UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
PRIMERJALNA ANALIZA IT PODPORE IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI
Ljubljana, september 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
PRIMERJALNA ANALIZA IT PODPORE IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI
Kandidatka: Marcela Ažman Vpisna številka: 04180006
Študijski program: Univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja 1.
stopnja
Mentorica: prof. dr. Maja Klun
Ljubljana, september 2021
iii
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA
Podpisana Marcela Ažman študentka Univerzitetnega študijskega programa, Upravljanje javnega sektorja 1. stopnja z vpisno številko 04180006, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Primerjalna analiza IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
− je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,
− sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,
− sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu literature in virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,
− sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo, in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu,
− se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,
− se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,
− je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo dela v zbirki Dela FU.
Diplomsko delo je lektorirala Mateja Arnež, prof. slov.
Ljubljana, september 2021
Podpis avtorice:
iv
v
POVZETEK
Namen diplomskega dela je proučiti, predstaviti in analizirati IT podporo izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji z izbranimi državami. Tematiko smo se odločili raziskati, ker je dobra IT podpora izpolnjevanju davčnih obveznosti izredno, pomembna s stališča razbremenitve davčnih zavezancev.
Raziskano je, katere so potrebne izboljšave na področju IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete med davčnimi informatorji, zaposlenimi na Finančni upravi Republike Slovenije, in intervjuja s predstavniki davčnih uprav držav: Slovenija, Avstrija, Danska in Romunija.
V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je Slovenija, po vseh merilih, primerljiva z državami, vključenimi v raziskavo. Na podlagi primerjalne analize smo oblikovali nekaj predlogov za izboljšave. Nadalje smo, s pomočjo ankete izvedene med davčnimi informatorji, ugotovili, katere izboljšave so za zavezance najbolj pomembne. Tako so v okviru diplomskega dela podani konkretni predlogi za izboljšavo IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji.
Ker je bila opravljena kvalitativna analiza IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti, bo diplomska naloga prispevala tudi znanstvenemu področju upravne znanosti v povezavi s tehnologijo. Zbrani predlogi za izboljšave lahko služijo Finančni upravi Republike Slovenije pri izboljšavi obstoječe IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti.
Ključne besede: IT podpora, izpolnjevanje davčnih obveznosti, eDavki, Finančna uprava, primerjalna analiza
vi
ABSTRACT
COMPARATIVE ANALYSIS OF IT SUPPORT FOR THE FULFILLMENT OF TAX OBLIGATIONS
The purpose of this diploma thesis is to study, present and analyse IT support for tax compliance in Slovenia with selected countries. We decided to research the topic, because good IT support for fulfilling tax obligations is extremely important from the point of view of relieving taxpayers.
The necessary improvements in the field of IT support for the fulfillment of tax obligations are researched. The research has been conducted with the help of a survey among tax informants employed at the Financial Administration of the Republic of Slovenia and interview with representatives of tax administrations of the following countries: Slovenia, Austria, Denmark, and Romania.
In the diploma thesis it has been found out that Slovenia is comparable to the countries included in the research by all criteria. Based on the comparative analysis, we made some proposals for improvements. Furthermore, with the help of a survey conducted among tax informants, we found out which improvements are most important for taxpayers. Thus, within the diploma thesis, concrete proposals are given for the improvement of IT support for the fulfillment of tax obligations in Slovenia.
Because a qualitative analysis of IT support for tax compliance has been performed, the diploma thesis will also contribute to the scientific field of administrative science in connection with technology. The collected proposals for improvements can serve the Financial Administration of the Republic of Slovenia in improving the existing IT support for the fulfillment of tax obligations.
