

Otrok 12 4 2 9 3 1 4 1 24

Otrok 13 2 0 11 4 6 4 0 27

Otrok 14 2 2 0 5 5 5,5 0 19,5

0 2 4 6 8 10 12 14

1 0,5 0

Število otrok

Točke v 7. nalogi

7. naloga

(51)

39

Otrok 15 4 1 10 5 6 2 1 29

Otrok 16 3 2 5 5 6 4 1 26

Otrok 17 2 0 1 4 3 0 1 11

Otrok 18 1 1 8 4 4 3,5 1 22,5

Otrok 19 2 1 7 4 4 5 1 24

Otrok 20 3 1 9 5 3 4,5 1 26,5

SKUPAJ TOČK/

ODSTOTKI 61/

44 %

27/

67,5 % 104/

43 %

82/

82 %

90/

75 %

71/

59 %

13/

65 %

448 57 %

Preglednica 1: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za obe skupini

Kontrolna skupina

1.

naloga 2.

naloga 3.

naloga 4.

naloga 5.

naloga 6.

naloga 7.

naloga

skupaj

Otrok 11 4 2 0 4 3 1 0,5 14,5

Otrok 12 4 2 9 3 1 4 1 24

Otrok 13 2 0 11 4 6 4 0 27

Otrok 14 2 2 0 5 5 5,5 0 19,5

Otrok 15 4 1 10 5 6 2 1 29

Otrok 16 3 2 5 5 6 4 1 26

Otrok 17 2 0 1 4 3 0 1 11

Otrok 18 1 1 8 4 4 3,5 1 22,5

Otrok 19 2 1 7 4 4 5 1 24

Otrok 20 3 1 9 5 3 4,5 1 26,5

SKUPAJ TOČK/

ODSTOTKI 27/

39 %

12/

60 %

60/

50 %

43/

86 %

41/

68 %

33,5/

56 %

7,5/

75 %

224 57 %

Preglednica 2: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za kontrolno skupino

(52)

40 Eksperimentalna skupina

1.

naloga 2.

naloga 3.

naloga 4.

naloga 5.

naloga 6.

naloga 7.

naloga

skupaj

Otrok 1 0 0 2 2 6 3,5 1 14,5

Otrok 2 4 2 3 4 5 6 1 25

Otrok 3 1 0 10 5 6 4 1 27

Otrok 4 3 2 1 4 6 6 0,5 22,5

Otrok 5 6 2 7 5 2 6 1 29

Otrok 6 4 2 10 4 6 1,5 0 27,5

Otrok 7 1 1 0 4 3 4 0 13

Otrok 8 6 2 0 5 4 1 0 18

Otrok 9 5 2 3 4 6 0 0 20

Otrok 10 4 2 8 2 5 5,5 1 27,5

SKUPAJ TOČK/

ODSTOTKI 34/

49 %

15/

75 %

44/

37 %

39/

78 %

49/

82 %

37,5/

62,5 % 5,5/

55 %

224 57 %

Preglednica 3: Rezultati preizkusa predopismenjevalnih zmožnosti pred uporabo aktivizirajoče knjige za eksperimentalno skupino

ODGOVOR NA PRVO IN DRUGO RAZISKOVALNO VPRAŠANJE Uspešnost otrok druge starostne skupine je bila sledeča:

– grafomotorika in vidno zaznavanje (1., 2., 3. naloga): poprečna uspešnost v teh treh nalogah je 51,5 %,

– vidno razločevanje (4. naloga): 82 %,

– vidno zaznavanje in orientacija (5. naloga): 75 %,

– slušno razločevanje in razčlenjevanje (6. in 7. naloga): poprečna uspešnost v teh dveh nalogah je 62 %.

Otroci so v poprečju najslabše reševali naloge, ki so preverjale grafomotorične sposobnosti in vidno zaznavanje. To so bile prve tri naloge v testu in uspešnost reševanja teh je bila 51

%.

Otroci so bili najuspešnejši pri reševanju nalog, ki so preverjale vidno razločevanje (4.

naloga), kjer je bila njihova poprečna uspešnost 82 %.

(53)

41 Aktivizirajoči knjigi

Knjigi smo z otroki v skupini, ki je delala z aktivizirajočimi knjigami (10 otrok), uporabljali en mesec, vsak dan približno 1 uro. Naredila sem dve knjigi.

Ker so bile najslabše rešljive naloge tiste, ki so preverjale grafomotične sposobnosti in vidno zaznavanje, sem tudi za obe aktivizirajoči knjigi naredila največ nalog, ki spodbujajo prav te zmožnosti.

PRVA KNJIGA

Otroci so najprej odpeli žabico, nato pa z njo potovali po labirintu. Vmes so pobirali gumbke.

Dobro jim je šlo. Bila sem malo presenečena nad tem, da so bili tudi zelo pozorni na črte in so se trudili, da jih niso prečkali.

Slika 23: Reševanje nalog: razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja

(54)

42

Slika 24: Reševanje nalog: razvijanje vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja

2. naloga: razvija vidno razločevanje

Otroci so takoj ugotovili, da so na vsaki lovki gumbki drugačne barve in da njihovo število ni enako.

Menjali so številke in ta naloga jim je povzročala kar nekaj težav.

Slika 25: Reševanje nalog: razvijanje vidnega razločevanja

(55)

43

(56)

44

3. naloga: razvija zmožnost vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja S to nalogo otroci niso imeli večjih težav.

Slika 28: Reševanje nalog: razvijanje zmožnosti vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja

(57)

45

4. naloga: razvija zmožnost vidno-gibalne usklajenosti in vidnega zaznavanja.

Ta igra jim je bila zelo všeč. Vsakič so lahko začeli na drugem koncu, vrstni red gumbkov ni bil določen. Večina otrok je pletla mrežo okrog gumbkov po vrsti, drugi pa so gumbke izpuščali in »šivali« po svoje.

(58)

46

5. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti.

Otroci so v tej igri zelo uživali in deklici naredili zelo veliko domiselnih pričesk.

(59)

47

Slika 34: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti

Slika 35: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti

6. naloga: vaja za spodbujanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja.

Otroci so glasno poimenovali živali in rožo (slon, žirafa, lev in rožica) in tako razvijali sposobnost slušnega razločevanja. Ta naloga jim je povzročala kar precej težav in velikokrat so popravili ter spremenili svojo odločitev glede prve črke v besedi.

(60)

48

Slika 36: Reševanje nalog: razvijanje slušnega razločevanja in razčlenjevanja

(61)

49

(62)

50 7. naloga: vaja za vidno razločevanje.

Preden sem otrokom dala to nalogo, sem bila prepričana, da bo ta vaja zanje zelo težka. Res so imeli kar nekaj težav pri reševanju.

(63)

51 DRUGA KNJIGA

1. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti in sposobnost vidnega razločevanja.

Naloga otrokom ni povzročala prevelikih težav, nekateri pa kljub temu v prvem poskusu niso »napisali« črke do konca. Razlog je bil v pomanjkanju vztrajnosti.

Slika 42: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja

(64)

52

Slika 43: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti in sposobnosti vidnega razločevanja

Slika 44: Reševanje nalog: razvijanje prstnih in ročnih spretnosti, sposobnosti vidnega razločevanja

2. naloga: razvija prstne in ročne spretnosti, vidno-gibalno usklajenost in sposobnost vidnega zaznavanja.

Naloga jim je bila zelo všeč in radi so odpenjali ter zapenjali gumbe s cvetlicami.