• Rezultati Niso Bili Najdeni

NARAVOSLOVNI DAN – LJUBLJANSKO BARJE En dan v tednu od 18. do 22. maja si

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "NARAVOSLOVNI DAN – LJUBLJANSKO BARJE En dan v tednu od 18. do 22. maja si"

Copied!
3
0
0

Celotno besedilo

(1)

NARAVOSLOVNI DAN – LJUBLJANSKO BARJE

En dan v tednu od 18. do 22. maja si rezerviraj za naravoslovni dan, kjer boš pobliže spoznal Ljubljansko barje.

1. LEGA

Ljubljansko barje leži na skrajnem južnem delu Ljubljanske kotline

Da si boš lahko predstavljal, kako veliko je Ljubljansko barje in kje leži, si oglej spodnji zemljevid. Če imaš doma zemljevid Slovenije, Ljubljansko barje poišči še tam.

2. ZNAČILNOSTI

Ljubljansko barje je 20 km dolgo in približno 10 km široko mokrišče (območja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda). Čeprav je pokrajina večinoma osušena in obdelana, so še vedno njena značilnost redne spomladanske in jesenske poplave. Do poplav prihaja predvsem zaradi počasnega odtekanja Ljubljanice, saj je med Verdom in Ljubljano, ki sta oddaljena 25 km, padec Ljubljanice manj kot 2 m.

Rastlinstvo in živalstvo Ljubljanskega barja sta, kljub izsuševanju, zelo pestra. Gozd porašča samo 1/10 površine barja. Ostalo površino pokrivajo močvirja in travišča, kjer uspevajo značilne travniške rastlinske vrste, kot so močvirske logarice, močvirski tulipan, kalužnice, travniške orhideje. Barje je zelo pomembno gnezdišče ptic, saj jih tukaj gnezdi okrog 100 različnih vrst; od tega tudi nekatere ogrožene vrste, kot sta na primer veliki škurh in kosec. Od ostalih živalskih vrst omenjamo še ogroženi želvo močvirsko sklednico in vidro. Za sedaj je na barju še dovolj dvoživk (zelena rega) in žuželk. Leta 2008 je bilo Ljubljansko barje razglašeno za krajinski park.

Oglej si posnetek, ki prikazuje značilnosti Ljubljanskega barja:

https://www.youtube.com/watch?time_continue=5&v=rtSUNiN-nKA&feature=emb_logo

(2)

3. KOLIŠČARJI a) PRAZGODOVINA

Spomni se, od kdaj do kdaj je trajala prazgodovina. Pomagaj si s tvojim časovnim trakom človeške zgodovine, ki si ga izdelal nekaj tednov nazaj.

Preberi strani 82 in 83 v učbeniku in oglej si posnetek o prazgodovini:

https://www.youtube.com/watch?v=7LF0kd8YMrE&feature=youtu.be&fbclid=IwAR2vDu_gfWsoZRhwosnw5- bi4Z_Lr2CrqLnUxjT1E_j1wDRzfO1MWsUHQ10

b) KOLIŠČARJI

Koliščarji so živeli na Ljubljanskem barju v obdobju prazgodovine, zato je območje barja pomembno arheološko najdišče.

Kolišče je posebna oblika bivališča, prirejenega za tla, ki jih stalno ali občasno prekriva voda. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele.

Kako so koliščarji živeli?

Preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo, nabiralništvom in lovom. Koliščarji so bili poljedelci, živinorejci in lovci, živeli so v lesenih naselbinah, zgrajenih na lesenih kolih, zabitih v jezersko dno. Verovali so v Mater zemljo, častili Sonce in izdelovali prelepo keramiko, uporabno za vsakodnevne in duhovne potrebe. Včasih so tudi trgovali, z ljudstvi, ki so živela vse od Bližnjega vzhoda do evropskega severa.