Key words: IT support, fulfillment of tax obligations, eTaxes, Financial Administration, comparative analysis
vii
KAZALO
IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ... iii
POVZETEK……. ... v
ABSTRACT………. ... vi
KAZALO……….. ... vii
KAZALO PONAZORITEV ... ix
KAZALO GRAFIKONOV ... ix
KAZALO TABEL ... ix
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV ... x
1 UVOD... 1
2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH DAVČNIH POSTOPKOV V SLOVENIJI ... 4
2.1 OPREDELITEV POJMA DAVČNI POSTOPEK ... 4
2.2 NAČELA DAVČNEGA POSTOPKA ... 5
2.2.1 Načelo zakonitosti v davčnih zadevah ... 5
2.2.2 Načelo materialne resnice v davčnih zadevah ... 5
2.2.3 Načelo sorazmernosti ... 5
2.2.4 Načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči ... 6
2.2.5 Načelo tajnosti podatkov ... 6
2.2.6 Načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti ... 6
2.2.7 Načelo dolžnosti dajanja podatkov ... 7
2.3 DAVČNA OBVEZNOST... 7
2.3.1 Nastanek davčne obveznosti ... 7
2.3.2 Izpolnitev davčne obveznosti ... 7
2.3.3 Prenehanje davčne obveznosti ... 8
2.4 VRSTE DAVČNIH POSTOPKOV ... 8
2.4.1 Davčni obračun ... 8
2.4.2 Obračun davčnega odtegljaja ... 9
2.4.3 Odmera davka z odločbo na podlagi davčne napovedi ... 9
viii
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ... 10
3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ... 10
3.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ... 11
4 POMEMBNOST INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZA IZPOLNJEVANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI ... 13
5 ZNAČILNOSTI IT PODPORE V SLOVENIJI ... 16
5.1 PORTALNA APLIKACIJA eDavki ... 16
5.2 MOBILNA APLIKACIJA eDavki ... 17
6 ANALIZA ODGOVOROV ANKETE IN INTERVJUJA ... 19
6.1 METODOLOGIJA DELA ... 19
6.2 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETE ... 20
6.3 ANALIZA INTERVJUJA ... 29
6.3.1 PREDSTAVITEV VPRAŠANJ INTERVJUJA ... 29
6.3.2 PRIKAZ ODGOVOROV INTERVJUJA ... 30
6.3.3 INTERPRETACIJA ODGOVOROV INTERVJUJA ... 33
7 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA... 36
8 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO IT PODPORE IZPOLNJEVANJU DAVČNIH OBVEZNOSTI V SLOVENIJI ... 38
9 ZAKLJUČEK ... 40
LITERATURA IN VIRI... 42
PRILOGE………. ... 44
PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ... 44
PRILOGA 2: INTERVJU ... 48
ix
KAZALO PONAZORITEV KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Informatorji po spolu ...20
Grafikon 2: Starost informatorjev...20
Grafikon 3: Dosežena izobrazba informatorjev ...21
Grafikon 4: Uporaba sodobnih plačilnih metod za fizične osebe in fizične osebe z dejavnostjo ...22
Grafikon 5: Uporaba sodobnih plačilnih metod za pravne osebe ...22
Grafikon 6: Zadovoljstvo z naštetimi lastnostmi sistema eDavki ...23
Grafikon 7: Dodatne storitve, ki bi zanimale zavezance na mobilni aplikaciji eDavki ...24
Grafikon 8: Dodatne storitve, ki bi zanimale zavezance na sistemu eDavki ...25
Grafikon 9: Možnost predizpolnjenih obrazcev povsod, kjer ima FURS na razpolago podatke ...25
Grafikon 10: Možnost ukinitve elektronskega podpisovanja na sistemu eDavki ...26
Grafikon 11: Želja po dodatnih funkcionalnostih na sistemu eDavki ...28
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primerjava IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti med državami ...31x
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
B2B Poslovanje med podjetji
B2C Poslovanje med podjetji in potrošniki
C2C Poslovanje potrošnikov med sabo
G2B Poslovanje javne uprave s podjetji G2C Poslovanje med državo in državljani
