Blaž Mesec
" D A N NA PSIHIATRIJI": PRIMER KVALITATIVNE ANALIZE
V zadnjih letih se je kvalitativna analiza — ki ji dolgo časa niso posvečali skoraj nobene pozornosti, ali pa je veljala zgolj za podrejeno metodo, saj so se metodologi na področju družbenih ved v glavnem ukvarjali s kvantita- tivnimi metodami — v svetu zelo razvila. Pri nas je še vedno sorazmerno malo znana in malo uporabljana. T o velja tudi za področje socialnega dela, kjer so izrazite možnosti za kvalitativni pristop, ki vključuje tako zbiranje kvalitativnega gradiva kot kvalitativno analizo takega gradiva.
V tem prispevku nameravam predstaviti konkreten primer kvalitativne analize. Upo- rabljeni analitski postopek sem razvil prav ob analizi tega primera. Vendar moj namen v tem članku ni toliko predstaviti postopek analize, ki ga je treba verjetno še izpopolniti, kakor opozoriti na velike možnosti ustvarjalnega raziskovalnega dela, ki jih odpira kvalitativni pristop. Prikazu primera sem v uvodu dodal nekaj besed o kvalitativni analizi. Ta kratki uvod seveda ne more nadomestiti sistematične razprave o kvalitativni analizi.
K R A T K A O P R E D E L I T E V K V A L I T A T I V N E A N A L I Z E
Kvalitativna analiza je del kvalitativnega raziskovalnega pristopa, to je, pristopa, pri katerem sestavljajo osnovno izkustveno gradi- vo besedni opisi, kakršni so zapisi pogovorov, pripovedi, življenjepisi, opisi primerov, za- pisniki ipd., ki jih nato tudi analiziramo tako, da ohranimo njihovo kvalitativno (besedno, pripovedno) naravo, ne da bi jih skušali redu- cirati na kvantitativne podatke. Kvalitativna analiza je postopek, pri katerem je izid od- visen v prvi vrsti od raziskovalčeve sposobnosti
oblikovanja pojmov in teorij. Analitski postop- ki ne zagotavljajo vrednega rezultata samodej- no in sami po sebi. Kvalitativna analiza ni rutinski postopek, ki bi brez posebnega raz- mišljanja pripeljal do vsaj navidez sprejemljive- ga rezultata, kar je do določene mere mogoče z rabo kvantitativnih statističnih metod, kjer lahko ustvarimo vtis učenosti z uporabo za- pletenih računskih postopkov, ki pripeljejo do natančnih, a pogosto nepovezanih in nepo- membnih ugotovitev.
Po pojmovanju Glaserja, Straussa in Corbi- n o v e (STRAUSS, C O R B I N 1 9 9 0 ) j e kvalitativna analiza v bistvu ustvarjanje tako imenovane utemeljene (grounded) teorije, je utemelje- vanje teorije, prav v dobesednem pomenu graditve teorije iz temeljev, iz empiričnih po- datkov, ki so v primeru kvalitativne analize kvalitativni, besedni podatki, opisi, izjave, be- sedne zveze, besede. Gre torej za induktivno oblikovanje teorij s postopnim abstrahiranjem pojmov iz zbranega izkustvenega gradiva. Ta postopek vključuje tudi preverjanje (verifi- kacijo), saj vsak nov pojem in novo trditev pre- verjamo z nadaljnjimi primeri empiričnega gradiva. Postopka indukcije in dedukcije si ne- posredno sledita in se izmenjujeta v razme- roma kratkih zaporedjih (sekvenčna analiza).
Teorijo torej odkrijemo, razvijamo in sproti preverjamo že med zbiranjem in analizo po- datkov. Zbiranje gradiva, njegova analiza in teorija so med seboj v recipročnih odnosih. N e izhajamo iz že oblikovane teorije, iz katere bi deducirali napovedi pojavov in s temi dedukci- jami prek operacionalizacije in opazovanja preverjali teorijo. Teorijo postopno oblikuje- mo in jo že medtem, ko nastaja, sproti prever- jamo in preoblikujemo.
Tehnično sestavljajo kvalitativno analizo različni postopki oblikovanja pojmov, obliko- vanja klasifikacij, taksonomij, tipologij in povezovanja pojmov, kar vse je mogoče prika- zati v različnih preglednicah in diagramih.
A čemu bi se sploh trudili okrog teorij? To vprašanje zastavljamo v imenu tistih, ki ne ma- rajo besede „teorija" in ki venomer ponavljajo oguljeno, nesmiselno frazo, da je praksa nekaj drugega kot teorija in da je pomembna praksa, ne teorija. T e m je treba jasno povedati: Ni (nobene) prakse brez (kakšne) teorije. Vsak praktik deluje na osnovi kakšne teorije, naj se je zaveda ali ne. Če bi praktika, ki nekaj dela, vprašali, kaj dela, bo opisal, kaj dela. Če ga vprašamo, zakaj dela to ali tako, bo navedel razloge. T o pomeni, da ima o svojem delu te- orijo, predstavo, pojem o tem, kaj dela, kako, zakaj in čemu. Zgodi se, da človek govori eno, dela pa drugo. T o pomeni, da ima dve teoriji o svojem delu: teorijo, po kateri misli, da dela, in teorijo, ki jo izraža s svojim delom, čeprav se je ne zaveda jasno. N e glede na to razliko, je vprašanje samo, kako dobra je ta ali ona teorija. Vedno je samo vprašanje, kako dobra je kakšna teorija, in ne, ali je teorija boljša (ali slabša) od prakse. Praksa je namreč vedno hkrati tudi teorija.
Prav primer, ki ga predstavljamo, kaže, da je implicitne teorije dobro eksplicirati, saj samo na ta način omogočimo razmišljanje o njih namesto njihovega ponavljanja v obliki neplodnih dejanj. Kvalitativna analiza je pri tem dobro orodje. Oglejmo si, kako poteka.
P O S T O P E K A N A L I Z E
B E S E D M Z A P I S
Izhodišče analize je besedni zapis. T o je lahko zapis pogovora, individualnega ali sku- pinskega, zapisnik, biografija ali avtobiografi- ja, opis primera, dokumentacija, zbrana v
dosjeju ipd. Izhodišče naše analize je odlomek iz dnevnika socialne delavke in sociologinje Mojce Urek, ki je kot prostovoljka obiskovala pacientke na ženskem oddelku psihiatrične bolnišnice. Iz njenega neobjavljenega dnevnika smo z njenim dovoljenjem izbrali odlomek zapisa za četrtek, 3 . 1 2 . 1 9 9 2 .
