UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Neža Pirnat
PODROČJA DELA MEDICINSKIH SESTER V OSNOVNIH ŠOLAH Z VIDIKA VPLIVA NA JAVNOZDRAVSTVENO PROBLEMATIKO
diplomsko delo
AREAS OF WORK OF NURSES IN PRIMARY SCHOOLS IN TERMS OF THE IMPACT ON PUBLIC
HEALTH PROBLEMS
diploma work
Mentorica: viš. pred. dr. Marija Milavec Kapun Recenzentka: doc. dr. Andreja Kvas
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Mariji Milavec Kapun za strokovno pomoč, usmerjanje in potrpežljivost pri pisanju zaključnega dela. Zahvaljujem se tudi recenzentki dr. Andreji Kvas.
Zahvaljujem pa se tudi svoji družini ter vsem prijateljem, ki so mi v času študija stali ob strani, me spodbujali in verjeli vame.
IZVLEČEK
Uvod: Otroci in mladostniki so ena izmed ranljivih skupin prebivalstva, zato je zanje še toliko bolj pomembna skrb za zdravje. Ta se začne že zgodaj, prek preventivne dejavnosti pa se otroke spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo in naloge šolske medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladine, predvsem pa njeno vlogo pri zmanjševanju javnozdravstvenih problemov, kot so debelost, sladkorna bolezen, tvegana spolna vedenja, zloraba drog in duševne stiske. Metode dela:
Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku z iskalnim nizom »school nurs*« AND »prevention«. Uporabljeni sta bili podatkovni bazi MEDLINE in CINAHL with full text. V končno analizo smo vključili 13 člankov. Rezultati: Rezultati pregleda literature kažejo, da ima šolska medicinska sestra v tujini pomembno vlogo pri obravnavi kroničnih stanj kot je na primer vodenje otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 in akutnih stanj otrok, kot je na primer pomoč ob poslabšanju astme. Medicinska sestra je najpogostejša izvajalka preventivne dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva. S svojim strokovnim znanjem izvaja vrsto različnih intervencij kot so sodelovanje oziroma izvajanje sistematskih pregledov in presejalnih programov, učenje zdravega življenjskega sloga, preventiva debelosti in zlorabe drog, odkrivanje duševnih motenj ter ozaveščanje o varni spolnosti. Nudi oporo učencem, saj se ji ti zaupajo in se nanjo zanesejo. V šolski in zdravstveni stroki je prepoznana kot dober povezovalni člen, obenem pa zna komunicirati tudi s starši oziroma skrbniki otrok in se prilagajati različnim kulturnim in socialnim okoljem. Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo v tujini pomembno vlogo pri izvajajo preventivne in kurativne dejavnost v šolah, medtem ko se v Sloveniji otroci in mladina z medicinsko sestro praviloma srečajo le na sistematskih pregledih v zdravstvenih domovih. Iz pregleda literature smo ugotovili, da šolske medicinske sestre s svojimi intervencijami pomembno prispevajo k zmanjšanju javnozdravstvene problematike otrok in mladine, kot so na primer debelost, najstniška nosečnost, zloraba drog in duševne motnje. Po vzoru dobrih praks iz tujine bi bilo smiselno raziskati kakšne bi bile prednosti vključitve tega profila v šolski sistem, da bi poskrbeli za optimalno kakovost odraščanja in življenja otrok in mladostnikov. S tem bi lahko pozitivno vplivali na njihovo zdravje in dobro počutje v kasnejših življenjskih obdobjih.
Ključne besede: zdravstvena nega v šolah, javnozdravstveni problemi, vzgoja za zdravje, preventiva, učenci
ABSTRACT
Introduction: Children and adolescents are one of the most vulnerable groups in the population, which is why preventive health care is so important for them. It starts early and encourages children to lead a healthy lifestyle through preventive activities. Purpose: The purpose of diploma work is to present the role and responsibilities of school nurses in the treatment of children and adolescents, especially their role in reducing public health problems such as obesity, diabetes, risky sexual behaviour, drug abuse and mental distress among children and adolescents. Methods: We used a descriptive working method with literature review. The literature was searched in English using the search term “school nurs*”
AND “prevention”. MEDLINE and CINAHL with full text databases were used. We included 13 articles in the final analysis. Results: A review of the literature showed that school nurses abroad play an important role in managing chronic conditions such as caring for children with type 1 diabetes and acute conditions in children, such as helping with asthma exacerbations. They are also the most common provider of preventive activities at the primary healthcare level. With their expertise, they implement a number of different interventions such as collaborating and providing an annual check-up, screening programs, teaching healthy lifestyles, preventing obesity and drug abuse, identifying mental health disorders, and health education about safe sex. They provide support to students because they trust and rely on them. They are recognized as a good link between the school and health care system, but at the same time they can also communicate with parents or guardians and adapt to different cultural and social situations. Discussion and conclusion: Nurses abroad play an important role in implementation of preventive and curative activities in schools, while children in Slovenia mostly meet nurses only during check-ups in community health centres. From the literature review, we found that school nurses, reduce public health problems of children, such as obesity, teenage pregnancy, drug abuse and mental disorders, through their interventions. Following the example of good practices from abroad, it would be useful to explore the benefits of integrating this profile into the school system to ensure the highest possible quality of growth and life for children and adolescents. This could have a positive impact on their health and well-being in later life.
Keywords: school nursing, public health problems, health education, prevention, students
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Področja dela šolske medicinske sestre v osnovnih šolah ... 3
1.2 Zdravje otrok in mladostnikov v Slovenij ... 4
1.2.1 Duševno zdravje in naspanost otrok ... 4
1.2.2 Prehranjevalne navade ... 5
1.2.3 Telesna dejavnost ... 6
1.2.4 Tobak, alkohol in druge psihoaktivne snovi ... 7
1.2.5 Spolno vedenje ... 7
1.3 Sistem zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v Sloveniji ... 9
1.4 Smernice zdravstvenovzgojnega dela z mladostniki ... 9
2 NAMEN ... 13
3 METODE DELA ... 14
4 REZULTATI ... 16
5 RAZPRAVA ... 19
6 ZAKLJUČEK ... 22
7 LITERATURA ... 24 8 Priloge
8.1 Priloga 1: Rezultati pregleda literature
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
HBSC Health Behaviour in School-Aged Children (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju)
ITM Indeks telesne mase
NASN National Association of School Nurses (Nacionalno združenje šolskih medicinskih sester)
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje
SZO Svetovna zdravstvena organizacija
WHO World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija) ZDA Združene države Amerike
1 UVOD
Ena največjih vrednost v večini sodobnih družb je zdravje, saj je predpogoj za povečanje blaginje. Aktivnosti, za katere mora poskrbeti družba, da zagotovi ustrezne razmere in okolje, v katerem bodo ljudje zdravi, lahko v širšem smislu opredelimo kot javno zdravje (Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, 2016). Vse države se soočajo z javnozdravstveno problematiko otrok in mladostnikov, Slovenija pa pri tem ni izjema. V mnogih državah, na primer v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v ZDA (Združenih državah Amerike), Veliki Britaniji in nekaterih evropskih državah so našli rešitev tako, da so v šolskem prostoru zaposlili t.i. šolske medicinske sestre (ang. school nurses), ki v najširšem pomenu skrbijo za zdravje šolarjev. Vloge šolske medicinske sestre vključujejo različne aktivnosti, ki pomembno prispevajo k razvoju in blagostanju šolskih otrok in mladostnikov (Krause-Parello, Samms, 2010).
Definicija otroka, zapisana v 1. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ga opredeljuje kot vsako človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej (OZN − Organizacija združenih narodov, 1989). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja, da so otroci ranljivi del populacije, ki ji je potrebno zagotoviti stabilno okolje za odraščanje ter, da je vlaganje v zdravje otrok ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko družba naredi za boljšo prihodnost (WHO − World Health Organization, 2021). Tako imajo denimo skandinavske dežele, Nizozemska, Velika Britanija in ZDA že dolgo tradicijo delovanja medicinskih sester v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Poudarjajo, da so te medicinske sestre strokovnjakinje, ki poznajo učence z vsemi posebnostmi in trenutnim zdravstvenim stanjem, zato jim lahko nudijo kompetentno in celostno oskrbo v šolskem okolju, kjer otroci preživljajo velik del dneva (Van der Pol et al., 2020).
Maughan in Jameson (2020) opisujeta, da je šolska medicinska sestra najustreznejša koordinatorka za zdravje v šolah, saj ima celostno zdravstveno izobrazbo in ji zaupajo starši, učitelji in učenci. Razume različne vidike življenja otrok, ki vplivajo na zdravje; vse aktivnosti, v katere se vključuje na vsakodnevni ravni, kažejo na kompleksnost tovrstnega delovnega mesta, ki od zaposlenega zahteva široko znanje in mnoge spretnosti (Guzys et al., 2013). Šolska medicinska sestra opravlja številne vloge, na primer izvaja nekatere storitve iz primarne ravni zdravstva, se vključuje v šolski tim in izvaja izobraževanje s področja zdravja. Pogosto se postavi tudi v vlogo zastopnika učenca pri postopkih s starši, učitelji ali
zdravstvenimi delavci (Foley, 2007).