G2G Poslovanje znotraj državne oziroma javne uprave
IT Informacijska tehnologija
NKBM Nova kreditna banka Maribor
NLB Nova ljubljanska banka
NUSZ Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča PIN Osebna identifikacijska številka
QR Dvorazsežna črtna koda
RS Republika Slovenija
SM Sistem kratkih sporočil
UPN Univerzalni plačilni nalog XML Razširljivi označevalni jezik
ZdavP-2 Zakon o davčnem postopku
ZEPEP Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu
1
1 UVOD
Digitalne tehnologije prodirajo na vsa področja našega življenja, spreminjajo gospodarstvo in procese upravljanja. Spreminjanje dosedanjih procesov nam omogoča digitalizacija procesov, temu je podvrženo tudi izpolnjevanje davčnih obveznosti. Informacijska tehnologija in informacijski sistemi so zelo pomembni za izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Države namreč izkoriščajo informacijsko tehnologijo, da bi dosegle večjo učinkovitost, uspešnost in priročnost storitev za svoje državljane. Primer uporabe informacijske tehnologije za izpolnjevanje davčnih obveznosti je spletna obdelava davkov, ki jih preko spleta države ponujajo svojim državljanom (Martins & Picoto, 2019).
IT podpora, izpolnjevanju davčnih obveznosti, je v današnjem času izredno pomembna, ker se velika večina poslovnih procesov digitalizira. Z digitalizacijo izpolnjevanja davčnih obveznosti davčnim zavezancem poenostavimo, pocenimo in olajšamo izpolnjevanje davčnih obveznosti. Tako se prilagodimo davčnim zavezancem, ki imajo poslovne procese digitalizirane tudi na drugih področjih. Digitalizirano poslovanje je v končni fazi cenejše tudi za poslovanje Finančne uprave.
Tehnologija igra zelo pomembno vlogo na vseh področjih, tudi v Finančni upravi, ki upravlja zadeve denarnih pritokov in odlivov znotraj nekega posla. V Sloveniji je za pobiranje dajatev in izterjavo drugih nedavčnih obveznosti pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance. Finančna uprava RS je sestavljena iz Generalnega finančnega urada, 16 regionalnih finančnih uradov in Posebnega finančnega urada.
Dejanske naloge davčne službe izvajajo regionalni finančni uradi. Pod te naloge spadajo obračun, pobiranje in izterjava davkov ter davčni nadzor. Prvostopenjski organ odločanja v davčnih zadevah so uradi, Ministrstvo za finance pa zaseda mesto drugostopenjskega organa (Klun & Jovanović, 2018).
Za hitro in učinkovito izpolnjevanje davčnih obveznosti je zelo pomembna dobra informacijsko tehnološka podpora, s katero lahko državljani na enostavnejši način izpolnijo svoje obveznosti.
Pri uvedbi dobre informacijsko tehnološke podpore veliko vlogo igra digitalna preobrazba in digitalizacija poslovnih procesov.
Digitalizacija postopkov omogoča učinkovitejše poslovanje javne uprave, ki jo lahko dosežemo s povečanjem hitrosti opravljanja birokratskih procesov in z znižanjem stroškov samih procesov. Digitalizacija postopkov je nujno potrebna, če želimo doseči hitrejše, varnejše in cenejše opravljanje storitev. Storitve so na ta način opravljene hitrejše in z
2
nižjimi stroški kar je velika prednost tako za javni kot za zasebni sektor. Raziskave so tudi pokazale, da obstaja pozitivna povezava med postopnim širjenjem tehnologije v javni upravi in naraščanjem socialno – ekonomske blaginje (Casalino idr., 2010).
Stopnja uporabe informacijske tehnologije je digitalna transformacija. Je koncept digitalizacije ali zmanjšanje uporabe papirnega poslovanja. Digitalna transformacija nam olajša izpolnjevanje davčnih obveznosti z večjo kakovostjo, večjo vednostjo, večjo preglednostjo in nižjimi stroški (Supardianto idr., 2019).