O D L O M E K IZ D N E V N I K A Č e t r t e k , 3 . d e c e m b e r 1 9 9 2
P u n c a , ki j e v torek p r i š l a , o d i d e d a n e s d o m o v s starši na v i k e n d , k a r povzroči r a z b u r j e n j e na o d d e l - k u . L e n a b e s n o rohni gor pa dol po h o d n i k u :
»Privilegiji! Privilegiji! K o m a j j e p r i š l a , p a že k a r domov!« »Ja, s r e č n o , no, s r e č n o ! « z a b r u s i s ci- n i č n i m p o d t o n o m p u n c i , p r e d e n ta o d i d e . P o t e m oddrvi k p s i h i a t r u n a d r u g o d d e l e k , ta p o k l i č e n j e n o p s i h i a t r i n j o , ki mu r e č e , d a se j e L e n i , kot k a ž e , p o s l a b š a l o . Leni pa j e to š e z a d n j a k a p l j a čez r o b . » P o m i s l i , k a j mi j e r e k l a , d a s e mi j e p o s l a b š a - lo. A s e tebi zdi, d a se j e m e n i p o s l a b š a l o ? « r o b a n t i še in š e . P o s k u s i m o j o p o m i r i t i , n a j p o č a k a r a j e n a p s i h i a t r i n j o in kar njo v p r a š a , k a j j e m i s l i l a s t e m . P s i h i a t r i n j a i m a v p i s a r n i ravno s o c i a l n o d e l a v k o - A n d r e j i n o s k r b n i c o . P o g o v a r j a t a se p o m e m b n e stva- ri o A n d r e j i n e m s t a n o v a n j u . A n d r e j a s e n a m r e č n o č e vrniti v Dom o s k r b o v a n c e v , k j e r živi, zato j e tudi z b e ž a l a v P o l j e . Po možu pa ji p r i p a d a š e s t a - n o v a n j e , ki pa ji ga s k r b n i c a n o č e d a t i , k e r m e n i , d a A n d r e j a ni zmožna s a m a živeti. V s t a n o v a n j u živi n e k a d r u ž i n a . A n d r e j a j e z d a j ž i v č n a kot n e - v e m k a j in m e vse z n j o . D e b a t i r a m o , k a j bo. » N e g r e m več n a z a j v d o m , r a j e se u b i j e m ! « E v a raz- m i š l j a , d a to r e s ni p r a v i č n o , d a ti t a k o l e v z a m e j o s t a n o v a n j e . P o t e m p s i h i a t r i n j a p o k l i č e A n d r e j o v p i s a r n o , dolgo ni n i k o g a r v e n , v m e s L e n a b e s n o v p a d a noter, še z m e r a j j e z n a . Ko p r i d e ( A n d r e j a ) v e n , j e n e k a k o m i r n a , r e č e , da gre n a z a j v d o m , d a so j o p r e p r i č a l i . V m e s tudi L e n a d o b i odgovor:
» S e v e d a s e m r e k l a , d a se ti j e p o s l a b š a l o , č e p a ta- kole v p a d a š v p i s a r n o noter. N i m a s m i s l a , d a bi se k r e g a l e brez veze, č e s e p a d o b r o r a z u m e m o . «
» N i m a s m i s l a , j a , « pravi L e n a . N a e n k r a t j e vse v r e d u , p o m i r j e n a . T i n k o zagrabi s r e d n j e u h o , n e k a j j o c a r t a m in ji g r e j e m u h o , p o t e m n e zdrži več n a m e s t u in z mojo k a p o leta okoli po P o l j u . A n d r e j a j e p o k l a p a n a , v e n d a r n e benti v e č , razlaga E v i , Ajši in m e n i , k a k š n a j e s c e n a v D o m u : o m e j e n i i z h o d i ,
» p o l i c i j s k a u r a « ; z d e n a i j e m , ki ga j e že t a k o m a l o , razpolaga s o c i a l n a d e l a v k a . P o t e m gre v s o b o , m e pa d e b a t i r a m o vse živo: o š t r i k a n j u , o m a k e d o n s k i k u h i n j i , h o r o s k o p u , o F e r u s u M u s t a f o v u , o moji teti M i n k i , ki hodi po h r i b i h , itn. Z Evo n a j d e v a d o b e r s t i k , počasi se o d p i r a , c e l o z a s m e j i s e , oči ji oživijo za h i p , p r e p r i č a m j o , d a greva s k u p a j d o b i f e j a p o N e d e l j c a za A n a s t a z i j o . Eva j e p r i s e l j e n k a iz M a k e - d o n i j e , s p o m l a d i j e bila prvič v P o l j u , ko sva bile z D a l j o t u k a j . P s i h i a t r i n j a p r a v i , d a ji ni n i č d r u g e g a , kot da zelo j a s n o sliši g l a s o v e , ki ji grozijo. S e
zmeija j e m o l č e č a , bolj sama zase: čutim, tako kot že spomladi, da ji j e nelagodno, č e jo k a j s p r a š u - j e m , samo njo. Če pa nas j e veČ in se pogovarjamo,
potem rada k a k š n o pristavi. Zato zelo pazim, da j e ne s p r a š u j e m preveč, d a sama vodi najin razgovor.
Opazim, da nič več ne štrika kot spomladi. Pravi, da j a , d a ne more čisto nič delati. Ne tukaj ne d o m a . Od spomladi do z d a j j e bila že dvakrat hospitalizirana. Doma samo spi. Z a k l e n e se v sta- novanje, nikogar ne s p u š č a noter, sama ne gre ni- kamor ven. Pogrezne se vase. »Včasih se po cel teden z nobenim ne pogovarjam.« Čuti, d a se ne more niti p r e m a k n i t i . Kaj že pospravi, kaj s k u h a , pa saj tako ni niČ razmetano. Mož prihaja šele pozno zvečer, j e privatnik in mora dosti delati. Mož ji pravi: »Pojdi, Eva, ven, pa si najdi kakšno prija-
teljico.« Eva j e j e z n a : »Kam pa naj grem ponjo, naj kar koga na cesti ustavim?« Pogreša koga, ki bi prišel k n j e j in se pogovarjal z njo. R a j e bi, da bi tisti n e k d o govoril njej, ona pa bi samo poslušala.
T a k o r a d a posluša, ko drugi govorijo, sama pa nera- da govori. Pravi, da se boji in hkrati želi iti domov.
Doma nima nikogar, da bi se pogovarjala. »Ko bi vsaj ozdravela, tako bi rada še enkrat ozdravela,«
zavzdihne. »Človek ne zna ceniti zdravja, dokler ni bolan.« R e č e Ajši: »Kaj bi bilo, če ne bi bilo bol- nice, a , kam bi midve šle, Ajša?« »A,« se strinja Ajša, »dobar, dobar.« Eva bi rada imela otroka, p u n č k o n a j r a j e , d a bi j o lepo oblačila, a m p a k d o k l e r ne ozdravi, bolje, d a nima nič.
R A Z Č L E M T B ' BESEDILA NA TEME
V besedilu s črtami razdelimo posamezne odlomke, ki se nanašajo na različne teme. Ker se teme prepletajo, označimo še s črkami na koncu odlomkov, kateri odlomki se nanašajo na isto temo. T e m e poimenujemo najprej z iz- razi, ki jih najdemo v besedilu in ki nam poma- gajo prepoznati odlomek, torej z neteoretskimi pojmi.
R A Z Č L E N I T E V BESEDILA NA T E M E
< P u n c a , ki j e v torek prišla, odide d a n e s domov s starši na vikend, kar povzroči r a z b u i j e n j e na o d d e l k u . Lena besno rohni gor pa dol po hodni- ku: »Privilegiji! Privilegiji! Komaj j e prišla, pa že kar domov!« »Ja, srečno, no, srečno!« zabrusi s ci- ničnim podtonom p u n c i , p r e d e n ta o d i d e . > A
< P o t e m oddrvi k psihiatru na drug o d d e l e k , ta pokliče n j e n o psihiatrinjo, ki mu reče, da se j e
Leni, kot kaže, poslabšalo. Leni pa j e to še z a d n j a kaplja čez rob. »Pomisli, kaj mi j e r e k l a , da se mi j e poslabšalo. A se tebi zdi, da s e j e meni poslabša- lo?« robanti še in še. Probamo jo pomiriti, naj počaka raje na psihiatrinjo in kar njo vpraša, kaj j e mislila s tem. Psihiatrinja ima v pisarni ravno so- cialno delavko - Andrejino s k r b n i c o . > B
< P o g o v a r j a t a se p o m e m b n e stvari o Andrejinem stanovanju. Andreja se namreč noče vrniti v Dom oskrbovancev, k j e r živi, zato j e tudi zbežala v Polje.
Po možu pa ji pripada še s t a n o v a n j e , ki pa ji ga s k r b n i c a noČe dati, ker m e n i , d a Andreja ni zmožna sama živeti. V stanovanju živi neka družina. A n d r e - ja j e zdaj živčna kot n e v e m k a j in me vse z njo. De- batiramo, kaj bo. »Ne grem več nazaj v dom, r a j e se ubijem!« Eva razmišlja o tem, da to res ni pravično, da ti takole vzamejo stanovanje. Potem psihiatrinja pokliče Andrejo v pisarno, dolgo ni nikogar ven / . . . / > C
< / . . . / vmes Lena besno vpada noter, še zmeraj j e z n a . Ko pride (Andreja) ven, j e nekako m i r n a ,
reče, da gre nazaj v dom, da so jo prepričali. Vmes tudi Lena dobi odgovor: »Seveda sem r e k l a , d a se ti j e poslabšalo, če pa takole vpadaš v pisarno noter.
Nima smisla, da bi se kregale brez veze, če se p a dobro razumemo.« »Nima smisla, ja,« pravi Lena.