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica-Zveza, 2019) navaja, da je medicinska sestra najbolje usposobljen profil zdravstvenega delavca za delovno mesto izvajanja preventivne zdravstvene dejavnosti. Zanjo se uporablja naslednja definicija: »Je diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik (dipl. m. s. / dipl. zn.), ki ima zaključen visokošolski študij zdravstvene nege, pri čemer študijski program v celoti upošteva Evropsko direktivo za regulirane poklice št. 2005/36/ES, ter ji/mu je ustrezen organ podelil pravico za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti. « Izraz medicinska sestra v diplomskem delu uporabljamo v ženskem slovničnem spolu kot nezaznamovano obliko. Za poimenovanje medicinske sestre, ki deluje v šolskem okolju pa uporabljamo izraz šolska medicinska sestra.
Poklicne kompetence diplomirane medicinske sestre so promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravjem, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja. Sposobna mora biti organiziranja, vodenja in nadziranja dejavnosti ter službe zdravstvene nege ter vodenja negovalne ekipe. Na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege, mora izvajati zdravstveno nego, sodelovati v procesu zdravljenja v okviru zdravstvene ekipe ter izvajati diagnostično terapevtski program. Izide in učinke intervencij zdravstvene nege mora spremljati in dokumentirati. Za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta se mora interdisciplinarno in sektorsko povezovati tudi z drugimi profili, ter skrbeti za raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti. Izvaja pa tudi zdravstveno nego v okviru nujne medicinske pomoči in pa pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra. (Zbornica-Zveza, 2019).
Svetovna zdravstvena organizacija definicijo javnega zdravja (ang. public health) povzema po Achesonu kot umetnost in tudi znanost preprečevanja bolezni, podaljševanju življenja in spodbujanja zdravja z organiziranimi prizadevanji družbe (WHO, 2012). Splošna vizija je spodbujati zdravje in dobro počutje na trajnosten način, hkrati pa krepiti integrirane javne zdravstvene službe in zmanjšati neenakosti. Da bi dosegli to vizijo, pristop javnega zdravja vključuje sodelovanje z drugimi sektorji za obravnavanje širših dejavnikov zdravja. Skupaj z zdravstvenimi delavci, ki so strokovnjaki primarnega zdravstvenega varstva, lahko igrajo ključno vlogo pri preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja (WHO European Region,
2021).
Podatki kažejo, da se je v zadnjem desetletju v Sloveniji povečala incidenca raka, več je sladkorne bolezni; Inštitut ocenjuje, da jo ima 7 % prebivalcev. Navkljub izboljšanju je še vedno zaskrbljujoče stanje na področju bolezni srca in žilja. Problemi duševnega zdravja pomenijo visoko breme in predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. Analize kažejo naraščanje prevalence skeletno-mišičnih bolezni in alergij. Nalezljive bolezni zavzemajo pomembno mesto in so v zadnjem obdobju zaradi pandemije gripe in novih virusov v ospredju zanimanja (Albreht et al., 2010).
1.1 Področja dela šolske medicinske sestre v osnovnih šolah
Mednarodno združenje šolskih medicinskih sester (NASN − National Association of School Nurses, 2021), opisuje šolsko zdravstveno nego kot specializirano prakso profesionalizirane zdravstvene nege, ki spodbuja dobro počutje, šolsko in vseživljenjsko uspešnost učencev. Za dosego teh ciljev morajo stremeti k optimalnemu razvoju otrok, promovirati zdravje in varnost, reševati aktualne in potencialne zdravstvene probleme, poskrbeti za vodenje posameznih bolezenskih primerov v primernih ustanovah in aktivno sodelovati z namenom povečevanja učenčevih sposobnosti in sposobnosti njegove družine za prilagajanje in samostojno vodenje kroničnih bolezni. Uradno stališče združenja je, da ima vsak otrok pravico do stika z medicinsko sestro, vsak dan in skozi celoten dan. V slovenskem prostoru delovanje medicinskih sester v šolskem okolju v takem obsegu še ni prisotno in šolska zdravstvena nega še ni razvita.
Houlahan (2018) navaja, da se je profil šolske medicinske sestre pojavil v letu 1893 z nadobudno medicinsko sestro Lillian Wald, ki je skrbela, da otroci niso izostajali od pouka zaradi zdravstvenih vzrokov, ki se jih je dalo nadzorovati. Leta 1896 so v New Yorku zaposlili šolsko medicinsko sestro, ki je skrbela za to, da bolni otroci niso prihajali v šolo in so tako preprečili širjenje nalezljivih bolezni, kot so ošpice, diareja in škrlatinka (Houlahan, 2018). Dandanes se področje njenega dela razširilo in se razlikuje glede na skupnost, v kateri deluje.
Baisch in sodelavci (2011) ugotavljajo, da je lahko vloga šolske medicinske sestre zelo koristna pri ohranjanju zdravja otrok, saj skrbi za zdravo šolsko okolje. Poleg tega pa se je pri pregledu literature, ki ga je izvedla Best in sodelavci (2018) izkazalo, da lahko šolska medicinska sestra pripomore tudi k izboljšanju šolskih uspehov učencev. To pa bi ji lahko pripisali tudi zaradi zmanjševanja izostankov otrok od pouka (Allen, 2003). Izostanki od pouka so še posebna težava
pri otrocih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, saj v primeru poslabšanje zdravstvenega stanja, učitelji nimajo znanja in kompetenc za obvladovanje situacije, zato ti otroci raje že prej ostanejo doma (Isik et al., 2020).
V delu Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (Koprivnikar, Pucelj, 2010) je navedeno, da imajo lahko marsikatere bolezni v adolescenci korenine že v otroštvu, zato lahko največji potencial za zniževanje njihovega bremena predstavlja preventivna dejavnost, ki bi jo morali vzpostavljati v vseh življenjskih obdobjih prebivalcev.
1.2 Zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji
Publikacija Skupaj za boljše zdravje otrok in mladostnikov (Scagnetti, 2014) vključuje strategijo SZO, ki želi doseči najvišjo možno raven zdravja in blagostanja glede na naše trenutno vedenje in razpoložljive vire, tako da se spodbuja zdravo rast in razvoj, ter zmanjšuje obolevnost in umrljivost, vendar ne le med otroci in mladostniki, ampak tudi kasneje, ko ti odrastejo. Na ta način bi nedvomno prispevali tudi h gospodarski blaginji za prihodnost.
SZO za Evropo, v kamor sodi tudi Slovenija, navaja, da otroci in mladostniki trenutno živijo z visokimi zdravstvenimi standardi in v blaginji, kot nikoli do sedaj. Poleg tega pa navajajo, da ostaja še veliko izzivov, s katerimi se je treba soočiti, da bi preprečili neželene dogodke, kot so samomori med mladimi, neželena nosečnost in spolno prenosljive bolezni (WHO European Region, 2021).
1.2.1 Duševno zdravje in naspanost otrok
Rezultati kažejo, da ima 13,4 % mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let slabo kakovost življenja in povišano verjetnost nastanka depresije. Delež je v vseh starostnih skupinah, z izjemo 11-letnikov, pomembno višji med dekleti kot fanti. Poleg tega dekleta, posebno 15- letna, poročajo o višji ravni zaznanega stresa, kar spremljajo tudi misel na samomor, žalost in obupanost (Jeriček Klanček et al., 2019).
Otroke in mladostnike poleg starejših, revnih in oseb z različnimi oblikami oviranosti, tudi v Sloveniji uvrščamo med ranljivejše skupine posebno na področju duševnega zdravja
(ReNPZV16–25, 2016). Medicinska sestra s svojim delovanjem v osnovnih šolah pripomore k preprečitvi, identifikaciji in zdravljenju duševnih bolezni (Pestaner et al., 2021).
Z duševnim zdravjem pa je tesno povezano tudi spanje. Šolski otroci potrebujejo okoli devet ur spanca na noč, saj se ob tem izločajo tudi hormoni rasti in se obenem utrjuje spomin.
Primanjkljaj spanca vodi v oslabelost imunskega sistema in metabolizma, kar pa vpliva na telesno zdravje (Pucelj et al., 2016). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada, tako da le petina mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let med tednom spi devet ali več ur na noč (Jeriček Klanček et al., 2019).