Namen diplomskega dela je proučiti, predstaviti in analizirati IT podporo izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji z izbranimi državami, te so: Avstrija, Danska in Romunija. Z analizo smo želeli izvedeti, katere so potrebne izboljšave IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji. Prav tako smo naredili primerjavo stanja po določenih segmentih z izbranimi državami. Na podlagi analiz so pripravljeni predlogi za izboljšave na tem področju, v Sloveniji.
Cilj diplomskega dela je na podlagi opravljene primerjalne analize obstoječega stanja ugotoviti glavne probleme IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti in pripraviti predloge za izboljšave v Sloveniji. IT podporo smo preverjali po naslednjih merilih:
− Načini avtentikacije,
− Portalna aplikacija,
− Na kakšen način pomagajo zavezancu vnesti kakovostne podatke za posamezne tipe davka,
− Sklopi obrazcev, za katere je obvezen elektronski vnos,
− Elektronsko vročanje dokumentov,
− Mobilne aplikacije – katere storitve ponujajo posamezne finančne uprave
− Uporaba sodobnih plačilnih metod,
− Možnost elektronskega izpolnjevanja davčnih obveznosti zavezancev preko pooblaščencev.
3
Pri diplomskem delu smo si za namene raziskovanja zastavili naslednji raziskovalni vprašanji:
− Raziskovalno vprašanje 1: Ali je IT podpora izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji, primerljiva s podporo v drugih primerjanih državah?
− Raziskovalno vprašanje 2: Ali v Sloveniji ponujamo enake sodobne plačilne metode kot v drugih primerjanih državah?
V diplomskem delu smo večinoma uporabili podatke pridobljene z lastno raziskavo. Med podatke za lastno raziskavo sodijo anketni podatki in intervjuji, ki so tudi temelj diplomskega dela.
V diplomskem delu smo uporabili naslednje tri metode:
− Deskriptivne metode,
− Analitične metode,
− Komparativne metode.
Deskriptivna metoda prevladuje v teoretičnem delu, kjer smo s pomočjo literature analizirali obstoječe teoretične prednosti IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti, in s tem digitalizacije poslovnih procesov. Analitična metoda vključuje analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo intervjujev s predstavniki izbranih finančnih uprav držav, preučitve javno dostopnih spletnih strani izbranih držav in ankete med davčnimi informatorji, ki pomagajo zavezancem na Finančni upravi Republike Slovenije. Na koncu smo s komparativno metodo primerjali IT podporo izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji in med izbranimi državami.
V diplomskem delu pa smo uporabili tudi kvalitativno metodo analiziranja IT podpore po elementih, ki so navedeni v ciljih diplomske naloge. S pomočjo te metode smo prišli do odgovora, kakšno je stanje IT podpore izpolnjevanju davčnih obveznosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami.
V diplomskem delu so najprej predstavljeni osnovni davčni postopki v Sloveniji. Sledi predstavitev osnov elektronskega poslovanja. Nato smo predstavili značilnosti IT podpore v Sloveniji. Sledi analiza odgovorov ankete in intervjuja. Potem smo podali odgovore na raziskovalni vprašanji. Nadaljevali smo s predlogi za izboljšavo IT podpore za izpolnjevanje davčnih obveznosti v Sloveniji.
4
2 PREDSTAVITEV OSNOVNIH DAVČNIH POSTOPKOV V SLOVENIJI
2.1 OPREDELITEV POJMA DAVČNI POSTOPEK
Poseben upravni postopek, ki ureja pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek, varovanje podatkov in drugih udeležencev v davčnem postopku se imenuje davčni postopek. Urejen je v Zakonu o davčnem postopku (FURS, 2021).
Subsidiarno pa se za davčni postopek uporablja tudi Zakon o splošnem upravnem postopku.