Naenkrat j e vse v r e d u , p o m i r j e n a . > B
< T i n k o zagrabi s r e d n j e uho, n e k a j jo cartam in ji grejein uho, potem ne zdrži več na mestu in z mojo kapo leta okoli po Polju. Andreja j e poklapa- na, v e n d a r ne benti več, razlaga Evi, Ajši in m e n i , kakšna j e scena v Domu: omejeni izhodi, »policij- ska ura«; z d e n a r j e m , ki ga j e itak malo, razpolaga socialna delavka. Potem odide v sobo / . . . / > C
< / . . . / me pa debatiramo vse živo: o š t r i k a n j u , o makedonski k u h i n j i , horoskopu, o Ferusu Mustafo- vu, o moji teti Minki, ki hodi po hribih i t n . > D
< Z Evo najdeva dober stik, počasi se odpira, celo zasmeje se, oči ji oživijo za hip, p r e p r i č a m j o , da greva s k u p a j do bifeja po N e d e l j c a za Anastazi- jo. Eva j e p r i s e l j e n k a iz M a k e d o n i j e , spomladi j e bila prvič v Polju, ko sva bile z Darjo t u k a j . Psihia- trinja pravi, da ji ni nič drugega, kot da zelo j a s n o sliši glasove, ki ji grozijo. Se zmeraj j e molčeča, bolj sama zase: čutim, tako kot že spomladi, da ji j e nelagodno, č e jo kaj s p r a š u j e m , samo njo. Če p a nas j e več in se pogovarjamo, potem rada k a k š n o pristavi. Zato zelo pazim, da j e ne s p r a š u j e m pre- več, da sama vodi najin razgovor. Opazim, da niČ več ne štrika kot spomladi. Pravi, da j a , da ne more čisto nič delati. Ne tukaj ne d o m a . Od spomladi do zdaj j e bila še dvakrat hospitalizirana. Doma samo
spi. Zaiclene s e v s t a n o v a n j e , nikogar ne spušča noter, sama ne gre nikamor ven. Pogrezne se vase.
»Včasih se po cel teden z nobenim ne pogovarjam.«
Čuti, d a se ne more niti p r e m a k n i t i . Kaj že p)ospra- vi, kaj s k u h a , pa saj tako ni nič razmetano. Mož p r i h a j a šele pozno zvečer, j e privatnik in mora dosti delati. Mož ji pravi: »Pojdi, Eva, ven, pa si najdi k a k š n o prijateljico.« Eva j e j e z n a : »Kam pa naj grem ponjo, naj kar koga na cesti ustavim?«
Pogreša koga, ki bi prišel k n j e j in se pogovarjal z njo. R a j e bi, d a bi tisti nekdo govoril njej, ona pa bi samo poslušala. T a k o r a d a posluša, ko drugi go- vorijo, ona pa n e r a d a govori. Pravi, d a se boji in hkrati želi iti domov. Doma nima nikogar, da bi se pogovarjala. »Ko bi vsaj ozdravela, tako bi rada še e n k r a t ozdravela,« zavzdihne. »Človek ne zna ceniti zdravja, doler ni bolan.« R e č e Ajši: » K a j bi bilo, č e ne bi bilo bolnice, a , kam bi midve šle, Ajša?«
»A,« s e strinja Ajša, »dobar, dobar.« Eva bi r a d a imela otroka, p u n č k o n a j r a j e , d a bi jo lepo oblačila, a m p a k dokler ne ozdravi, bolje, da nima n i č . > E
POIMENOVANJE TEM Z IZRAZI VSAKDANJEGA JEZIKA Tako občrtane teme poimenujemo najprej s preprostimi izrazi iz vsakdanjega jezika.
Funkcija tega poimenovanja je, da se jasneje zavemo obstoja razdelkov v besedilu kot po- sebnih tem in da jih lahko uporabljamo v medsebojni komunikaciji v raziskovalni skupi- ni. N e vemo pa še, kakšna je njihova zveza s strokovno problematiko.
T E M E A - O izhodih in privilegijih B - O Leni
C - O Andreji
D - O s k u p i n s k e m klepetu E - O Evi
ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ IN PREIMENOVANJE TEM V RAZISKOVALNE TEME ALI PROBLEME
O Čem govorijo te teme? Kakšne probleme omenjajo? Na katera vprašanja odgovarjajo?
Zastavi vprašanja.
A - Kakšen p o m e n imajo izhodi? Kakšni so običaji v zvezi z izhodi? Kdo jih odobri?
Kakšno vlogo imajo v procesu zdravljenja ali v procesu vzdrževanja reda v bolnišnici? Zakaj misli pacientka, da gre v tem primeru za privi- legij? Kaj bi bilo pravičneje? Kako pacientke
doživljajo izhode? — Tema: Izhodi kot sredstvo v procesu institucionalne obravnave. (Problem:
Kakšna je vloga izhodov kot sredstva v procesu institucionalne obravnave?)
B - Kakšen je odnos med pacientkami in psihiatri? Kakšen je odnos med pacientkami samimi? Med psihiatri? Kako govorijo o du- ševnem stanju, katere besede uporabljajo in s kakšno funkcijo? Kakšen je red na oddelku?
Kakšne intervencije uporabljajo? Kakšen je njihov učinek? — Tema: Odnos med psihiatri in pacienti.
C - Kako doživlja pacientka težave v zvezi s svojo poslovno sposobnostjo, premoženjskimi pravicami? Kako doživlja bivanje v bolnišnici?
Kakšen je režim v bolnišnici? Ali je mogoče uskladiti red v bolnišnici in potrebe pacientke?
Ali je mogoče, da si kdo z izrivanjem duševne- ga bolnika iz vsakdanjega okolja pridobi ko- rist? Ali res ni mogoče, da bi bolnica zadržala stanovanje? Obstaja kakšen način kontrole nad trošenjem denarja in uporabo premože- nja, ki ga bolnica ne bo doživljala kot nepravič- nega? Ali je mogoče, da krnjenje pacientovih premoženjskih pravic in poslovne sposobnosti negativno vpliva na njegovo duševno stanje?
— Tema: Pacientova poslovna sposobnost in zdravljenje.
D - Kaj se dogaja v skupini pacientk na oddelku? Kakšna je vsebina njihovih dejavno- sti? Kako deluje skupina? Kakšno funkcijo ima? Kaj pomeni, da se pogovarjajo, da so teme tako raznolike? Kakšna je vloga prosto- voljke v skupini? — Tema: Vloga skupine pa- cientk na psihiatričnem oddelku.
E - Kakšen je odnos med prostovoljko in pacientko? Kakšen je pomen osebnega razkri- vanja za pacientko? Kako doživlja pacientka empatijo s strani prostovoljke? Kako doživlja izhode, sprehode v mesto? Kakšen p o m e n ima tako sodelovanje prostovoljcev za paciente in za prostovoljce same? — Tema: Odnos med pacienti in prostovoljci.
P R O B L E M S K O P R E I M E N O V A N E T E M E : A - Izhodi kot sredstvo v p r o c e s u i n s t i t u c i o n a l - ne obravnave (O izhodih)
B - O d n o s med psihiatri in p a c i e n t i (O Leni) C - Pacientova poslovna sposobnost in zdrav- l j e n j e (O Andreji)
D - Vloga s k u p i n e pacientk na psihiatričnem oddelku (O skupinskem klepetu)
E - Odnos med pacienti in prostovoljci (O Evi in Mojci)
S tem seznam možnih tem oziroma razisko- valnih problemov seveda ni izčrpan. Vsakdo lahko sam najde nove teme ali reformulira zgornje. T e m e tudi niso ozko o m e j e n e na prej definirane razdelke besedila. T e m a o odnosu med pacienti in prostovoljci obsega na primer vse besedilo. V vsakem odlomku se najde kaj, kar je relevantno za to temo.
S tem da s m o t e m e formulirali abstraktno, s m o nekoliko že predpostavili osnovne pojme in smer analize. Izrekli s m o na primer besede:
„institucionalna obravnava", „sredstvo obrav- nave", „proces zdravljenja", „proces vzdrževa- nja reda", „intervencija", „pravičnost", „privi- legiji", „vloga skupine" ipd. Toda vse te pojme kot tudi teme vzemimo le kot zelo ohlapen in odprt okvir, ki ga lahko med sámo analizo tudi p o p o l n o m a spremenimo. Nekje je pač treba začeti. N e m o r e m o začeti pri „golih dejstvih", kajti teh ni. Vsa dejstva s o posredovana z nekim teoretskim okvirom, če se ga zavedamo ali ne. Bolje je, da ga izrečemo, da ga lahko kasneje spremenimo ali zavržemo. Dokler ne v e m o , kaj mislimo, ne v e m o , ali mislimo prav.
INDEKSIRANJE (KODIRANJE)
Naslednji korak v analizi je kodiranje ali in- deksiranje. Izpeljali ga b o m o p o temah. V tem prispevku se b o m o omejili na prvo temo, na naslednjih pa se lahko preskusi vsakdo sam.