1.2.2 Prehranjevalne navade
Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Slovenije kažejo, da prav v vseh družbenih skupinah na prehranske odločitve bolj vplivajo dejavniki iz okolja kot posameznikove odločitve, najbolj pomembno prav pri tistih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Naraščanje debelosti v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje.
Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta npr. sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih.
Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke (Gabrijelčič Blenkuš, Robnik, 2016).
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC − Health Behviour in School-Aged Children), v katero so bili vključeni tudi slovenski šolarji, je pokazala, da se je v obdobju 2002–2018 zvišal odstotek mladostnikov, ki glede na indeks telesne mase (ITM) sodijo v skupino čezmerno hranjenih in debelih skupaj, po spolu in med 13- in 15-letniki.
Odstotek mladostnikov med 11. in 15. letom, ki redno zajtrkujejo, upada. Sadje vsak dan uživa 39,8 % mladostnikov, zelenjavo pa nekaj več kot tretjina (35,9 %). Sladkane pijače in energijske pijače uživa vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik (Jeriček Klanček et al., 2019).
V zadnjem času se šolska medicinska sestra vedno pogosteje srečuje z otroki, ki imajo kronično bolezen, kot je npr. sladkorna bolezen tipa 1. V takih primerih mora poskrbeti za
koordinacijo oskrbe učenca diabetika, izobraževanje šolskega osebja, zagovorništvo za učenca znotraj šole in izven nje ter spremljanje načrta zdravljenja (Silverstein et al., 2009).
1.2.3 Telesna dejavnost
Slovenija ima nacionalni sistem spremljanja in nadzora ITM otrok, kožne gube in osem motoričnih testov letno, imenovan SLOfit, ki obstaja že od leta 1987. Strokovnjaki menijo, da je ITM za merjenje skupne maščobe v telesu pri otrocih pomanjkljiv, saj le-ta bistveno narašča s starostjo otroka in se razlikuje po spolu. Potrebne so tudi druge antropološke meritve, kot je na primer obseg pasu ali razmerje obseg pasu : obseg bokov. Primernejši način je uporaba rastne krivulje International Obesity Taskforce, kot jo prikazuje Slika 1 (Korošec et al., 2018).
Slika 1: Rastna krivulja za dečke med 2. in 20. letom po International Obesity Taskforce (Vir: Korošec et al., 2018)
Vse dni v tednu je vsaj eno uro na dan telesno dejavna petina (20,4 %) mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let. S starostjo upada odstotek mladostnikov, ki so redno telesno
dejavni. Tako je redno telesno dejavna nekaj več kot četrtina (26,6 %) 11-letnikov in le še 13,5 % 17-letnikov. Med fanti in dekleti so pomembne razlike, saj so fantje v višjem odstotku kot dekleta redno telesno dejavni (Jeriček Klanček et al., 2019).
1.2.4 Tobak, alkohol in druge psihoaktivne snovi
Uživanje drog je pri 2 % svetovnega prebivalstva, starega med 10 in 24 let, vzrok za invalidnost (Gore et al., 2011). V Sloveniji je bilo v letu 2018 zabeleženih 59 smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog, vključno z namerno zastrupitvijo (samomor in predoziranje).
Kljub zakonski prepovedi prodaje tobaka in alkoholnih pijač mladoletnim osebam (to je pod 18 let) je bilo v okviru slovenskega projekta Skriti kupec zabeleženih kar 90 % primerov kršitev (Drev, Hočevar Grom, 2020).
Odstotek mladostnikov, ki poročajo o kajenju cigaret kadarkoli v življenju, je nekaj manj kot polovica med 17-letniki (45,8 %). Približno vsak peti (20,6 %) 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %) je kadarkoli v življenju uporabil konopljo, o prvi opitosti v starosti 13 let ali manj poroča vsak štirinajsti 15-letnik (7,1 %) in 17-letnik (7,0 %). Deleži so pomembno višji med fanti kot dekleti. Med drugim pa se povečuje uporaba drugih prepovedanih drog, kot so ekstazi, pomirjevala, poživila, nore gobice, kokain, amfetamini, LSD itd. (Jeriček Klanček et al., 2019).
Na NIJZ poudarjajo, da je pomembno izobraževati tudi starše otrok in mladostnikov o tveganjih, ki jih predstavlja uživanje prepovedanih drog na otroke, kako prepoznati znake in kam se lahko zatečejo po pomoč in podporo. Spodbujajo tudi uporabo varovalnih dejavnikov, kot so na primer jasna pravila v družini, spoštljiv medsebojni odnos, zanimanje za otrokova doživljanja in počutje ter krepitev otrokove samozavesti in samozaupanja (Drev, Hočevar Grom, 2020).
1.2.5 Spolno vedenje
Eno izmed najpomembnejših vlog pri vzgoji za zdravo spolnost ima šola oziroma izobraževalni sistem, saj z znanjem in stališči ter veščinami opremljajo mlade na njihovi poti
v odraslost, hkrati pa vzgajajo bodoče starše (Pinter et al., 2009). V številnih družinah spolnost ostaja tabu tema, zato ima pri mladih, ko jih področje še posebno zanima, pomembno vlogo medicinska sestra s primernim pogovorom o spolni vzgoji, kontracepciji, spolno prenosljivih boleznih in obisku ginekologa (Bočaj, 2011). K spolni vzgoji pa med drugim po navedbah učencev sodijo tudi teme kot so spolni odnosi, skrb za zdravje in odgovorno vedenje do možnih posledic spolnosti, anatomija spolnih organov, medsebojni odnosi med spoloma, puberteta, odnosi in vloge v družini ter nasilje v družini. Prav tako pa bi si mnogi želeli tudi možnosti individualnega pogovora z učiteljem ali medicinsko sestro, ki izvaja pouk spolne vzgoje (Žalar et al., 2013).
Hayter in sodelavci (2008) so raziskovali vpliv dela šolske medicinske sestre pri pridobivanju znanja in spretnosti mladostnikov za zdravo in varno spolnost ter za izboljšanje njihovega reproduktivnega zdravja. Med drugim opozarjajo na pomen tesnega sodelovanja in konkretnega dogovora o izvajanju spolne vzgoje s šolo.
Kot vodilo za spolno vzgojo v Sloveniji je na voljo posodobljen Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Sestavljen je iz tematskih sklopov ter obravnava naslednje teme na področju reproduktivnega zdravja:
• informiranost o zdravi in varni spolnosti ter odnosih med spoloma, vzpodbujanje zdravega telesnega, duševnega in socialnega razvoja, odklanjanje vsiljene spolnosti in spolnega nasilja,
• informiranost o dejavnikih tveganja (neizkušenost, neinformiranost, pomanjkanje samozavesti, sposobnost samostojnega odločanja, prevzemanje odgovornosti),
• informiranost o načelih načrtovanja družine,
• dostopnost do zdravstvenovzgojnih gradiv,
• motiviranost in pravilna izbira kontracepcijskih metod in pripomočkov ob upoštevanju prednosti in slabosti posameznih metod in pripomočkov, demonstracija pripomočkov, informiranost o dostopnosti do kontracepcije, predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na vztrajnost rabe kontracepcije,
• usmerjeno preprečevanje zdravstvenih problemov, ki se pogosteje pojavljajo v populaciji mladostnikov (Pravilnik, 2021).
Z raziskavo HBSC so ugotavljali kakšno je stanje glede spolnih odnosov in zaščite med mladimi v Sloveniji. Vsak peti (20,3 %) 15-letnik in pomembno višji odstotek 17-letnikov
(47,7 % ali skoraj vsak drugi) je že imel spolni odnos. Večina 15-letnikov in 17-letnikov pa je ob zadnjem spolnem odnosu uporabila zanesljivo zaščito pred nosečnostjo ali kondom (Jeriček Klanček et al., 2019).
1.3 Sistem zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v Sloveniji
V Sloveniji je že od leta 1906, ko je bila ustanovljena prva ambulanta na primarni ravni, poskrbljeno za zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov. Začetki preventivnega zdravstvenega varstva šolarjev segajo v leto 1909, ko sta prva zdravnika nadzirala pogoje v šolah in zdravstveno stanje šolarjev (Brcar, 2005).
Danes morajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju občine zagotoviti mrežo javne zdravstvene službe, ki ustreza kadrovskim standardom za področje zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine (od vstopa v šolo do dopolnjenega 19. leta starosti) (ZZDej − Zakon o zdravstveni dejavnosti). Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni pa narekuje kakovostno zdravstveno varstvo, kjer pregled praviloma poteka v zdravstveni ustanovi, izjemoma na domu.
Medicinska sestra se vključuje v okviru usposobljenega tima, ki ga sestavljajo specialisti pediatri, specialisti šolske medicine in splošni zdravniki s trimesečnim podiplomskim tečajem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine (redkeje specialisti splošne medicine), tehniki zdravstvene nege ter višja ali diplomirana medicinska sestra z dodatnimi znanji za izvajanje preventivne dejavnosti posebno zdravstvenovzgojnega dela (Pravilnik, 2021).
