SLOVENŠČINA, 25. 5.–29. 5. 2020 Draga osmošolka, dragi osmošolec!
Tudi ta teden bo tvoje domače delo usmerjeno v jezik. Potreboval boš svoj delovni zvezek Brihtna glavca in zvezek ter pisalo.
V delovnem zvezku na strani 80 se začne 8. poglavje. Ker smo dve učni temi – razlaga naravnega pojava in prilastkov odvisnik – že predelali v šoli, reši naloge, ki jih morda še nisi (1.–18. naloga). V 19. in 20. nalogi pa je nova učna snov, in sicer domače in prevzete besede.
Preden se lotiš reševanja teh dveh nalog, preberi nekaj podatkov o tem, kaj sploh so domače in prevzete besede.
Razmisli, če je med besedama cvet in pizza kakšna razlika. V čem?
Nekatere besede so nastale v slovenščini – to so DOMAČE BESEDE , druge pa smo v slovenščino prevzeli iz tujih jezikov – to so PREVZETE BESEDE. V slovenščino so prišle iz jezikov, s katerimi smo zemljepisno in kulturno povezani;
npr. grščina in latinščina – iz teh dveh so prevzete zlasti besede s področja znanosti in umetnosti, nemščina – iz nje so prevzeti praktičnostrokovni izrazi.
Kaj meniš, iz katerega jezika pa so besede prevzete v novejšem času? Zakaj?
Prevzemanje besed je danes zelo pogosto, četudi imamo ustrezne slovenske besede, npr.
tiskalnik – printer, vetrovka – anorak. Zakaj meniš, da je tako?
Prevzeto besedo uporabimo le, če v slovenščini nimamo zanjo domače različice.
Mmm, kako dobra je
pizza!
A veš, da se napiše pica in ne pizza?!
Vir: https://www.shutterstock.com/image-vector/two-little-children-boy-girl-sitting-192339173
Izvor besed poiščemo v Slovenskem etimološkem slovarju, prevzete besede pa najdemo v Velikem slovarju tujk. Ob prevzemanju besed ponavadi besede prilagodimo zakonitostim slovenskega knjižnega jezika. Prevzemamo občna (npr. pica, džip) in lastna (npr.
Kolumb, Varšava) imena.
Razmisli še, iz katerih razlogov si jeziki lahko sposojajo besede? Spomni se na pojav novih stvari, izumov.
Preden rešiš nalogi v delovnem zvezku, reši še teh nekaj primerov.
Besedam pripiši slovenske ustreznice.
kreativen _______________ plan ______________
gratis __________________ ideja ______________
internet _________________ eksperiment ______________
golman __________________ kvaliteta ___________________
CD ____________________ kontinent ___________________
popularen _______________ poet _______________
koncentracija ______________ tekst _________________
Si razumel razliko med obema vrstama besed? Če nisi, mi piši, in ti bom pomagala. V nasprotnem primeru pa se loti nalog v delovnem zvezku.
Pa še malce bolj ustvarjalna naloga: Ko se sprehajaš po mestu ali greš na izlet, opazuj
imena trgovin in restavracij. Katera poimenovaja prevladujejo – domača ali prevzeta?
Zakaj meniš, da je tako? Pomisli tudi na jedilni list, ki si ga lahko ogledaš v restavraciji, ali na zapise besede picerija. Na koliko različnih načinov je beseda zapisana?
Za konec še zanimivost.
Beseda kruh se uporablja v slovenščini in hrvaščini, vsaj v tem pomenu, in gre za izpeljanko iz glagola krušiti. Prvotno je kruh pomenil neko živilo, ki ga lahko krhamo, krušimo, lomimo ... nek grižljaj, takšen, za katerega ni treba, da bi ga z nožem rezali, skratka, odkrušimo, odkrhnemo ga lahko. Medtem ko je, recimo, pri germanskih jezikih, to beseda »Brot«, ali sorodna beseda »bread« v angleščini ... «
»... obstaja pa beseda, ki je skoraj univerzalna. To je mama. Dojenčki vsega sveta so se zmenili, da bo to to (mama = mama v vseh jezikih). Seveda se niso zmenili med sabo, ampak tukaj moramo vedeti, da je za dojenčka beseda mama, oziroma celo samo enkrat, ma, recimo, nekaj najlažjega, kar lahko izgovori. Ima zaprta usta, glasilke so delujoče, nosna votlina odprta in potem samo porine zrak v usta in odpre ustnice. In nastane ma. Ta zlog je najlažje izgovorljiv za človeka in to seveda ponavlja: ma, ma, in ker je hkrati, ob tem, ko otrok to izgovarja, po navadi zraven njegova mama, je nekako prišlo do tega, da je ta otroška beseda začela pomeniti pač najbližjo osebo otroku.«
(povzeto po intervjuju z jezikoslovcem Markom Snojem, avtorjem Etimološkega slovarja, v oddaji Večerni gost, RTV Slovenija, 7. 11. 2013);
vir: https://eucbeniki.sio.si/slo8/2286/index2.html
Odgovore na naloge mi pošlji na e-naslov do 1. 6. 2020.
Če pa se ne znajdeš in če česa ne razumeš, mi piši. Uspešno delo ti želim.
Urša Kirn