Indeksiranje je pripisovanje bolj abstraktnih pojmov o b posameznih besedah, besednih sklopih, povedih. Pripišemo pojem, ki se ga ob dani povedi spomnimo in za katerega mislimo, da je v zvezi s problemom, ki ga želimo s po- močjo tega dela besedila raziskati. Ob tem pojmu se nato spomnimo drugih pojmov: si- nonima, nasprotnega pojma, nadrejenega ali podrejenega pojma itn. Vse te pojme zapiše- mo, a pazimo, da se ne oddaljimo preveč od t e m e , kajti tako asociiranje nas včasih res lahko zapelje zelo daleč. V tem zgledu b o m o kolikor m o g o č e sledili toku mišljenja in zapisa- li tudi razmišljanje ob dani povedi, česar na- vadno ne pišemo.
R a z č l e n i t e v b e s e d i l a n a p o v e d i
Besedilo, ki se nanaša na dano temo, še po- drobneje razčlenimo na p o s a m e z n e povedi. Pri tem ne mislimo na slovnični pojem povedi, ampak na p o m e n s k o sklenjene besede ali be- sedne zveze. Pomislimo npr.: Ali nam beseda
„punca" kaj pove, oziroma, ali bi nam lahko kaj povedala, če bi še malo razmislili? Ob do- ločeni besedi ali besedni zvezi zaslutimo, da ima v okviru dane t e m e morda kakšen p o m e n . Tako besedo ali b e s e d n o zvezo označimo z za- poredno številko.
RAZČLENITEV BESEDILA NA POVEDI Tema A - Izhodi kot sredstvo v procesu insti- tucionalne obravnave (O izhodih)
1 - Punca,/ 2 - ki j e v torek p r i š l a / 3 - odide d a n e s domov/ 4 - s starši na v i k e n d / 5 - kar povz- roči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa dol po hodniku:/ 6 - »Privilegiji! Privilegiji!/
Komaj j e prišla, pa že kar domov!«
I n d e k s i r a n j e
Sedaj pripišemo posameznim povedim poj- m e (indekse ali kode), na katere se o b povedi spomnimo. V tem članku ne navajamo samo pojmov (indeksov ali kod), ampak tudi raz- mišljanje, ki nas je pripeljalo d o tega, da s m o pripisali prav te pojme. To, da n a v e d e m o tudi tako razmišljanje, je razvidnosti celotne ana- lize v prid, vendar navada o tem, ali to navaja- m o ali ne, ni ustaljena.
INDEKSIRANJE 1. POVED
BESEDILO:
»Punca«
RAZMIŠLJANJE:
Poročevalka uporablja besedo »punca«, zakaj ne gospodična, pacientka? To pomeni, da opisuje dogodek z vidika pacientk. Pacientko i m e n u j e tako, kot jo imenujejo same: punca. To pomeni, da opa- zuje z njihovimi očmi, opisuje z vidika pacientk, se vživlja.
POJMI (INDEKSI, KODE):
zavzemanje perspektive hlienta vživljanje
2. POVED BESEDILO:
»ki j e v torek prišla«
R A Z M I Š U A N J E :
Pacientka j e prišla predvčerajšnjim. Na oddel- ku j e komaj dva dni. J e novinka na oddelku. Nima še nobenega staža kot pacientka.
POJMI:
novinka, vloga novinke, status novinke, noviciat staž v vlogi pacientke, stai pacientke
pomen staža, staž in status v skupini 3. POVED
BESEDILO:
»odide danes domov«
R A Z M I Š U A N J E :
(1) Pacientke torej labko odidejo iz bolnice domov za kak dan ali čez vikend in se nato spet vrnejo. Niso nujno v bolnici ves čas zdravljenja, tako rekoč zaprte.
(2) Pacientka ohranja med zdravljenjem vez z družino, ne le tako, da jo starši lahko obiskujejo, ampak tudi tako, da lahko odide med bivanjem v bolnišnici domov, ima vezi z domačim okoljem.
(3) Starši verjetno lahko pridejo v stik z zdravnikom in drugim zdravstvenim osebjem. Vse to pomeni, da j e režim v ustanovi dokaj odprt.
(4) Iz konteksta j e razvidno, da o izhodih ne od- ločajo pacientke same, ampak zdravniki, ki do- voljujejo izhode ali jih ne dovoljujejo. Čemu?
(5) Osebje uporablja izhod kot sredstvo zdrav- ljenja in kontrole. Komur stanje dopušča, komur se stanje izboljša, dobi izhod; kdor se urejeno (ubo- gljivo?) vede, dobi izhod. Na ta naČin skuša osebje motivirati paciente za urejeno vedenje, tako vedenje nagrajuje in tako krepi ter spodbuja samokontrolo.
POJMI:
režim v ustanovi: odprt-zaprt
stopnja odprtosti, indikatorji odprtosti socialna mreža pacien tke
komunikacija med družino in ustanovo odločanje o izhodih, dovoljevanje izhodov: kdo kriteriji dovoljevanja izhodov
izhod: sredstvo zdravljenja, sredstvo kontrole motiviranje
pogojevanje
kontrola, samokontrola 4. POVED
BESEDILO:
»s starši na vikend«
RAZMIŠLJANJE:
Pomen ni j a s e n . Te besede laliko pomenijo, da gre pacientka s starši na njihov družinski vikend, ali pa le, da gre za konec tedna domov. V prvem primeru bi to lahko kazalo na socialni izvor pa- cientke ali socialni položaj in razmere družine.
POJMI:
socialni položaj, status, izvor socialne razmere
5. POVED BESEDILO:
»kar povzroči razburjenje na oddelku. Lena besno rohni gor pa dol po hodniku«
R A Z M I Š U A N J E :
Dovoljenje za izhod novinke povzroči močno čustveno reakcijo na oddelku, negativno reakcijo pri več pacientkah, v skupini pacientk. Pacientke izražajo razburjenje. Gre za skupinsko reakcijo. Pa- cientke torej niso tam kot nepovezane posameznice, ampak sestavljajo skupino, ki se odziva na postop- ke osebja. To razburjenje j e znamenje konflikta med pacientkami in osebjem.
POJMI:
Čustvena reakcija: negativna-pozitivna skupina, oddelek-skupina
izražanje čustev: da ali ne; pozitivnih ali nega- tivnih
izražanje čustev: dopuščanje ali nedopušČanje iz- ražanja
skupinska reakcija, skupinsko čustvo
dovoljevanje-nedovoljevanje, sankcioniranje nestrinjanje
6. POVED BESEDILO:
»Privilegiji! Privilegiji!«
R A Z M I Š U A N J E :
(1) Vsak tak postopek skupina po svoje inter- pretira in ravna v skladu s to interpretacijo. To, da j e novinka že dobila izhod, j e ocenjeno kot privile-
gij, prcdpravica, protekcija. Glede na negativno čustvo, ki ga j e to d e j a n j e povzročilo, sklepamo, da pacientke dojemajo to kot neupravičeno, nezasluže- no nagrado novinki.
(2) Skupina torej d e l u j e kot posi-ednik, blažilec, preusmerjevalec, spremi njevalec pomena d e j a n j med osebjem in posameznico.
(3) Razburjenje j e posledica dejstva, da j e osebje, s tem da j e dovolilo izhod novinki, kršilo normo, ki velja v skupini pacientk. To pravilo se morda glasi: Novinke morajo najprej biti nekaj časa v bolnici, da si zaslužijo izhod. Ali: Čim dalj j e kdo v bolnici, to je, čim dalj trpi, čim dalj j e prikrajšan za svobodo, tem bolj j e upravičen do izhoda.
POJMI:
skupina, skupinska struktura skupina kot blažilec, opora
statusna hierarhija: novinke, stare pacientke skupinske norme
norme osebja, institucionalne norme neskladnost norm
7. POVED BESEDILO:
»Komaj j e prišla, pa že kar domov«
R A Z M I Š U A N J E :
Stavek jedrnato pojasnjuje, zakaj naj bi šlo v tem primeru za privilegij: ker j e punca komaj prišla, pa j e že lahko odšla domov. To pomeni, da po sodbi s k u p i n e lahko odide domov samo pacient- ka, ki j e že določen čas na oddelku.
POJMI:
izhodi hot nagrajevanje staža, nadomestilo, od- dolžitev za povzročeno trpljenje
SEZNAM POJMOV Z DEFINICIJAMI
Pojme, ki smo jih pripisali posameznim po- vedim, sedaj definiramo. Pri definiranju poj- mov ne gre toliko za to, da bi poiskali kakšne splošno veljavne slovarske definicije, ampak bolj za to, da pojme izrazimo operacionalno z indikatorji, kot jih najdemo v besedilu samem.