1.4 Smernice zdravstvenovzgojnega dela z mladostniki
Na primarni ravni zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov vključuje odkrivanje in zdravljenje bolezni in poškodb, preiskave, ki se lahko izvedejo v zdravstvenemu domu, preventivne preglede, svetovanja, cepljenje, zdravstveno vzgojo ter napotitve na preglede in zdravljenje na višjih ravneh (Brcar, 2005).
V Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (2016) pa se Slovenija posveča predvsem izboljševanju zdravstvenega varstva
otrok s posebnimi potrebami. Zajema tudi ukrep za vzpostavitev protokolov za sodelovanje s socialnim varstvom in izobraževalnim sistemom.
V Sloveniji je vzgoja za zdravje pomemben in nepogrešljiv del promocije zdravja in je definirana kot načrtovan proces za doseganje znanja, povezanega z zdravjem ali boleznijo.
Namen je posameznika ali skupino informirati in motivirati k skrbi za svoje zdravje. Vsi otroci in mladostniki v Sloveniji imajo pravico do zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva, del katerih so tudi sistematični preventivni pregledi in vzgoja za zdravje (NIJZ, 2021).
Slika 2: Ključni stiki otroka s preventivnim zdravstvenim programom na primarni ravni v Sloveniji (Vir: Pucelj et al., 2016)
Na Sliki 2 so prikazani ključni stiki otrok in mladostnikov z zdravstvom na primarni ravni.
Medicinska sestra je najpogostejša izvajalka vzgoje za zdravje, pri svojem delu pa uporablja naslednje metode dela:
• metoda ustnega razlaganja,
• metoda pogovora,
• metoda dela z besedilom,
• metoda demonstracije,
• metoda praktičnega dela in
• vrstniško učenje (Pucelj et al., 2016).
S pomočjo navedenih metod se ob sistematskih pregledih na osnovnih in srednjih šolah izvajajo tudi skupinske vzgoje za zdravje za celoten razred, ki trajajo 45 minut (Pucelj et al., 2016). Tabela 1 predstavlja obvezne vsebine le-teh .
Tabela 1: Skupinska vzgoja za zdravje ob sistematskih pregledih (Vir: Pucelj et al., 2016)
Stik Vsebine
1. razred Zdrave navade (prehranjevanje – zajtrkovanje, sladke pijače, gibanje, utrujenost, delovne navade, šolska torba, varna pot v šolo, delovni prostor, prosti čas)
3. razred Dobra drža (zdravje hrbtenice, pokončna drža, vaje)
6. razred Odraščanje (duševne in telesne spremembe v obdobju mladostništva) 8. razred Gibanje (spodbujanje gibanja v obdobju mladostništva)
1. letnik Spolnost (odgovorno vedenje mladostnikov na področju zdrave spolnosti)
3. letnik Vpliv substanc na telo (odgovorno vedenje mladostnikov na področju psihoaktivnih snovi)
Poleg obveznih dejavnosti vzgoje za zdravje pa Program vzgoje za zdravje v šolah vključuje tudi izvedbo delavnic za učence in dijake, starše, pedagoške in druge delavce. Mogoče se je dogovoriti tudi za sodelovanje zdravstvenega doma s šolo na naravoslovnih dnevih, dnevih dejavnosti in podobno. Teme, ki so pogosto vključene, so zdrave navade, osebna higiena, zdrav življenjski slog, preprečevanje poškodb, zasvojenost, odraščanje, pozitivna samopodoba in stres, medosebni odnosi, vzgoja za zdravo spolnost, odnosi do telesa v smislu preprečevanja raka, med drugim pa tudi temeljni postopki oživljanja z uporabo AED-ja (Pucelj et al., 2016).
V sodelovanju z NIJZ, Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije in Evropsko unijo je bil pripravljen preventivni program Krepitev zdravja za vse, ki se ga lahko udeležimo v centrih za krepitev zdravja. Zajema tudi otroke in mladino, ki so jim namenjeni naslednji programi:
• program Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike v vrtcih in šolah,
• aktivnosti za krepitev zdravja in preventivna obravnava otrok, mladostnikov in njihovih staršev,
• promocija zdravja za mlade v lokalnih skupnostih (npr. PUMO, ki zajema mlajše odrasle),
• zobozdravstvena vzgoja za otroke in mladostnike (Center za krepitev zdravja, 2021).
Izpostavlja pa se tudi potreba po poenotenju izvajanja dejavnosti, zagotavljanju enake razpoložljivosti in dostopnosti za vse otroke in mladostnike ter povezovanju med različnimi strokovnimi timi, da bo vzgoja za zdravje imela kar se da dober preventivni učinek (Pucelj et al., 2016).
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda znanstvene ter strokovne literature preučiti profil in vlogo medicinske sestre v šolskem okolju. Na podlagi izkušenj in raziskav drugod po svetu, kjer medicinske sestre na tem področju že delujejo, želimo primerjati vlogo medicinske sestre pri obravnavi šolskih otrok in mladostnikov v tujini in pri nas.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti katere intervencije izvajajo medicinske sestre v šolskem okolju z namenom zmanjševanja javnozdravstvenih problemov, kot so povečana telesna masa in debelost, sladkorna bolezen, najstniška nosečnost, tvegana spolna vedenja, tvegana in škodljiva vedenja ter uporaba prepovedanih drog.
3 METODE DELA
Uporabili smo deskriptivno metodo dela, narejen je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Iskana je bila v naslednjih podatkovnih bazah: MEDLINE in CINAHL (Comulative Index to Nursing and Allied Health Literature) with full text, v času med oktobrom 2020 in avgustom 2021. Pri iskanju smo se omejili na zadetke angleškem jeziku.
Za iskanje literature je bil oblikovan iskalni niz z naslednjimi ključnima besedama: school nurs* AND prevention. Kriterij za izbor literature pa so bili tudi, da je vsebina v celoti dostopna prek spleta za člane knjižnice Univerze v Ljubljani. Izključeni so bili vsebinsko neustrezni članki ter dvojniki. Članki so morali biti objavljeni med januarjem 2010 in avgustom 2021. Vključeni so bili le članki iz znanstvenih revij. V nadaljevanju je navedeno število zadetkov v posameznih bazah, število pregledanih in končno število izbranih člankov, ki so vključeni v analizo.
Pri izboru literature smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, ki so prikazani v Tabeli 2.
Tabela 2: Kriteriji za izbor članka
Kriteriji Vključitveni Izključitveni
ključne besede v naslovu in izvlečku niso v naslovu ali izvlečku
jezik angleški ali slovenski ostali jeziki
starost literature deset let starejše od deset let
vrsta publikacije strokovni in znanstveni
članki ostala literatura
dostopnost besedilo je v celoti dostopno na spletu
dostopen je le povzetek, kratko poročilo, opis ali izvleček
vsebina članki z vsebino vloge
šolske medicinske sestre druge vsebine starost oseb, vključenih v
raziskavo
otroci, stari od šest do 18 let in adolescenti
vrtčevski otroci, odrasli in starostniki
Tabela 3 prikazuje število zadetkov po iskalnih nizih ključnih besed v posamezni podatkovni bazi ter število zadetkov, ki so ustrezali vključitvenim pogojem in so bili vključeni v podrobnejšo analizo.
Tabela 3: Število zadetkov in iskalni nizi v posamezni podatkovni bazi
Iskalni niz (besede
v izvlečku) Podatkovna baza Število zadetkov
Število zadetkov, vključenih v podrobnejšo analizo School nurse*AND
prevention MEDLINE 346 4
School nurse*AND prevention
CINAHL with full
text 292 9
Po prebiranju izvlečkov je bilo v empirični del diplomske naloge vključenih 13 virov literature, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem.
4 REZULTATI
Glavne ugotovitve pregledane literature so združene in prikazane v prilogi 1. Tabela 4 predstavlja avtorje pregledanih člankov glede na temo, ki so jo raziskovali.