Subsidiarno pomeni, da se uporabljajo le tiste določbe, ki niso posebej urejene v Zakonu o davčnem postopku. Za davčni postopek velja tudi večstopenjska subsidiarnost. To pomeni, da se v tem vrstnem redu uporabljajo: mednarodne pogodbe, zakoni o obdavčenju, Zakon o davčnem postopku, Zakon o davčni službi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru in podrejeno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (Klun & Jovanović, 2018).
Zakon o davčnem postopku v 1. odstavku 72. člena določa, da davčni postopek začne davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
Davčni postopek je po uradni dolžnosti začet, ko davčni organ opravi katerokoli procesno dejanje z namenom začeti postopek. Primer tega je povabilo davčnega zavezanca na davčni urad. Na zahtevo stranke pa se začne na dan, ko stranka vloži ustrezno zahtevo (Klun &
Jovanović, 2018).
Tako kot v večini postopkov, tudi v davčnem postopku nastajajo stroški. Stroški bremenijo vsako stranko posebej, zavezanec pa jih prevzame, ne glede na izid postopka. Stroški so različni od stroška za prihod, zamudo časa do izgubljenega zaslužka. Stroški, ki bremenijo zavezanca, če se je zanj postopek končal neugodno, pa so: stroški pristojbin, pravnega zastopanja, strokovne pomoči, izdatki za priče, izvedence in podobno (Klun & Jovanović, 2018).
Poseben postopek, ki se izvede v okviru davčnega postopka, se imenuje davčna izvršba.
Davčna izvršba se začne v primerih, ko davek ni plačan v roku, začne jo davčni organ, na podlagi sklepa. Pri tem so določena sredstva izvršbe, ki jih je organ dolžan uporabiti glede na okoliščine primera, sredstva morajo biti namreč sorazmerna davku, ki ga je treba izterjati. Taka sredstva so na primer: denarna sredstva, dolžnikove terjatve, premičnine, nepremičnine, deleži v družbah (Klun & Jovanović, 2018).
5
2.2 NAČELA DAVČNEGA POSTOPKA
Na načelih, ki so minimalni procesni standardi in razlagalna pravila sloni tudi davčni postopek. Načela so (Klun & Jovanović, 2018):
− Načelo zakonitosti v davčnih zadevah,
− Načelo materialne resnice v davčnih zadevah,
− Načelo sorazmernosti,
− Načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči,
− Načelo tajnosti podatkov,
− Načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti,
− Načelo dolžnosti dajanja podatkov.
2.2.1 Načelo zakonitosti v davčnih zadevah
Davčni organ mora v davčnem postopku delovati zakonito. To pomeni, da davčni organ v davčnih zadevah odloča samostojno v okviru mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, zakonov in splošnih aktov, zakonu, ki ureja finančno upravo, ali zakonu o obdavčenju (4. člen ZDavP-2). Pomemben sestavni del tega načela je tudi nepristranskost, ki poudarja, da mora davčni organ zavezanca obravnavati nepristransko.
2.2.2 Načelo materialne resnice v davčnih zadevah
Davčni organ mora pri uporabi tega načela paziti, da ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite in pravilne odločitve (5. člen ZDavP-2). Praviloma mora organ odločati na podlagi gotovosti na podlagi verjetno izkazanih dejstev pa odloči le, če tako določa Zakon o davčnem postopku ali Zakon o obdavčenju. Pomembna določba v tem načelu je tudi, da se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva vrednotijo po svoji ekonomski (gospodarski) vsebini.
2.2.3 Načelo sorazmernosti
To načelo zapoveduje, da mora biti izvedena obdavčitev sorazmerna. Oškodovanje zavezanca ne sme in ne more biti cilj obdavčitve. To pomeni, da davčni organ pri izbiri več možnih pooblastil in ukrepov izbere tisto, ki je najbolj ugodna. Mora pa s to odločitvijo doseči namen zakona. Kadar se pojavi dvom davčnega organa, takrat odloči v korist zavezanca (6. člen ZDavp-2).