Z zvezdico so označeni pojmi, kijih namerava- mo upoštevati pri nadaljnji analizi.
SEZNAM POJMOV Z DEFINICIJAMI Č u s t v e n a r e a k c i j a : Čustveni odziv pacientk na določen ukrep osebja, odziv sprejemanja ali zav- račanja, negativna ali pozitivna reakcija. Pacientke čustveno reagirajo, če osebje dovoli ali ne dovoli iz- hoda; če dovoljenje ni v skladu z njihovimi priča- kovanji.*
D o b r i n a : Izhodi so za pacientke dobrina.
Osebje regulira dodeljevanje te dobrine, torej gre za omejeno dobrino.*
D o v o l j e v a n j e izhodov: Gl. izhod.*
F u n k c i j a izhodov: Gl. izhodi.*
F u n k c i j e s k u p i n e : Gl. skupina.*
I n d i k a t o r j i o d p r t o s t i : Gl. odprta ustanova.
I z h o d : Pacient lahko za krajši čas (do nekaj dni) med hospitalizacijo prekine bivanje v bol- nišnici, odide domov in se ponovno vrne. Bolj zapr- ta ustanova ne dovoljuje izhodov pacientov med hospitalizacijo, bolj odprta pa jih dovoljuje, vendar jih regulira s posebnimi pravili, ki določajo, kdo odloča o izhodih, kriterije dovoljevanja izhodov, čas izhoda, t r a j a n j e izhoda itn. Režim izhodov navaja ali implicira tudi njihovo funkcijo. Izhodi so lahko sredstvo motiviranja, sredstvo kontrole, samokon- trole in pogojevanja. Pacientke doživljajo izhode kot n e k a j zaželenega, kot dobrino.*
I z r a ž a n j e č u s t e v : Dopuščanje ali nedopuščanje izražanja čustev pri pacientkah v zvezi z odnosi med njimi samimi ali z osebjem j e indikator repre- sivnosti ali permisivnosti ustanove. V zvezi z do- voljenim izhodom ene med njimi nekatere druge pacientke burno izražajo čustva neodobravanja, protesta.
K o m u n i k a c i j a med d r u ž i n o in u s t a n o v o : Gl.
odprta ustanova.
K o n f l i k t : Ob konkretnem dovoljenju za izhod lahko pride do konflikta med pacientkami in oseb- jem. Odlomek iz dnevnika se nanaša prav na tak
konflikt.
Merila d o v o l j e v a n j a izhodov: kriteriji, po ka- terih se presoja, komu, kdaj in za koliko časa naj dovoli izhod. Merila osebja in pacientk so različna.
Merila osebja: varnost (majhna verjetnost ogroženo- sti), napredek pacientke pri zdravljenju oz. obvla- dovanju vedenja. Merila skupine pacientk: osebne potrebe, staž hospitalizacije, status v skupini.
N o r m e : Pravila vedenja, kot jih postavlja in- stitucija (institucionalne, formalne norme), osebje samovoljno (neformalne norme osebja), ali ki velja- jo v skupini pacientov (neformalne norme s k u p i n e pacientov). Norme različnih virov in nosilcev so lahko med seboj sklad tie ali neskladne. V zvezi z izhodi ima osebje drugačne norme kot pacientke.*
N o v i n k a : Pacientka, ki j e šele pred kratkim prišla na oddelek. Novinka ima v skupini poseben status (status novinke), nižjega od drugih pacientk, in posebno vlogo (vloga novinke), zanjo veljajo po- sebna pravila, npr., da naj ne bi takoj prvi teden dobila izhoda.
Noviciat: Status novinke in obdobje t r a j a n j a tega statusa (gl. novinka).
O d l o č a n j e o i z h o d i h : Gl. izhod.*
O d p r t a u s t a n o v a : Ustanova, ki ima veliko sti- kov z okoljem in se prilagaja spreminjajočim se za- htevam in potrebam okolja. V konkretnem primeru bolnišnica, ki ima sproščen režim obiskov svojcev in drugih obiskovalcev in izhodov pacientov. Nas- protje j e zaprta ustanova, ki nima veliko stikov z okoljem in se ne prilagaja spreminjajočim se raz- meram; bolnišnica, ki močno omejuje obiske in iz- hode. Nobena ustanova ni povsem odprta ali zaprta, zato j e bolje govoriti o stopnji odprtosti: ustanova j e le bolj ali manj odprta ali zaprta. Indikatorji odpr- tosti so: dovoljevanje obiskov, izhodov, s k u p n e de- javnosti z drugimi skupnostmi in organizacijami ipd. Pri odprti ustanovi so boljše tudi komunikacije med družino (svojci pacientke) in ustanovo, kar prispeva k ustreznemu zadržanju svojcev.
P o m e n staža: GL staž pacientke.*
P o m e n izhodov: Izhodi so nagrada, neke vrste
»denar«, »žetoni«, ki se dodeljujejo pacientkam.
R e ž i m v u s t a n o v i : Ureditev ustanove in njen notranji red, ki obsega hišni red (pravila vedenja v ustanovi, npr. pravila o vzdrževanju snage), dnevni red (pravila, ki določajo čas posameznih dejavno- sti), pravilnike o opravljanju posebnih dolžnosti (npr. dežurnega, vodje) ipd. To j e drugo ime za or- ganiziranost ustanove. Glede na odnose z okoljem j e lahko ustanova bolj ali manj odprta (zaprta). Pa- cientke ne morejo s a m e ne kot posameznice ne kot skupina odločati o izhodih, ampak o njih odločajo zdravniki. S tem v zvezi imajo določena načela in pravila, ki so del reda (režima) v ustanovi.
S k u p i n a : Pacientke so formalno razdeljene na oddelke, po oddelkih (ali tudi med njimi) pa se združujejo v neformalne skupine, ki imajo pomem- bno vlogo posredovanja v odnosih med osebjem in posamezno pacientko, vlogo blažilca ali ojačevalca pritiskov in druge pomembne socialne funkcije (npr. čustvene opore, identifikacije itn.). Skupina ima svojo strukturo, tj., sistem vlog in statusov, hierarhijo (novinke, starejše pacientke), norme za pravilno vedenje, mišljenje, čustvovanje, tako da lahko govorimo o skupinskem čustvovanju, mišljen- j u , v e d e n j u . V skupini obstajajo pričakovanja o
tem, komu in kako n a j se dovolijo izhodi, ki niso n u j n o v skladu s pričakovanji oz. pravili osebja.*
S k u p i n s k a r e a k c i j a , s k u p i n s k o č u s t v o : Gl.
s k u p i n a . *
S k u p i n s k a s t r u k t u r a : Gl. s k u p i n a . * S k u p i n s k e n o r m e : Gl. skupina.*
S o c i a l n a mreža p a c i e n t k e : Pacientkine pove- zave in vezi z družino, domačim okoljem, prijatelji, zdravniki in drugimi strokovnjaki. Socialne mreže psihiatričnih pacientk niso obsežne, dolgotrajna hospitalizacija pa jih še skrči, zato j e pomembno, da ji omogočimo vzdrževanje odnosov s svojci in drugimi bližnjimi, izhodi imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju stikov zunaj ustanove.
S o c i a l n a s t r u k t u r a u s t a n o v e : Bolnišnico sesta- vljata dve kategoriji ljudi, osebje in bolniki. Ti dve kategoriji sta delno sodelovalno, delno konfliktno u s m e r j e n i : sodelovalno v prizadevanju za zdravje, pomiritev, varnost; konfliktno, ker mora osebje uveljavljati red, nujen za delovanje ustanove, in pri tem omejevati svobodo in druge potrebe pacientov.*
S o c i a l n e r a z m e r e : Gl. socialni položaj.
Socialni p o l o ž a j : (I) Položaj (status) pacientke ali n j e n e družine (izvor) v strukturi družbenih slo- jev in razredov. (2) Življenjske, zlasti gmotne
razmere pacientke in/ali njene družine (socialne razmere).
Socialni s t a t u s : Gl. socialni položaj.
Socialni izvor: Gl. socialni položaj.
Status n o v i n k e : Gl. novinka.
S t a t u s n a h i e r a r h i j a v s k u p i n i : Gl. s k u p i n a . * Staž in s t a t u s v s k u p i n i : Gl. staž pacientke.*
Staž p a c i e n t k e (ali staž v vlogi p a c i e n t k e ) : Obdobje od začetka zdravljenja ali od sprejema v bolnišnico: pacientka s kratkim ali dolgim stažem;
po stažu mlajša ali po stažu starejša pacientka.