Tabela 4: Teme področij delovanja šolskih medicinskih sester
TEME AVTORJI
Vzgoja za mentalno zdravje in splošno
dobro počutje • Best et al., 2018
• Pestaner et al., 2021
• Doi et al., 2018
• Anderson et al., 2018
• AlAzzam et al., 2021
• Tanner et al., 2020
Spolna vzgoja • Borawski et al., 2015
• Smith et al., 2020 Vzgoja za preprečevanje debelosti in
sladkorne bolezni tipa 2 z zdravo prehrano
• Pbert, et al., 2013
• Al-Yateem et al., 2015
• Brackney and Cutshall, 2015
• Schapiro et al., 2021 Vzgoja za preprečevanje odvisnosti • Borup, Holstein, 2010
Zgoraj navedeni avtorji so se osredotočali na vlogo šolske medicinske sestre pri skrbi za mentalno zdravje in splošno dobro počutje učencev (Anderson et al., 2018). Kot kaže se v zadnjem času povečuje število otrok s psihičnimi obolenji, pri čemer je v veliko pomoč šolska medicinska sestra (Doi et al., 2018). Trenutna situacija z epidemijo Covida-19, je stanje še poslabšala, saj šolanje na daljavo prikrajša otroke in mladostnike za socialne stike, kar še dodatno poveča depresijo in anksioznost. Šolske medicinske sestre in svetovalci za duševno zdravje bi lahko s pomočjo telemedicine poskrbele za večjo psihično podporo (AlAzzam et al., 2021). Avtorji si delijo glavne ugotovitve, kot na primer pozitiven vpliv šolske medicinske sestre tako na zdravstveni kot na učni izid učencev, uspešnost presejalnih programov za depresijo, anksioznost ter samomorilna nagnjenja (Best et al., 2018), ter skrb za vzgojo za zdravje. To pa so obenem tudi smernice intervencij Okvira za 21. stoletje šolske negovalne prakse, ki ga je leta 2016 izdalo NASN. Prisotnost šolske medicinske sestre na šoli ima veliko prednosti, saj omogoča pogled na razvoj otrok v okolju, kjer preživijo največ
časa in jih najbolj zaznamuje. Njena vloga je, da s svojim delom zagotavlja na dokazih podprto zdravstveno nego otrokom ter nudi podporo učencem, staršem, družinam in šolskemu osebju tako, da izvaja promocijo zdravja z individualnimi ali skupinskimi aktivnostmi, zdravstvene konzultacije in negovalne intervencije. Raziskave kažejo na to, da na samomorilnost pri mladostnikih vpliva več psiholoških dejavnikov, kot sta depresija in uporaba prepovedanih drog, poleg tega pa tudi stresni dogodki, kot je na primer najstniško nasilje, in osebna nagnjenja, na primer impulzivnost. Šolska medicinska sestra bi lahko prav v šolah to hitro prepoznala, v pomoč pa bi ji bili preventivni programi za preprečevanje samomorov (Pestaner et al., 2021). Tanner in sodelavci (2020) opaža, da je v splošnem področje psihičnega zdravja otrok slabo raziskano, ter spodbuja vpeljavo tehnik kot so kognitivno vedenjska terapija, Tai Chi in tehnike čuječnosti k holistični obravnavi posameznikov. Obenem pa avtorji izpostavljajo pomembnost poenotenja in standardizacije intervencij te stroke, dodatnega izobraževanja šolskih medicinskih sester na področju duševnih bolezni in multidisciplinarno sodelovanje različnih strok in profilov, zaposlenih v šolstvu in zdravstvu, s čimer bi dosegli boljšo javnozdravstveno sliko mladih (Pestaner et al., 2021).
Borawski (2015) ter Smith (2020) in sodelavci so raziskovali vlogo šolske medicinske sestre pri izvajanju spolne vzgoje. Izkazalo se je, da so učitelji manj uspešni pri dajanju navodil proti tveganemu spolnemu vedenju, medtem ko je bilo znanje, ki so ga podajale šolske medicinske sestre preko interaktivnih delavnic, bolj permanentno. Ugotavljajo, da je šolska medicinska sestra najbolj vešča učenja tehnik uporabe kontracepcije, kot je na primer kondom. Pri pogovoru o spolnosti in zmanjševanju rizične spolne aktivnosti, je šolska medicinska sestra bolj strokovna, kar velja pripisati večjemu znanju in izkušenosti diplomiranih medicinskih sester pri pogovoru o občutljivih tematikah. Raziskave so pokazale tudi, da se mnoge šolske medicinske sestre srečujejo z neodobravanjem deljenja kondomov učencem med poukom spolne vzgoje s strani staršev in družbe, čeprav je znano, da je kondom najučinkovitejši način za preprečevanje spolno prenosljivih bolezni in neželene nosečnosti med mladimi.
Nekateri raziskovalci so se osredotočali na proučevanje intervencij šolske medicinske sestre pri preprečevanju debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 z zdravo prehrano. Prek individualnih pogovorov šolska medicinska sestra izvaja vedenjsko-kognitivno tehnike in informira o energijskem ravnovesju, prehranski piramidi, primerni velikosti porcije, zdravih prigrizkih
ter redni telovadbi ter tako uči zdravega življenjskega sloga (Brackney, Cutshall, 2015). Al- Yateem in sodelavci (2015) ugotavljajo pri učencih opazno izboljšala znanje in praksa zdravega prehranjevanja, hkrati pa pridobitev na samozavesti po delavnicah, ki jih je izvajal šolska medicinka sestra. Obenem ugotavljajo, da je šolsko okolje odlično okolje za izvajanje zdravstvene vzgoje in da bi morali biti programi za promocijo zdravega življenjskega sloga vključeni v šolski učni program (Pbert et al., 2013). Na ta način bi preprečili debelost in s prehrano povezana obolenja med mladostniki, ki pa mnogokrat izvirajo iz družine, zato se mora šolska medicinska sestra znati prilagajati posameznikovim kulturnim in socialnim potrebam. Šolska medicinska sestra ima pomembno vlogo tudi pri povezovanju s starši oziroma skrbniki otrok (Schapiro et al., 2021). Pomembno je, da se prilagaja posameznim kulturnim in etičnim skupinam in razume potrebe posameznikov. Le na ta način si lahko pridobi in ohrani zaupanje obeh strani. Dandanes lahko s svojim delovanjem pomaga tudi socialnim delavcem, saj lahko hitro prepozna mnoge stiske (Houlahan, 2018).
Kakšen je odziv učencev, ki kadijo in uživajo alkohol, na delo šolske medicinske sestre, sta raziskovala Berup in Holstein (2010) na podlagi Danske raziskave HBSC, v kateri so otroci, stari med 11 in 15 let, izpolnjevali anketni vprašalnik. Velik delež otrok poroča, da jim vsakoletni pogovor s šolsko medicinsko sestro koristi, čeprav ravno otroci s tveganimi vedenji redkeje poiščejo strokovno pomoč.
5 RAZPRAVA
S tem pregledom literature smo raziskali katere so vloge šolske medicinske sestre v tujini in s kakšnimi intervencijami lahko pripomore k zmanjšanju javnozdravstvene problematike otrok in mladostnikov. Cilj raziskave je bil obsežen, saj smo ugotovil, da medicinska sestra v šolskem okolju izvaja mnogo intervencij za krepitev zdravja. Med najpomembnejše naloge sodi preventivna dejavnost s presejalnimi programi, spremljanjem razvoja otrok ter z vzgojno za zdravje.
V Sloveniji tovrsten profil šolske medicinske sestre ni vpeljan, imamo pa zato urejeno preventivno dejavnost v centrih za krepitev zdravja in v službah za zdravstveno varstvo otrok in mladine. Uspešnost teh programov lahko razberemo iz podatkov iz leta 2014 za Slovenijo, ki kažejo, da je prevalenca rednih kadilcev, starih med 15 in 24 let, kar 32,9 % ne glede na spol. Z zmerno telesno dejavnostjo se v isti starostni skupini redno ukvarja le 41,5 %. Skoraj 19 % mladih je čezmerno hranjenih in več kot 5 % je debelih.
Glede na ugotovljene podatke obstaja tudi v Sloveniji prostor za izboljšanje javnozdravstvene slike mladih. Za to so v glavni meri zadolženi pediatri in medicinske sestre v okviru služb za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine. Sistematski pregledi se izvajajo v 1., 3., 6. in 8. razredu osnovne šole. To so preventivni pregledi, ki so namenjeni odkrivanju težav, svetovanju in zdravstvenem nadzoru v zvezi s telesnim razvojem, prehranjenostjo, nezdravimi življenjskimi navadami ter telesnim in duševnim zdravjem.
Poleg tega se opazuje tudi morebitna tvegana vedenja in zlorabe drog (Pravilnik).
V preiskavi o uspešnosti intervencij šolskih medicinskih sester pri otrocih s povišano telesno maso so Pbert in sodelavci (2013) ugotovili, da je šolska medicinska sestra v idealnem položaju, saj lahko s svojim širokim znanjem in preventivnim delovanjem zniža stroške obravnave ter pripomore k zmanjšanju javnozdravstvenega problema debelosti.