6
2.2.4 Načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči
To načelo sestoji iz treh pravnih institutov: gotovosti, seznanjenosti in pomoči. Da je zavezanec že vnaprej seznanjen z davčnim sistemom in njegovo uporabo v nekem davčnem obdobju, omogoča institut gotovosti. Seznanjanje s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz zakonov in drugih aktov, na podlagi katerih davčni organ odloča o pobiranju davkov, omogoča načelo seznanjenosti. Tretji institut pomoč zavezancu, pa davčnemu organu nalaga dolžnost, da pri uveljavljanju njegovih pravic pomaga zavezancu (Jerovšek & Kovač, 2008).
2.2.5 Načelo tajnosti podatkov
Kot davčna tajnost se obravnavajo podatki zavezanca za davek, to načelo je opredeljeno v 8. členu ZDavP-2.
Zavezanca za davek, to načelo ščiti pred razkritjem materialnega položaja, ki je lahko razviden iz davčnih podatkov, nanj se lahko tudi sklepa. Kot zaupne mora davčni organ varovati tiste podatke, ki jih zavezanec za davek posreduje davčnemu organu. Prav tako mora kot zaupane varovati podatke, ki se tičejo davčne obveznosti zavezanca za davek. Vse osebe, ki pridejo v stik s temi podatki, jih morajo varovati, kot davčno tajnost (Jerovšek &
Kovač, 2008).
2.2.6 Načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti
To načelo določa, da ima davčni zavezanec pravico in dolžnost, da davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno z zakonom ali akti na podlagi zakona (9. člen ZDavP-2).
Dolžnost posameznika, ki doseže določen dohodek ali ima premoženje ali premoženjske pravice ali druge prejemke, ki so podvrženi plačilu davka, da zakonito izpolnjuje davčne obveznosti. S plačilom davka namreč prispeva za splošne družbene potrebe. Prav tako pa ima davčni zavezanec dolžnost, da seznani davčni organ z dohodki in pravicami, ki so podvrženi plačilu davka. Po tem načelu je dolžnost zavezanca torej davek napovedati, kadar je napoved predpisana, ga izračunati, če se davek plačuje po obračunu, ali pa davek odtegniti, če se plačuje po odtegljaju. Dolžnost zavezanca je tudi, da davek plača v rokih, ki so določeni za obračun, odtegljaj ali plačilo na podlagi odločbe (Jerovšek & Kovač, 2008).
7
2.2.7 Načelo dolžnosti dajanja podatkov
Zavezanci za davek imajo dolžnost posredovati davčnemu organu resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka (10. člen ZDavP-2).
Pri vodenju davčnega postopka zavezanci sodelujejo z davčnim organom pri ugotavljanju dejstev v breme in korist zavezancev. Zavezanci za davek imajo dolžnost navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, morajo pa tudi predlagati dokaze, s katerimi se navedena dejstva dokazujejo. Brezplačno pa morajo biti davčnemu organu posredovani podatki, ki so pomembni za odločanje v davčnih zadevah, te podatke posredujejo organi in druge osebe, ki posedujejo te podatke (Jerovšek & Kovač, 2008).
2.3 DAVČNA OBVEZNOST
Dolžnost zavezanca za davek, da na podlagi zakona plača določen znesek davka, se imenuje davčna obveznost. Ta znesek davka pa mora plačati pod pogoji in način, ki je določen z Zakonom o obdavčenju in z ZDavP-2.
Pri davčni obveznosti so pomembne nekatere okoliščine, ki so določene v Zakonu o davčnem postopku (Jerovšek & Kovač, 2008):
− Nastanek davčne obveznosti,
− Način izpolnitve davčne obveznosti,
− Izpolnitev davčne obveznosti,
− Prenehanje davčne obveznosti.
2.3.1 Nastanek davčne obveznosti
Nastanek davčne obveznosti je določen v 44. in 45. členu Zakona o davčnem postopku.