Daljši ali krajši staž j e statusni znak. Pacientke z daljšim stažem imajo višji status v skupini (staž in status v skupini). Pacientke z daljšim stažem imajo določene predpravice. To j e poseben primer norme, ki j e v skupnostih in organizacijah zelo razširjena, namreč, da imajo člani, starejši po stažu, pred- nostne pravice pred mlajšimi (pomen staža).*
S t o p n j a o d p r t o s t i : Gl. odprta ustanova.
Vloga n o v i n k e : Gl. novinka.*
V ž i v l j a n j e : Opazovalka se vživlja v položaj pa- cientke, v njeno doživljanje. Iz njenega vedenja sklepa na to, kakšna čustva doživlja.
Z a p r t a u s t a n o v a : Gl. odprta ustanova.
Z a v z e m a n j e p e r s p e k t i v e k l i e n t a : Opisovanje z vidika pacientk, iz njihovega zornega kota. Opazo- valka uporablja jezik pacientk.
IZBOR KLJUČNIH POJMOV
Ključni pojmi s o pojmi, ki jih n a m e r a v a m o u p o š t e v a t i pri izdelavi teorije. V z g o r n j e m s e z - n a m u s o o z n a č e n i z z v e z d i c a m i , tu p a s o p o - n o v n o napisani. S e v e d a ni m o g o č e p o p o l n o m a zanesljivo reči, kateri p o j m i s e b o d o pojavili v teoriji; o d p r e d v i d e n i h s e k a k š e n n e b o pojavil, d o d a l i pa b o m o m o r d a k a k š n e g a n o v e g a , ki ga ni na s e z n a m u .
K U U Č N I POJMI
izhod, izhod kot dobrina, institucionalni režim izho- dov (merila režima izhodov), funkcija režima izho- dov (izhod kot sredstvo motiviranja in kontrole), funkcija skupine, skupinski procesi (Čustvovanje,
mišljenje, vedenje), skupinska struktura, skupinske norme, socialna struktura ustanove, staž pacientke, status v skupini
ODNOSI MED POJMI
D o g a j a n j e s e odvija v k o n t e k s t u d a n e s o - c i a l n e strukture u s t a n o v e , tj., d e l i t v e na o s e b j e
in bolnike z delno konfliktno usmerjenostjo.
Izhod je za pacientke nekaj zaželenega, dobri- na. Vendar ni dobrina, ki bi bila prosto na raz- polago, ampak jo ustanova omejuje. Z vidika osebja so izhodi predmet urejanja, določanja, odločanja, dovoljevanja, nedovoljevanja, nor- miranja. Pravila (norme) o izhodih so del insti- tucionalnega režima, ki naj bi stregel ciljem ustanove. Pacientke kot skupina pa imajo tudi svoja pričakovanja in predstave o izhodih, so del skupinskih norm, ki strežejo ohranjanju in delovanju skupine, ta pa olajšuje izražanje in zadovoljevanje potreb pacientk. Izhodi so torej konfliktna tema. Osebje ima druga merila za dovoljevanje in razporejanje izhodov kot pa- cientke. Ob konkretnem dovoljenju za izhod lahko pride do konflikta med pacientkami in osebjem, oz. do protesta pacientk proti od- ločitvi osebja.
DIAGRAM ODNOSOV MED P O J M I
Odnose med pojmi lahko ponazorimo z različnimi diagrami, kadar narava pojmov in problema to omogoča, oziroma. Če smo dovolj domiselni.
D I A G R A M O D N O S O V M E D P O J M I
P O S K U S N A T E O H I J A
Pripravili smo teren, da v sklenjeni obliki povzamemo, kar smo dognali ob analizi. Pri tem je nujno, da nekoliko pustimo prosto pot tudi domišljiji. „Nekoliko" pomeni, da se mo- ramo držati teme, empiričnega gradiva in prejšnje analize, vendar po potrebi izpopolni-
mo praznine z vsebinami, ki se nam ob upošte- vanju konteksta zde verjetne. Teorijo izrazimo kot povezano, smiselno zgodbo o tem, kaj se dogaja, zgodbo, ki zveni verjetno in jo lahko utemeljujemo s posameznimi deli izhodiščnega besedila oziroma z besedilom kot celoto.
P O S K U S N A T E O R I J A
Teorija o pomenu izhodov za |)acientke psihiatrične klinike (Protislovje med teorijo ojačanja in teorijo pravičnosti)
N a ž e n s k e m o d d e l k u p s i h i a t r i č n e k l i n i k e d o - v o l j u j e j o p a c i e n t k a m , d a m e d b i v a n j e m v b o l n i š n i c i o d h a j a j o d o m o v za k a k š e n d a n ali Čez k o n e c t e d n a in se s p e t v r a č a j o . D o g o d e k , ki s m o ga a n a l i z i r a l i , j e z n a m e n j e k o n f l i k t a m e d o s e b j e m ( z d r a v n i k i ) in p a c i e n t k a m i o režimu d o v o l j e v a n j a i z h o d o v . O č i t n o j e , d a i m a o s e b j e (zdravniki) do izhodov d r u g a č n o
s t a l i š č e kot p a c i e n t k e .
Z v i d i k a z d r a v n i k o v so izhodi s r e d s t v o z a d o - v o l j e v a n j a p o t r e b p a c i e n t k , s r e d s t v o z d r a v l j e n j a in v z d r ž e v a n j a r e d a v u s t a n o v i .
(a) Izhod j e zadovoljitev i z r a ž e n e p o t r e b e p a c i - e n t k e , torej ublažitev n u j n e d e p r i v a c i j e , ki s p r e m l j a h o s p i t a l i z a c i j o , tako tudi d e j a v n i k s p r o s t i t v e in s tem n e s p e c i f i č n i d e j a v n i k z d r a v l j e n j a . Z a t o j e s m o - trno d o p u š č a t i i z h o d e , d o k l e r to n e ogroža o s e b n e varnosti p a c i e n t k , p o t e k a z d r a v l j e n j a in h i š n e g a r e d a . (Teorija o izhodih kot n e s p e c i f i č n e m d e j a v n i - ku z d r a v l j e n j a ) .
(b) Izhod j e s p e c i f i č n o s r e d s t v o z d r a v l j e n j a : P r i č a k o v a n izhod n a j bi bil motiv, d a bi si p a c i e t k a s a m a p r i z a d e v a l a za svoje z d r a v l j e n j e , za i z b o l j - š a n j e s i m p t o m a t i k e . T o p r i č a k o v a n j e n a j bi p r i - s p e v a l o k večji samokontroli in s a m o a k t i v n o s t i p a c i e n t k e . (Teorija a n t i c i p a t i v n e k o n t r o l e v e d e n j a ) .
(c) Izhod j e s p e c i f i č n o s r e d s t v o z d r a v l j e n j a š e v d r u g e m p o m e n u : Z izhodi n a g r a j u j e m o u r e j e n o ve- d e n j e in i z b o l j š a n j e s i m p t o m a t i k e . S t e m ga o j a č u - j e m o in u t r d i m o . Po tem p o j m o v a n j u so torej izhodi
o j a č e v a l e c u r e j e n e g a v e d e n j a . Izhodi so d o b r i n a , k a t e r e d o d e l i t e v j e o d v i s n a od p a c i e n t k i n e g a v e d e n - j a . (Teorija p o g o j e v a n j a . )
(d) Izhodi so s r e d s t v o za v z d r ž e v a n j e r e d a v us- t a n o v i : Izhod n a j bi bil motiv in n a g r a d a za s p o š t o - v a n j e r e d a v u s t a n o v i , za d i s c i p l i n i r a n o v e d e n j e , za p o k o r a v a n j e i n s t i t u c i o n a l n i m n o r m a m , ne g l e d e n a to, koliko to n e p o s r e d n o p r i s p e v a k z d r a v l j e n j u .