V vseh družbenih skupinah na odločitev o izbiri prehrane najbolj vplivajo dejavniki okolja, kjer so najbolj izpostavljeni tisti iz nižjih socialno-ekonomskih slojev. Medicinska sestra mora stati na strani ravno teh ranljivih skupin prebivalstva in biti njihovi zagovornik. Kot ugotavljata Brackney in Cutshall (2015) je tu lahko šolska medicinska sestra v pomoč, saj se zna prilagajati posameznikovim kulturnim in socialnim potrebam in začne spreminjati prehranjevalne navade že v družini. Preko zdrave prehrane že v šolah (npr. Shema šolskega sadja in zelenjave) in zadostnega števila ur telesne vzgoje, pa bi otrokom dajali pomemben
zgled za zdrav življenjski slog v šolskem okolju. To je še posebno pomembno v sedanjem pretežno sedečemu načinu življenja otrok. Kot kazalnik uspešnosti preventivne dejavnosti so nam lahko v pomoč podatki programa SLOfit, s katerim preverjamo fizično pripravljenost otrok in mladostnikov. Za zagotavljanje kakovosti življenja pa je pomembna tudi skrb za duševno zdravje ter primeren vzorec spanja (Korošec et al., 2018).
Best in sodelavci (2018) so raziskovali tudi povezavo med intervencijami šolskih medicinskih sester ter zdravstvenim in učnim uspehom. Pregled literature je pokazal, da je prav zaradi prisotnosti medicinske sestre na šoli manj odsotnosti od pouka, saj s presejalnimi programi in drugimi načini spremljanja, pravočasno odkrije otroke z morebitnimi zdravstvenimi posebnostmi. Ker je na šoli usposobljen kader pa to omogoča, da lahko tudi otroci s kroničnimi obolenji sledijo rednemu pouku in kljub svojemu zdravstvenemu stanju, denimo astmi, sladkorn bolezni ali epilepsiji, sodelujejo pri raznih aktivnostih, saj vedo, da je v bližini oseba, ki bo znala pravilno ukrepati, če bi prišlo do kakršnihkoli zapletov.
Programa za krepitev zdravja v Sloveniji sta Vzgoja za zdravje in Zdrave šole. V okviru prvega je bil oblikovan program promocije zdravja za mladostnike, stare od 15 do 25 let, od leta 2019 pa so povezani tudi s Programom za učenje mlajših odraslih. Do leta 2019 je bilo v mrežo Zdravih šol vključenih 323 osnovnih in 62 srednjih šol, 10 dijaških domov in trije zavodi za otoke s posebnimi potrebami. Izštekani in Effekt sta programa, ki delujeta na področju preprečevanja prepovedanih drog; izvajata ju Inštitut Utrip in program Martin Krpan mladinske zveze Brez izgovora. Ta programa vključujeta tudi učenje socialnih in življenjskih veščin (Drev, Hočevar Grom, 2020).
V državah, kjer že delujejo, so se šolske medicinske sestre v času epidemije Covid-19 izkazale za izjemno pomembne. S svojim znanjem in vključevanjem v šolsko okolje so pripomogle k iskanju virov okužbe z novim koronavirusom in bile zelo nepogrešljiv člen pri nujnemu planiranju in informiranju okolice, čeprav so morale marsikatere od njih začasno zamenjati svoje delovno mesto in se preusmeriti v tista področja, na katerih je nastal primanjkljaj (Flaherty, 2020).
V Sloveniji so v času epidemije prekinili z vsemi vrstami preventivne dejavnosti z izjemo cepljenj za dojenčke. Zaenkrat še ne moremo točno vedeti, kakšne posledice je prekinitev preventivne dejavnosti pustilo na javnozdravstveni problematiki otrok in mladostnikov, a že dosedanje raziskave so pokazale znatno povečanje duševnih stisk med otroki in mladimi.
Omejitev socialnih stikov, šolanje na daljavo, negotove finančne razmere družine,
negotovost glede lastnega zdravja in drugi dejavniki so spodbudili depresivne, anksiozne motnje ter samomorilnost, uživanje nedovoljenih drog in družinsko nasilje. Pokazalo se je veliko pomanjkanje usposobljenega kadra tudi v šolskem okolju na področju podpore duševnemu zdravju, kot preprečevanju širjenja okužb. V tem času bi lahko ravno šolska medicinska sestra s svojim znanjem prek skupinskih delavnic za samopomoč ter vaj za sproščanje ali pa preko individualnih pogovorov na daljavo pomagala in prepoznavala najbolj ogrožene otroke in mnogokrat prezrte študente (NIJZ, 2021).
Prav tako AlAzzam in sodelavci (2021) ugotavljajo, da morala šolska medicinska sestra še posebno v času epidemije nuditi podporo in pomoč, pri čemer bi si pomagala z uporabo telemedicine. V Sloveniji so strokovnjaki s področja duševnega zdravja v času epidemije Covid-19 poudarjali pomen primerne komunikacije v družinah in so bili na voljo za razbremenilne pogovore po telefonu (NIJZ, 2021). Podatkov učinkovitosti tovrstne pomoči nimamo, zanimivo pa bi bilo raziskati, kakšni bi bili rezultati, če bi pogovor ponujale šolske medicinske sestre, ki bolje poznajo učence in njihovo družinsko in socialno okolje iz katerega prihajajo.
S pregledom literature smo ugotovili, da šolska medicinska sestra pri otrocih in mladostnikih lahko pomembno pripomore k zmanjšanju javnozdravstvene problematike po svetu.
Podobnih raziskav za Slovenijo skoraj ni zaslediti, zato bi bilo smiselno začeti raziskovanje koristnosti uvedbe profila šolske medicinske sestre, če želimo slediti primerom dobrih praks in skrbeti za celostno obravnavo otrok s poudarkom na preventivi. Glede na že opravljeno raziskavo o vlogi šolskih medicinskih sester, ki je pokazala, da so ravnatelji slovenskih osnovnih šol pozitivno naklonjeni temu profilu, bi bilo smiselno ugotoviti ovire za vključitev medicinskih sester v šolsko okolje (Torkar et al., 2014).
Omejitve pregleda literature so bile jezikovne, saj so bili izbrani le viri v slovenskem in angleškem jeziku, literatura pa je morala biti v celoti dostopna na spletu.
6 ZAKLJUČEK
Pregled obstoječe literature je pokazal, da ima vloga medicinskih sester v šolskem okolju pozitiven vpliv na zmanjšanje javnozdravstvene problematike otrok in mladine. Glavne intervencije, ki jih izvajajo šolske medicinske sestre v tujini so preventivna dejavnost s pomočjo presejalnih programov, sistematskih pregledov, učenja zdravega življenjskega sloga, zdrave spolnosti, odkrivanje duševnih stisk in sodelovanje s starši, šolskim osebjem in zdravstveno stroko. Poleg tega pa skrbi tudi za celostno obravnavo otrok s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kar omogoča varnost otrok in razbremenitev učiteljev odgovornosti za postopanje v zdravstvenih situacijah, za katere niso usposobljeni. Izkazalo se je, da javnost izkazuje naklonjenost delu in vlogi šolske medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi otrok in mladostnikov, saj lahko ta s svojo prisotnostjo na šolah, kjer otroci preživijo večino svojega časa, opravi pomembne naloge za izboljšanje zdravja populacije. S svojim specifičnim znanjem lahko pomaga otrokom in mladostnikom v okolju, ki ga poznajo, kjer se počutijo varne in so pripravljeni sprejemati znanje in nove veščine.
Delovanje šolskih medicinskih sester mora biti timsko in interdisciplinarno skupaj z učitelji, ravnatelji, svetovalnimi delavci, šolskimi psihologi, voditelji šolske prehrane in na drugi strani s pediatri, psihiatri, dietetiki in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. S tovrstnim sodelovanjem in povezovanjem zdravstvene in šolske stroke šolska medicinska sestra predstavlja koristen vmesni člen. Prav tako pa se povezuje s starši in skrbniki otrok ter tako išče primerne rešitve za kakovostnejše življenje mladih.
Njihovo delo se dotika tako negovalnih intervencij kroničnih in akutnih obolenj otrok kot tudi preventivne dejavnosti (npr. sistematski pregledi) z izvajanjem zdravstvene vzgoje in vzgoje za zdravje v tistem obdobju otrok, ko so ti še dovzetni za spremembe in si šele oblikujejo lastni življenjski slog. Pri obravnavi kronično bolnih otrok skrbijo predvsem za primerno okolje, varnost in ozaveščenost učiteljev o posebnih zdravstvenih stanjih otrok ter usposabljajo tako učence kot učitelje za nudenje prve pomoči. V preventivni dejavnosti pa na strokoven in zanimiv način podajajo znanje o prehrani, gibanju, spolnosti, duševnem zdravju in še mnogo več. Z vsem tem pripomore k zmanjševanju javnozdravstvene problematike, kot so na primer debelost, sladkorna bolezen tipa 2, tvegana spolnost, zloraba drog in druga tvegana vedenja.