NAJSTAREJŠE KOLO Z OSJO NA SVETU: Na območju Ljubljanskega barja so leta 2002 našli najstarejše kolo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju in naj bi bilo staro okrog 5200 let. Ohranilo se je, ker je tičalo v vlažnem blatu, ki ni dopuščalo, da bi prišlo v stik z zrakom in zgnilo.

Slika 1: Originalno kolo najdeno leta 2002 Slika 2: Rekonstrukcija kolesa glede na najdbo

(3)

O koliščarjih je posnetih kar nekaj videov (oglej si vsaj enega, da pobližje spoznaš življenje koliščarjev, poiščeš jih lahko tudi sam):

– https://www.youtube.com/watch?v=le2iSa1O1Lc&fbclid=IwAR3w1JeeojlRO7- 1Cbx6fnPpUpJMjjbRenrrs1U7Bul3Q4avtXovua1d0aE

– https://www.youtube.com/watch?v=m_3uXApIH1o – https://www.youtube.com/watch?v=DEMs0XeqKVc

Preden se lotiš naslednje točke, vse kar si se do sedaj naučil, ponovi z ogledom posnetka:

https://www.youtube.com/watch?v=HNvYxsbkr_E&feature=youtu.be&fbclid=IwAR1z1xKK3UPXAQp69q55S RlJRvme-Y9A7HYzH4hO_pAhRt5DAjg_WfR69Kk&app=desktop

4. DEJAVNOST

Izberi si eno izmed spodnjih dejavnosti. Navodil za izdelavo ni, ker boš aktiviral svojo domišljijo in se izziva lotil po svoje. Pogoj pri izdelkih iz a, b in c točke je, da mora biti izdelek 3-dimenzionalen, torej ne

narisan/naslikan, ampak mora zavzemati prostor (kot telo v matematiki).

a) Izdelaj rekonstrukcijo najstarejšega kolesa z osjo (slika zgoraj).

b) Izdelaj kolišče (lahko samo eno hišico in malo oklice).

c) Izdelaj rastlino ali žival, ki živi na Ljubljanskem barju.

Č) Posnemi film o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju.

Izdelek fotografiraj in ga pošlji razredničarki na mail, da vidiva, kakšne mojstrovine so nastale. ☺

Posnetki, deli besedila in fotografije/slike/zemljevidi so delo avtorjev/strani: Gabrijela Visenjak, ljubljančan, THEPhotoAndVideo, Špela Pirc, Jožef Pernarčič, www.ljubljanskobarje.si, golicamarketing.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

The analysis of the Ljubljansko barje subsidence, based on the reinterpretation of pollen diagrams from boreholes BV-1 and BV-2 shows that the neotectonic subsidence of

Distribution and population size estimation of the moor frog Rana arvalis Nilsson, 1842 in Ljubljansko barje Nature Park, central Slovenia.. David STANKOVIĆ 1,2 & Maja

EUP leži v območju arheološkega najdišča EŠD 9368 (Arheolo- ško območje Ljubljansko barje), za katerega velja varstveni režim A3.Za načrtovanje OPPN je potrebno

LEVANIČ, VELUŠČEK 1999, Dendrokrono- loške raziskave na kolišču Parte-Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija / Dendrochronological investigations in the pile dwelling

ostenja; keramika; ornament: obročkasta na- lepka; površina: temnosiva; zrnatost: groba; najdišče: Črni graben; leto pridobitve: 2010.. ostenja; keramika; površina:

This paper reviews past hydrological investigations of the Ljubljansko polje and Ljubljansko barje aquifers that supply drinking water to the City of Ljubljana, with an emphasis on

Krajinski park Ljubljansko barje lahko postane z oblikovanjem primerne turistično rekreacijske ponudbe in infrastrukture turistično zanimivo področje predvsem za

Tu je jasno dolo č eno, da je treba izcedne vode zbirati z gravitacijo ali v lahko dostopnih odprtih zbirnih bazenih ter opravljati monitoring tudi po zaprtju odlagališ č a in dolo