Ti smotri s e n e i z k l j u č u j e j o n u j n o : i z b o l j š a n j e s i m p t o m a t i k e p o m e n i hkrati v e č j o u r e j e n o s t o s e b n e g a d e l o v a n j a , k a r s e o d r a ž a v s p o š t o v a n j u s m i s e l n i h o m e j i t e v , ki j i h z a h t e v a h i š n i r e d ;
B L A Ž M E S E C i n s t i t u c i o n a l n a u r e j e n o s t j e po drugi strani pogoj za
vzpostavitev u r e j e n e g a d o ž i v l j a n j a in v e d e n j a . Pri p a c i e n t k a h p a j e m o ž n o , d a p r e v l a d u j e t a d v e p o j m o v a n j i :
(a) N e g l e d e na to, k a k š e n p o m e n i m a j o i z h o d i , in ta p o m e n j e i n d i v i d u a l n o r a z l i č e n , so d o b r i n a , ki bi j e m o r a l e biti d e l e ž n e vse p a c i e n t k e v e n a k i m e r i . V s a k i j e t e ž k o biti v b o l n i š n i c i , in v s a k a si želi v e n . (Teorija e n a k o s t i . )
(b) Izhodi so d o b r i n a , ki j e n e m o r e j o (ne s m e j o ) biti d e l e ž n e v s e p a c i e n t k e v e n a k i m e r i . No- v i n k a , n a p r i m e r , m o r a biti n a j p r e j n e k a j č a s a v b o l n i š n i c i , p r e d e n s m e , p o o b č u t k u za p r a v i č n o s t m e d p a c i e n t k a m i , v e n . Izhod j e o l a j š a n j e od dol- g o č a s j a , i n s t i t u c i o n a l n e r u t i n e in t r p l j e n j a . Izhodov si želijo, toda m e n i j o , d a j e d o i z h o d a bolj u p r a v i č e - na tista, ki j e že d a l j č a s a » n o t r i « , ki že dolgo ni bila z u n a j in ki bolj trpi. Po tem p o j m o v a n j u so iz- h o d i p o r a v n a v a , k o m p e n z a c i j a za č a s » p r i s i l n e g a « b i v a n j a v b o l n i š n i c i . T o s e v e d a v s k r a j n i k o n s e - k v e n c i p r i p e l j e do trditve, d a i z h o d e bolj zaslužijo t e ž j e p a c i e n t k e , ki so že d a l j č a s a v b o l n i š n i c i . (Teorija k o m p e n z a c i j e . )
Z a r a d i te r a z l i k e m e d o s e b j e m in p a c i e n t k a m i v p o j m o v a n j u f u n k c i j e izhodov so r a z l i č n a tudi m e r i - la, ki j i h p o s k u š a j o uveljaviti eni in d r u g i . K d o r m e n i , d a so izhodi kot zadovoljitev e n e t e m e l j n i h Človekovih p o t r e b (po svobodi g i b a n j a ) n e s p e c i - f i č n o s r e d s t v o z d r a v l j e n j a , se bo n a g i b a l k l i b e r - a l n e m u o d o b r a v a n j u izhodov. O m e j i t e v pri tem pa j e ogroženost p a c i e n t o v e o s e b n e varnosti in r e d a v u s t a n o v i . Da n e bi izhodi motili r e d a v ustanovi ( p o t e k a p r e d p i s a n i h p o s t o p k o v , r e d a in m i r u d i u g i h p a c i e n t o v ) , bo p r e d p i s a l u r n i k izhodov. D a se p a - cienti ob izhodih n e bi izpostavljali n e v a r n o s t i m , bo o m e j i l i z h o d e s u i c i d a l n i m p a c i e n t o m , t i s t i m , ki se n e m o r e j o o b v l a d a t i toliko, da n e bi bili i z p o s t a v l j e - ni n e v a r n o s t i m v p r o m e t u , p a c i e n t o m , ki n i m a j o za- g o t o v l j e n e g a s p r e m s t v a o b i z h o d u i p d .
K d o r p a u p o r a b l j a i z h o d e za p o g o j e v a n j e oz.
m o t i v i r a n j e u r e j e n e g a v e d e n j a , bo o d o b r a v a l i z h o d e v odvisnosti od t r e n u t n e g a z d r a v s t v e n e g a s t a n j a in s p e c i f i č n e i n d i k a c i j e in p r e d i k c i j e , d a bi l a h k o izhod odigral vlogo m o t i v a t o r j a ali o j a č e v a l c a u r e j e - n e g a v e d e n j a . Kriterij bo torej zlasti ali i z k l j u č n o z d r a v s t v e n o s t a n j e .
K d o r u p o r a b l j a i z h o d e kot o j a č e v a l c e u b o g l j i v e - ga v e d e n j a in s p o š t o v a n j a h i š n e g a r e d a , bo i m e l t a k o v e d e n j e za kriterij d o d e l j e v a n j a izhodov.
D r u g a č e j e s p a c i e n t k a m i . N j i h o v a k r i t e r i j a sta p r a v i č n a p o r a z d e l i t e v , tj., s k u p n o t r a j a n j e d o t e d a n - j i h i z h o d o v . Izhod s e pri tej e n a k o s t n i p r e d p o s t a v k i
d o d e l i tisti, ki j e bila d o s l e j n a j m a n j z u n a j . Drugi k r i t e r i j j e staž, t r a j a n j e h o s p i t a l i z a c i j e . Če se za izhod p o t e g u j e t a d v e p a c i e n t k i , d o d e l i p a se l a h k o s a m o e n i , se dodeli tisti, ki j e d a l j v b o l n i š n i c i . ( P o d o b e n k r i t e r i j bi bil l a h k o tudi v e l j a v a ali s t a t u s v s k u p i n i i p d . ) .
T o pa p o m e n i , d a j e p r o t i s l o v j e m e d p o m e n o m , ki ga izhodom p r i p i s u j e o s e b j e , in p o m e n o m , ki j i m ga p r i p i s u j e j o b o l n i c e . Z v i d i k a b o l n i c j e torej odo- b r a v a n j e izhodov pogosto n e p r a v i č n a p o r a v n a v a , n e p r a v i č n a n a g r a d a , zato ne m o r e o p r a v l j a t i f u n k - c i j e motivatorja in o j a č e v a l c a u r e j e n e g a v e d e n j a , ki n a j bi j o o p r a v l j a l o p o m n e n j u z d r a v n i k o v . P a c i - e n t k e p o v e z u j e j o i z h o d e s p r i k r a j š a n o s t j o in n e p e r c i p i r a j o n j i h o v e odvisnosti od u r e j e n o s t i v e d e n - j a . Ker p a c i e n t k e e n e g a o d d e l k a v b o l n i š n i c i niso
n e p o v e z a n a množica p o s a m e z n i c , a m p a k s e s t a v l j a j o s k u p i n o v p s i h o l o š k e m s m i s l u , i m a n j i h o v n a z o r o i z h o d i h z n a č a j s k u p i n s k e n o r m e , s k u p i n s k e g a p r e - p r i č a n j a , k a r še z m a n j š u j e v e i j e t n o s t , d a bi izhodi imeli tisto f u n k c i j o , ki so j i m j o n a m e n i l i z d r a v n i k i . Poziciji sta v k o n f l i k t u , zato bo o b p o s a m e z n i h p r i m e r i h izhodov pogosto p r i š l o d o p r o t e s t o v in n e m i r a , k a r n a s p r o t u j e p r i č a k o v a n j e m o u č i n k i h iz- hodov o b e h s t r a n k .
K O M E N T A R O T E O R I J I A L I Z A G O V O R N A Š E G A P O Č E T J A
Kaj smo opravili? K j e s m o z a c e l i i n k a m s m o p r i š l i ? Z a č e l i s m o s t r e m i , š t i r i m i s t a v k i , ki o p i s u j e j o z e l o k o n k r e t n o s i t u a c i j o , i n k o n č a - li s s t r a n d o l g o t e o r i j o , v k a t e r i s m o i z r e k l i ( e k s p l i c i r a l i ) d o ž i v l j a n j e i n n a z o r e , ki j i h v k l j u - č u j e i z h o d i š č n i s t a v e k , razkrili p r o t i s l o v j e m e d p o m e n o m , ki g a i z h o d o m p r i p i s u j e o s e b j e , i n p o m e n o m , ki g a i m a j o i z h o d i z a p a c i e n t k e , iz č e s a r j e m o g o č e i z v e s t i t u d i p r a k t i č n o p o - m e m b e n s k l e p o u r e d i t v i t e g a v p r a š a n j a .