O raziskovalni tematiki je zelo malo literature v slovenskem jeziku, saj pri nas za otroke in mladino skrbi medicinska sestra v službah za zdravstveno varstvo te populacije. Poleg tega,
se pri nas vzpostavljajo centri za krepitev zdravja, ki nudijo svetovanje in aktivnosti posameznim starostnim skupinam s programi kot je na primer Vzgojo za zdravje za otroke in mladostnike v vrtcih in šolah. V tujini, kjer šolska medicinska sestra že deluje, se je izkazala kot dobra poteza. Pogosteje deluje v preventivi dejavnosti, ki je najboljše mesto za zagotavljanje zdravja otrok. To je dobra naložba za prihodnost, saj bodo ti otroci odraščali v zdravem življenjskem slogu in tako uživali v odrasli dobi brez hujših zdravstvenih posebnosti. Če bi želeli vpeljati vlogo šolske medicinske sestre v slovenski šolski prostor, kot jo poznajo drugod po svetu, bi potrebovali spremembe in prestrukturiranje delovnega področja medicinskih sester, za kar pa je treba še natančnejše analizirati stanje v Slovenji, opraviti še več raziskav in uskladiti vizije politike, zdravstva in šolstva.
7 LITERATURA
Al-Yateem N, Attia AKN, AL-Yafei T, Mohammed A, Mahmood B (2015). The impact of a school nurse intervention on adolescents’ knowledge about healthy eating. Br J Sch Nurs 10(6): 280–7. doi: 10.12968/bjsn.2015.10.6.280.
AlAzzam M, Abuhammad S, Abdalrahim A, Hamdan-Mansour AM (2021). Predictors of depression and anxiety among senior high school students during COVID-19 pandemic:
the context of home quarantine and online education. J Sch Nurs 37(4): 241–8. doi:
10.1177/1059840520988548.
Albreht T, Bajt M, Brcar P et al. (2010). Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/zdravje_v_slovenji.pdf <12. 3. 2021>.
Allen G (2003). The impact of elementary school nurses on student attendance. J Sch Nurs 19(4): 225–31. doi: 10.1177/10598405030190040801.
Anderson LJW, Schaffer MA, Hiltz C, O’Leary SA, Luehr RE, Yoney EL (2018). Public health interventions: School nurse practice stories. J Sch Nurs, 34(3): 192–202. doi:
10.1177/1059840517721951.
Baisch MJ, Lundeen SP, Murphy MK (2011). Evidence-based research on the value of school nurses in an urban school system. J Sch Nurs 81(2): 74–80. doi: 10.1111/j.1746- 1561.2010.00563.x.
Best NC, Oppewal S, Travers D (2018). Exploring school nurse interventions and health and education outcomes: An integrative review. J Sch Nurs 34(1): 14–27. doi:
10.1177/1059840517745359.
Bočaj T (2011). Vloga medicinske sestre pri spolni vzgoji otroka in mladostnika - ali - pogovarjamo se. In. Ljubič A, ed. Zdrav otrok in mladostnik – cilj medicinske sestre v pediatriji in najpogostejši problemi v primarnem zdravstvenem varstvu. Zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 25. do 26. marec 2011. Ljubljana: Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije – Sekcija medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov v pediatriji, 81–6.
Borawski EA, Tufts KA, Trapl ES, Hayman LL, Yoder LD, Lovegreen LD (2015).
Effectiveness of health education teachers and school nurses teaching sexually transmitted infections/human immunodeficiency virus prevention knowledge and skills in high school.
J Sch Health 85(3): 189–96. doi: 10.1111/josh.12234.
Borup IK, Holstein BE (2010). How do students who smoke and drink respond to the school nurse? Br J Sch Nurs 5(3): 128–33. doi: 10.12968/bjsn.2010.5.3.47458.
Brackney DE, Cutshall M (2015). Prevention of type 2 diabetes among youth: A systematic review, implications for the school nurse. J Sch Nurs 31(1): 6–21. doi:
10.1177/1059840514535445.
Brcar P (2005). Zdravje mladostnic in mladostnikov. V: Kostanjevec S, Torkar G, eds.
Zdrav življenjski slog srednješolcev: priročnik za učitelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 8-15.
Dostopno na: https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/wp- content/uploads/2019/12/Zdrav_zivljenjski_slog_srednjesolcev_prirocnik.pdf
<3. 4. 2021>.
Center za krepitev zdravja (2021). Krepitev zdravja za vse. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Dostopno na: https://www.krepitev-zdravja.si/izvajalci-programa/center-za-krepitev- zdravja/ <7. 7. 2021>.
Doi L, Wason D, Malden S, Jepson R (2018). Supporting the health and well-being of school-aged children through a school nurse programme: A realist evaluation. BMC Health Serv Res 18(1): 1–10. doi: 10.1186/s12913-018-3480-4.
Drev A, Hočevar Grom A (2020). Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2019.
Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 1–37
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/stanje-na-podrocju-prepovedanih-drog-v- sloveniji-2019 <15. 8. 2021>.
Flaherty EA (2020). School nursing and public health: The case for school nurse
investigators and contact tracing monitors of COVID-19 patients in Massachusetts. NASN Sch Nurse 35(6): 327–31. doi: 10.1177/1942602X20950670.
Foley M (2007). School-age temperament: Implications for school nurses. J Spec Pediatr Nurs 12(2): 128–31. doi: 10.1111/j.1744-6155.2007.00103.x.
Gabrijelčič Blenkuš M, Robnik M (2016). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih II. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 1–25.
Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/debelost_pri_o- m_daljsa_spletna_avg2016_final_01082016.pdf <16. 6. 2021>.
Gore FM, Bloem PJN, Patton GC et al. (2011). Global burden of disease in young people aged 10-24 years: A systematic analysis. Lancet 377(9783): 2093–102.
doi:10.1016/S0140-6736(11)60512-6.
Guzys D, Kenny A, Bish M (2013). Sustaining secondary school nursing practice in Australia: A qualitative study. Nurs Health Sci 15(3): 353–9. doi: 10.1111/nhs.12039.
Hayter M, Piercy H, Massey MT, Gregory T (2008). School nurses and sex education:
Surveillance and disciplinary practices in primary schools. J Adv Nurs 61(3): 273–81. doi:
10.1111/j.1365-2648.2007.04495.x:.
Houlahan B (2018). Origins of school nursing. J Sch Nurs 34(3): 203–10. doi:
10.1177/1059840517735874.
Isik E, Fredland NM, Young A, Schultz RJ (2020). A School nurse–led asthma intervention for school-age children: A randomized control trial to improve self- management. J Sch Nurs 1–11. doi: 10.1177/1059840520902511.
Jeriček Klanček H, Roškar M, Drev A (2019). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018.
Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 13–8.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/z-zdravjem-povezana-vedenja-v-solskem- obdobju-med-mladostniki-v-sloveniji-izsledki <1. 4. 2021>.
Konvencija o otrokovih pravicah (1989). OZN. 821–34.
Dostopno na: https://www.unicef.si/projekti-v-sloveniji/zagovornistvo/konvencija-o- otrokovih-pravicah <2. 3. 2021>.
Koprivnikar H, Pucelj V (2010). Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike (0 - 19 let ) v primarnem zdravstvenem sistemu v Sloveniji: pregled stanja s predlogi.
Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZXWGIP <3. 4. 2021>.
Korošec A, Gabrijelčič Blenkuš M, Robnik M (2018). Otroška debelost v Sloveniji - strokovna izhodišča za stroškovno oceno. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 3–49.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/otroska-debelost-v-sloveniji-strokovna- izhodisca-za-stroskovno-oceno <3. 4. 2021>.
Krause-Parello CA, Samms K (2010). School nurses in New Jersey: A quantitative inquiry on roles and responsibilities. J Spec Pediatr Nurs 15(3): 217–22. doi: 10.1111/j.1744- 6155.2010.00241.x.
Maughan ED, Jameson BE (2020). Celebrating 21st Century school nursing practice.
NASN Sch Nurse 35(3): 133–5. doi: 10.1177/1942602X20913908.
NASN − National Association of School Nurses (2021) Position statements, position briefs, and joint statements. NASN.
Dostopno na: https://www.nasn.org/nasn/about-nasn/about <2. 3. 2021>.
NIJZ − Nacionalni inštitut za javno zdravje (2021). Pozivamo k ukrepanju in podpori duševnemu zdravju otrok in mladih.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/pozivamo-k-ukrepanju-in-podpori-dusevnemu- zdravju-otrok-in-mladih <3. 7. 2021>.
NIJZ (2021). Telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19: 080 51 00.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/zazivel-nov-telefon-za-psiholosko-podporo-ob- epidemiji-covid-19-080-51-00 <29. 8. 2021>.
Pbert L, Druker S, Gapinski MA et al. (2013). A school nurse-delivered intervention. J Sch Health 83(3): 182–93. doi: 10.1111/josh.12014.