Davčna obveznost nastane zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, izračunava pa se po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, če ni z ZDavP- 2 ali z Zakonom o obdavčenju drugače določeno. Tak primer obveznosti je dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb. Kadar pa gre za akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve, pa davčna obveznost nastane istočasno z obračunom dohodka iz zaposlitve (Jerovšek & Kovač, 2008).
2.3.2 Izpolnitev davčne obveznosti
Temelja dolžnost davčnega zavezanca je izpolnitev davčne obveznosti, ne glede na svoje druge obveznosti jo mora izpolniti. S plačilom davka se izpolni davčna obveznost, po zakonsko predpisanem roku, po nastanku davčne obveznosti (46-48. člen ZDavP-2). Davčne obveznosti zavezanec ne more zavrniti ali odložiti (Jerovšek & Kovač, 2008).
8
2.3.3 Prenehanje davčne obveznosti
Zavezanec se lahko na zakonit način izogne takojšnjemu plačilu ali izvršbi, na način, da prosi, davčni organ pa mu dovoli naslednje stvari (Jerovšek & Kovač, 2008):
− Odpis ali delni odpis dolga,
− Odlog plačila davka za čas do dveh let,
− Dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev.
Zakon o davčnem postopku v 101. členu določa, da če bi z izvršitvijo davčne obveznosti zavezanec ogrozil preživljanje sebe in tistih, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, se davek odpiše, odloži ali plača v obrokih (101. člen ZDavP-2).
2.4 VRSTE DAVČNIH POSTOPKOV
Načine obračunavanja davkov določa Zakon o davčnem postopku. Za davčne namene morajo zavezanci skrbeti za določene evidence (Klun & Jovanović, 2018).
Obračun davka zajema (Jerovšek & Kovač, 2008):
− Davčni obračun,
− Obračun davčnega odtegljaja,
− Obračun prispevkov za socialno varnost ali se ugotovi z odločbo o odmeri davka.
2.4.1 Davčni obračun
Davčni obračun je določen v 51. členu Zakona o davčnem postopku. Ta člen določa, da mora zavezanec sam izračunati davek v davčnem obračunu, če ni drugače določeno z ZDavP-2 ali z zakonom o obdavčenju. Zavezanec mora upoštevati, da davčni obračun vsebuje vse podatke, potrebne za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka. Pri tem mora ugotoviti davčno osnovo in uporabiti davčno stopnjo ter upoštevati olajšave. Z zakonom o obdavčenju je predpisana oblika obračuna, ali pa jo predpiše minister, pristojen za finance (Jerovšek & Kovač, 2008).
Davčni zavezanec mora davčni obračun predložiti v rokih in na način, predpisan za posamezne davke oziroma za akontacije davkov (51. člen ZDavP-2).
Tudi davčni zavezanec, ki je v skladu z zakonom o obdavčenju oproščen plačila davka, in davčni zavezanec, ki ugotovi, da nista nastali niti davčna obveznost niti terjatev iz naslova davka, mora predložiti davčni obračun.
9
2.4.2 Obračun davčnega odtegljaja
V 57. členu Zakona o davčnem postopku je določeno, da se davki plačujejo na podlagi obračuna davčnega odtegljaja (57. člen ZDavP-2).
Davčni odtegljaj imenujemo postopek, ko plačnik davka za davčnega zavezanca izračuna davek na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in davčne stopnje. Ta davek pa potem plačnik davka odtegne davčnemu zavezancu in ga plača. Torej, po davčnih stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti, plačnik davka izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj (Jerovšek & Kovač, 2008).
Prav tako je pri obračunu davčnega odtegljaja zelo pomembna obveznost plačnika davka.
Pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, ki je brez pravne sposobnosti in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se imenuje plačnik davka.
Plačnik davka je tisti, ki izplača dohodek, od katerega se odteguje in plačuje davčni odtegljaj (Jerovšek & Kovač, 2008).