Teorija je „izmišljena". K d o r p r o t e s t i r a , d a j e ta t e o r i j a i z m i š l j e n a , i m a p r a v . K a r p r e c e j j e i z m i š l j e n a . N i m a v c e l o t i o p o r e v b e s e d a h iz- h o d i š č n i h t r e h s t a v k o v . T o d a n o b e n a t e o r i j a ni v c e l o t i p o d p r t a in v s a k a č a k a , d a j o p r e v e r i m o ( p o t r d i m o ali o v r ž e m o ) . O s n o v n i p o g o j , ki m u m o r a t e o r i j a u s t r e z a t i , ni ta, d a t e m e l j i n a n e s - p o d b i t n i h d e j s t v i h , a m p a k j e ta, d a j e f o r m u l i - r a n a t a k o , d a j o j e m o g o č e s p o d b i j a t i . V s a k a t e o r i j a j e d o n e k e m e r e i z m i š l j e n a k o n s t r u k c i - ja. Pri i n t e ф r e t i r a n j u i z k u s t v e n e g a g r a d i v a
moramo vedno zapolnjevati praznine v gradivu in dodajati pojasnila in razlage.
Izhodiščni stavek je deloval kot spodbuda za razmišljanje o funkciji izhodov v zaprti usta- novi. Dal nam je nekaj izhodiščnih točk, opo- rišč. Veliko pa smo morali dopolniti sami.
Kako? Dopolnjevali smo na naslednje načine:
(a) Posamezne besede in besedne zveze že vključujejo (implicirajo) vrsto drugih pojmov.
V besedilu nikjer ni govora o skupini. Toda beseda oddelek vključuje neverjetno bogastvo pojmov. Če vemo, da se zgodba dogaja na od- delku bolnišnice, vemo, da je tam skupina pa- cientk in vemo, da je ta oddelek del širše organizacije - bolnišnice.
(b) Ob pojmih skupina in organizacija se spomnimo pojmov iz teorije o skupinah in or- ganizacijah, s katerimi je mogoče opisati take situacije. Ta pojma nam odpreta pot do veli- kanske množice novih pojmov, do opisov šte- vilnih pojavov in do številnih teorij o dogajanju v skupinah in organizacijah. Tretji pojem, ki nam odpre vrata do množice novih pojmov, je pojem bolnišnice. Čeprav v prvih stavkih niso nikjer omenjeni zdravniki, vemo, da so tam, z vsemi svojimi navadami vred.
(c) Tretji način dopolnjevanja je iz lastnih izkušenj raziskovalca s podobnimi situacijami.
Nikjer v besedilu ni niti besede o zdravnikih in o tem, kaj delajo in kako ravnajo. A skoraj vsakdo ima iz otroštva izkušnjo o tem, da starši dovoljujejo ali prepovedujejo izhode od doma ter tako nagrajujejo ali kaznujejo.
Zdravniki so nekakšni starši pacientom; oni določajo red in postavljajo zahteve.
(d) Besedilo dopolnjujemo tudi na osnovi vživetja, empatije. Skušamo si predstavljati, kako pacientke doživljajo izhode.
(e) Izmišljamo si izraze za pojme in teorije, npr. teorija enakosti, teorija pogojevanja ipd.
Ti izrazi sicer niso novi in torej niso izmišljeni kot izrazi, toda njihova raba v te vrste situaciji je izmišljena.
(Г) Veliko dopolnil se domislimo s pomočjo logičnega sklepanja. Če zdravniki dovolijo iz- hode pacientkam, ki imajo blažje simptome, blažji simptomi pa so povezani z blažjo obliko bolezni, ta pa s krajšim bivanjem v bolnišnici, je logično, da bodo pogosteje dobile izhod pa- cientke s krajšim stažem kot one z daljšim, kajti daljši staž se povezuje s hujšo boleznijo in
ta s hujšimi simptomi.
Ali ni naše teoretiziranje pretiravanje? Kdo bi dejal, da se ni bilo vredno toliko truditi o tako preproste zadeve, kot je dejstvo, da so neki
„punci" dovolili izhod, čeprav ga morda še ni zaslužila. Morda je bilo pač slučajno tako. Po naključju ima take starše in po naključju je bil zdravnik bolj popustljiv. Lahko da je bilo tako.
Toda to naše zgodbe ne spremeni. Splet nak- ljučij je odkril, kaj je pravilo. Dogodek je od- kril, da so bile pacientke jezne. T o pa pomeni, da obstaja skupinska norma o izhodih idr.
Morda pa je sploh vse naključno in ni no- bene zakonitosti. Po naključju se je eni od njih poslabšalo stanje, pa je bila bolj nataknjena.
Tudi to je mogoče. Vendar pa se moramo na neki točki odločiti, ali bomo domnevali, da je vse, kar se dogaja, splet naključij, kaos, ali pa bomo domnevali, da veljajo kakšne zakonitos- ti. Če se odločimo, da bomo iskali zakonitosti, jih moramo iskati in se ne smemo zadovoljiti z domnevo, da gre za naključje. Z naključjem ne moremo opisati in pojasniti dogajanja. Na- ključje ničesar ne pojasnjuje.
Ali bi lahko formulirali tudi drugačno teo- rijo? Seveda. Izmislimo si lahko kakršnokoli drugo teorijo. Kar poskusite.
Ali ta teorija velja? To je prva formulacija teorije. Pred uporabo jo dobro pretresite. Te- orijo je treba preveriti. Če bi naprej raziskovali to vprašanje, bi bilo treba ugotoviti:
• Kakšna je v daljšem obdobju statistika izhodov? Kakšna je zveza med številom ali po- gostostjo izhodov in različnimi značilnostmi pacientk? Ali lahko ugotovimo kakšno zakoni- tost, kakšen vzorec?
• Kaj mislijo o izhodih zdravniki in kaj pa- cientke? Kaj jim pomenijo? Ali je res, da sku- šajo zdravniki z izhodi motivirati pacientke za samokontrolo in pogojevati izbojšanje simpto- matike? Ali je res, da vidijo pacientke v izho- dih nekakšno plačilo ali poravnavo za bivanje v bolnišnici?
Í ' O V Z E T E K T E H N I K E A N A L I Z E
Pri tej tehniki kvalitativne analize smo iz- hajali iz dobrega, podrobnega („gostega") dnevniškega zapisa, ki je nastal na osnovi opa- zovanja z udeležbo. Ta zapis je naše osnovno izkustveno gradivo. Najprej smo ga prepisali
(transkripcija) in ga pri tem zaradi objave ne- koliko skrajšali. Nato smo ga razdelili na te- matsko sorodne odseke, ne da bi pri tem že pomislili na možne problemske, strokovne ali teoretske vidike. V besedilu smo preprosto obmejili vsebinsko sklenjene enote. T e enote besedila smo poimenovali v vsakdanjem jezi- ku, pač glede na to, kaj določen razdelek pri- poveduje (npr. „O Leni"). Nato smo si ob posameznih razdelkih zastavili vprašanja, ki bi lahko odigrala vlogo raziskovalnih problemov, tj., ki bi usmerila nadaljnje raziskovanje. V vsakdanjem jeziku naslovljene teme smo pre- imenovali v raziskovalne probleme. Nato smo se lotili prve teme. Odstavek, ki se nanaša nanjo, smo razčlenili na povedi, to je, na po- menske enote besedila (besede, besedne zve- ze, stavke, skupine stavkov). Pomenska enota je enota besedila, ki omogoča interpretacijo.
relevantno za dani problem. Ob vsaki povedi - pomenski enoti - smo po razmišljanju (ki smo ga tudi zapisali), navedli pojme (iz množice strokovnih ali teoretskih pojmov), na katere smo ob tem pomislili. Te pojme smo zapisali.
Postopek imenujemo indeksiranje ali kodi- ranje in pomeni pripisovanje pojmov določe- nim delom besedila. Te pojme smo nato definirali oziroma komentirali; definicije so podane v kontekstu problema in drugih poj- mov. Med tako pripisanimi in definiranimi pojmi (indeksi) smo izbrali tiste, ki so po našem mnenju vsebinsko bogatejši in bolj povezani z obravnavano temo. Iz teh pojmov, njihovih vsebinskih opisov in opisov odnosov in zvez med njimi smo oblikovali sklenjeno poskusno teorijo. T o teorijo bi lahko preverjali in dopolnjevali na osnovi nadaljnjega izkustve- nega gradiva.
L i t e r a t u r a
A. STRAUSS, J. C O R B I N (1990), Basics of Qualitative Research. Newbury Park: Sage.
R. K. YIN (1984), Case Study Research: Design and Methods. Newbury Park: Sage.
N. G I L B E R T (1993), Researching Social Life. Ncwbuiy Park: Sage.
C . M A R S H A L L , G . B . ROSSMAN ( 1 9 8 9 ) , Designing Qualitative Research. Ncwbuiy Park: Sage.
H . F . W O L C O T T ( 1 9 9 0 ) , Writing Up Qualitative Research. Newbuiy Park: Sage.