Pestaner MC, Tyndall DE, Powell SB (2021). The role of the school nurse in suicide interventions: An integrative review. J Sch Nurs 37(1): 41–50. doi:
10.1177/1059840519889679.
Pinter B, Skušek Fakin C, Maurič D (2009). Izzivi v varovanju reproduktivnega zdravja mladostnikov v Sloveniji. Zdr Vestn 78(1): 79–84.
Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (2021). Ur L RS 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18, 57/21.
Pucelj V, Peternel L, Drglin Z et al. (2016). Skupaj za zdravje - Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju otrok in mladostnikov: program vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike ( 0 do 19 let ). Ljubljana: Nacionalni inšitut za javno zdravje, 5–29.
Dostopno na:
http://skupajzazdravje.nijz.si/media/program.vzgoje.za.zdravje.za.otroke.in.mladostnike.pd f <3. 3. 2021>.
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 - Skupaj za družbo zdravja (2016). Ur L RS 14–36.
Scagnetti N (2014). Skupaj za boljše zdravje otrok in mladostnikov - ohranjanje in zagotavljanje enakih možnosti. Ljubljana: Nacionalni inšitut za javno zdravje, 11–25.
Dostopno na: http://www.osha.mddsz.gov.si/novice/2013-12-13-skupaj-za-boljse-zdravje- otrok-in-mladostnikov--ohranjanje-in-zagotavljanje-enakih-moznosti <20. 5. 2021>.
Schapiro NA, Green EK, Kaller S et al. (2021). Impact on healthy behaviors of group obesity management visits in middle school health centers. J Sch Nurs 37(2): 87–98. doi:
10.1177/1059840519842226.
Silverstein JH, Jackson CC, Bobo N, Kaufman FR, Butler SS, Marschilok K (2009).
Providing a safe environment for students with diabetes. Am J Health Educ 40(5): 271–5.
doi: 10.1080/19325037.2009.11770770.
Smith S, Platt JM, Clifford D et al. (2020). A state-level examination of school nurses - perceptions of condom availability accompanied by sex education. J Sch Nurs 36(5): 386–
93. doi: 10.1177/1059840518824728.
Tanner A, Miller WR, Gaudecker J von, Buelow JM (2020). An integrative review of school-based mental health interventions and implications for psychogenic nonepileptic seizures J Sch Nurs 36(1): 33–48. doi: 10.1177/1059840519854796.
Torkar T, Grmek Košnik I, Skela Savič B (2014). Presečna raziskava stališč ravnateljev o umeščanju šolske medicinske sestre v slovenski šolski prostor. Zdrav Var 53(1): 115–23.
doi: 10.2478/sjph-2014-0012.
Van der Pol S, Postma MJ, Jansen DEMC (2020). School health in Europe: A review of workforce expenditure across five countries. BMC Health Serv Res 20(1): 1–8. doi:
10.1186/s12913-020-05077-w.
WHO − World Health Organization (2012) European action plan for strengthening public health capacities and services.
Dostopno na:
https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/171770/RC62wd12rev1-Eng.pdf <5.
5. 2021>
WHO (2021). Child health.
Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/child-health#tab=tab_1 <22. 8. 2021>.
WHO European Region (2021). About child and adolescent health.
Dostopno na: https://www.euro.who.int/en/health-topics/Life-stages/child-and-adolescent- health/about-child-and-adolescent-health <7. 6. 2021>.
ZZDej − Zakon o zdravstveni dejavnosti, Ur L RS 23/05, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl.
US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE in 112/21 – ZNUPZ.
Zbornica-Zveza – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (2021). Poklici zdravstvene nege.
Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/o-zbornici-zvezi/6136-2/ <2. 6. 2021>.
Žalar A, Leskovšek E, Čeh F, Cugmas M (2013). Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Dostopno na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QW31HWXX <3. 3. 2021>.
8 Priloge
8.1 Priloga 1: Rezultati pregleda literature
Originalen naslov/Avtor/Leto Namen Metoda Glavne ugotovitve
Exploring school nurse interventions and health and education outcomes: An integrative review (Best, et al., 2018)
Namen je bil opisati tipe intervencij šolske medicinske sestre v povezavi z zdravstvenim in učnim izidom učencev.
Pregled literature, uporaba Okvira za 21.
stoletje šolske negovalne prakse.
Ugotovitve kažejo, da šolska medicinska sestra obravnava tako kronična kot akutna stanja bolnih otrok, skrbi za presejalne programe, na primer za depresijo in
anksioznost, ter skrbi za vzgojo za zdravje.
Mnoge raziskave kažejo, da prisotnost šolske medicinske sestre pripomore k boljšemu učnemu in zdravstvenemu izzivu učencev.
The role of the school nurse in suicide interventions: An integrative review (Pestaner et al., 2021)
Raziskati vlogo šolske
medicinske sestre v intervencijah preprečevanja samomorov, izpostaviti ovire, s katerimi se srečujejo šolske medicinske sestre in predlagati strategije za krepitev uspešnosti pri
preprečevanju samomorov.
Pregled literature Ugotovitve kažejo, da je šola odlično mesto za vključevanje preventivnih programov za depresijo in samomorilna nagnjenja, saj v njej učenci preživijo večino svojega časa.
Originalen naslov/Avtor/Leto Namen Metoda Glavne ugotovitve Supporting the health and well-
being of school-aged children through a school nurse
programme: A realist evaluation (Doi et al., 2018)
Pregled uspešnosti
standardizacije dela šolske medicinske sestre z uporabo 9- smerne zdravstvene nege za izboljšanje zdravja in dobrega počutja otrok.
Polstrukturirani intervjuji
Šolska medicinska sestra je zelo učinkovita in koristna pri skrbi za mentalno zdravje in dobro počutje otrok, saj se tudi povečuje število otrok s psihiatričnimi obolenji.
Public health interventions:
school nurse practice stories (Anderson et al., 2018)
Opis in analiza javnozdravstvenih intervencij šolske medicinske sestre, ki pripomorejo k boljšemu zdravju mladine.
Polstrukturirani intervjuji
Z raziskavo poudarjajo pomembnost prispevanja šolske medicinske sestre k promociji zdravja šolskih otrok preko uporabe orodja, kot je kolo
javnozdravstvenih intervencij in apliciranja Okvira za 21. stoletje prakse šolske
zdravstvene nege.
Predictors of depression and anxiety among senior high school students during COVID-19 pandemic: The context of home quarantine and online education (AlAzzam et al., 2021)
Raziskati aktualno prevalenco depresije in anksioznosti med mladimi v Jordaniji med pandemijo COVID-19.
Metoda ankete Opažajo zaskrbljujoč porast depresije in anksioznosti zaradi izobraževanja na daljavo ter poudarjajo, da morajo
medicinske sestre in svetovalci za duševno zdravje v šolah poskrbeti za večjo
psihosocialno podporo, na primer z uporabo telezdravstva.
Originalen naslov/Avtor/Leto Namen Metoda Glavne ugotovitve Impact on healthy behaviors of
group obesity management visits in middle school health centers (Schapiro et al., 2021)
Raziskali učinkovitost skupinske obravnave debelosti v šolskih zdravstvenih centrih.
Eksperimentalna študija Pri preiskovancih so ugotovili znatno zmanjšanje uživanja sladkanih in gaziranih pijač, izboljšanje v medsebojnem
spodbujanju in povečanje števila aktivnih dni. Opozarjajo tudi na pomen učenja čuječnosti in ozaveščanja celotne družine o zdravem načinu prehranjevanja s strani šolske medicinske sestre.
An Integrative Review of School Based Mental Health
Interventions and Implications for Psychogenic Nonepileptic
Seizures
(Tanner et al., 2020)
Ugotoviti katere intervencije šolskih medicinskih sester so pomembne pri obravnavi otrok s psihogenimi neepileptičnimi napadi.
Pregled literature Ugotovitve kažejo na neraziskanost
tovrstnega področja. Obstajajo tehnike, kot so kognitivno vedenjska terapija, Tai Chi in tehnike čuječnosti, celostna obravnava ter učenje in sodelovanje s starši in ozaveščanje učiteljev o psihogenih neepileptičnih napadih, ki lahko
pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja te bolezni, ki jo pogosto spremljata tudi depresija in anksioznost.
Effectiveness of health education teachers and school nurses teaching sexually transmitted infections/human
immunodeficiency virus
prevention knowledge and skills in high school
(Borawski et al., 2015)
Raziskati uspešnost učiteljev spolne vzgoje v primerjavi z ŠMS pri poučevanju otrok o spolno prenosljivih boleznih.
Kvalitativni pristop Ugotovili so, da so učitelji manj uspešni pri dajanju navodil za zmanjševanje tvegane spolne aktivnosti medtem ko je bila vzgoja s strani šolske medicinske sestre trajnejša.
