• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Drugi Melikovi dnevi - Geografija in njene aplikativne možnosti""

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Drugi Melikovi dnevi - Geografija in njene aplikativne možnosti"""

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

Znanstveni sestanki, ki jih je Oddelek za geografijo organiziral v letih 1999 - 2004

149

DRUGI MELIKOVI DNEVI - “GEOGRAFIJA IN NJENE APLIKATIVNE MOŽNOSTI”

Drugi Melikovi dnevi z naslovom “Geografija in njene aplikativne možnosti”, ki so poteka- li v Portorožu 27. in 28. septembra 2002, v organizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so bili namenjeni aplikaciji slovenskih geografskih dosež- kov ter možnosti prihodnje uporabne geografije v Sloveniji in širšem evropskem prostoru.

Hkrati so organizatorji želeli povečati pretok znanja med tistimi geografi, ki delujejo na akademskem in raziskovalnem področju, ter tistimi, ki delujejo na področju izobraževanja in prakse v šolah, planiranju, v različnih agencijah in državnih službah.

Posvet je bil povezan z dvema jubilejema, ki sta posebej pomembna za aplikacijo geo- grafskega znanja v Sloveniji: to sta 75. letnica prof. dr. Vladimirja Klemenčiča, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani in ambasadorja znanosti RS, ter 40. letnica ustanovitve Inštituta za geografijo, raziskovalne enote, ki je dolgo let uspešno gojila aplikativno druž- beno geografijo.

Na posvetu “Geografija in njene aplikativne možnosti” se je zbralo nad 100 udeležen- cev (več kot 50 referentov), ki so na ločenih delavnicah prediskutirali sledeče tematske sklope oziroma vsebine: proučevanje družbene in prostorske konvergence in divergence v procesih evropske integracije; transformacija slovenskega podeželja; aplikacija stroke v šolski geografiji; razvojne dileme v planiranju; probleme raziskovanja naravnih potencia- lov; raziskovanje regionalnih virov; aplikacija geografije za načrtovanje sonaravnega razvoja.

Številna udeležba nam po eni strani potrjujejo aktualnost izbrane tematike posveta, po drugi pa vliva veliko optimizma glede bodočnosti slovenske geografije in njene razpoznav- nosti ter odmevnosti. Prepričani smo, da bo problematika uporabnosti in pomena geografije v Sloveniji in širšem družbenem okolju še kako prisotna v bodočih razpravah. Slovenska geografija mora ponovno dobiti središčno mesto v sistemu znanosti in družbe. Zanj pa se bo morala tudi sama ustrezneje zavzemati z uspešnejšo promocijo in širjenjem svojih dog- nanj in znanj ter vzbujanjem večjega interesa pri slovenski javnosti in politiki. Potrebe po aplikativni geografiji so vse prej kot zanemarljive in ostajajo oziroma postajajo vse bolj aktualne v času, ko morajo biti vse razvojne odločitve ne le strokovno podprte, ampak tudi usmerjene v kompleksno obravnavo součinkovanja med naravnimi, kulturnimi, družbenimi, ekonomskimi in političnimi dimenzijami slovenskega prostora ter njegove vpetosti v širše mednarodno okolje.

Drugi Melikovi dnevi so nedvomno prispevali nadaljnji korak v tej smeri. Za to gre zahvala tudi soorganizatorjem posveta: Zvezi geografskih društev Slovenije, Inštitutu za geografijo, Geografskemu inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, Turistici – Visoki šoli za turizem kot gostitelju Melikovih dni ter nenazadnje Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS, ki je finančno podprlo izvedbo posveta.

Referati so objavljeni v oddelčni reviji Dela 18.

Milan Bufon

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Drugi dan je potekalo 9 različnih delavnic (nekatere so se zaradi velikega zanimanja izvajale 2x) na teme: virtualna geografija, analiza slikovnih gradiv za razlago pokrajine pri

Nekoč opevana naravna in kulturna dediščina kot izrazit, edini vir turistične ponudbe zlagoma izgublja na nekdanjem pomenu, a vedno bolj izstopa kot vrednota, ki bi v primeri

This requires the state to act in respect of minority needs in public services, education, the legal system etc so that the target language may be used as a means of

V prvo vrstico z izborom ustreznega polja (1–4) opišite stabilnost pobočnega procesa, v drugo vrstico pa, ravno tako z izborom ustreznega polja (1–4), njegovo aktivnost. 8 Vzroki

[r]

Osrednji namen doktorske disertacije je bil raziskati in prikazati glasbeno življenje upokojencev na slovenskem Koroškem ter na temeljih aplikativne etnomuzikologije

S prvo številko drugega letnika revija Slovenščina 2.0: empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave, ki jo tisti, ki nam je že domača, na kratko imenujemo SLO

A to je tudi razlog za nihanje njene vloge v današnjem času; na eni strani se znanost pojmuje kot posedovalko Resnice, ki lahko odloča o našem življenju, na drugi strani se