2.4.3 Odmera davka z odločbo na podlagi davčne napovedi
V 61. členu Zakona o davčnem postopku je navedeno, da se davki odmerijo na podlagi davčne napovedi, če tako določa Zakon o obdavčenju (61. člen ZDavP-2).
V davčni napovedi mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor. To vključuje osebne podatke in druge podatke, potrebne za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v povezavi s katerimi, zavezanec uveljavlja določeno davčno ugodnost. Za davčno napoved je pomembno, da se vloži s predpisanimi podatki, ki jih mora za posamezne vrste davkov zavezanec navesti v davčni napovedi, razen če je z zakonom o obdavčenju drugače določeno (Jerovšek & Kovač, 2008).
Davčni organ poziv k davčni napovedi objavi najkasneje 60 dni pred iztekom roka za vložitev davčnih napovedi. Davčno napoved mora zavezanec vložiti pri davčnem organu, in sicer na predpisan način in v predpisanih rokih. Prav tako se lahko davčna napoved vloži na enotnih vstopnih točkah, ki so določene z uredbo v splošnem upravnem postopku za vlaganje vlog (Jerovšek & Kovač, 2008).
10
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE
Elektronsko poslovanje v Sloveniji urejata Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT, 46/14 in 121/21 – ZEISZ).
Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu opisujeta elektronsko poslovanje, kot poslovanje na daljavo v elektronski obliki, pri čemer se uporablja IKT tehnologija in elektronski podpis.
V današnjem času elektronsko poslovanje vse bolj pridobiva pomen, hkrati pa nadomešča tradicionalen način poslovanja. Podjetjem omogoča širitev poslovanja, zmanjšuje stroške, strankam omogoča, da hitrejše opravijo postopke, organom pa omogoča hitrejše opravljanje postopkov.
3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Elektronsko poslovanje zajema temeljito prenovo poslovnega modela podjetja v internetno omrežno podjetje. Velikokrat se zamenjujeta pojma e-trgovanje in e-poslovanje. Razlika med e-trgovanjem in e-poslovanjem je v stopnji, do katere želi organizacija pretvoriti svoje poslovne procese s pomočjo interneta (Manzoor, 2010).
Pojem elektronskega poslovanja je nastal v trgovini oziroma industriji in se je nanašal na vsa gospodarska področja. Sam pojem pa izhaja iz angleškega izraza electronic commerce.
E–poslovanje zajema tri sestavine (Toplišek, 1998):
− Način dela,
− Vsebine poslovanja,
− Udeleženci: podjetja, državne/javne službe, posamezniki.
Elektronsko poslovanje lahko torej opredelimo kot poslovanje, pri katerem stranke niso v neposrednem fizičnem stiku, ampak delujejo oziroma poslujejo elektronsko. E – poslovanje omogoča znižanje stroškov organizacij, možnost poslovanja na daljavo in hitrejšo izmenjavo podatkov (Gradišar idr., 2012).
Elektronsko poslovanje se je začelo z razvojem računalniških omrežij in računalniško izmenjavo podatkov. E-poslovanje, kot je poznano danes, se je začelo širiti v devedesetih letih, ko je svetovni splet postal uporaben tudi za nekatera manjša podjetja in potrošnike.
Elektronsko poslovanje je razširjeno na več področij in ne obsega le računalniške izmenjave podatkov in delovanje spletne trgovine. Kar danes počnemo v okviru svoje poslovne
11
dejavnosti s pomočjo različnih računalniških aplikacij in računalniških omrežij, se imenuje elektronsko poslovanje. Obsega (Jerman-Blažič idr., 2001):
− Elektronsko trženje,
− Elektronsko bančništvo,
− Spletno trgovino,
− Elektronsko zavarovalništvo.
Elektronsko poslovanje vključuje več oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v odnosih poslovanja. Med poslovne odnose uvrščamo potrošnike, državno upravo, ponudnike informacij, trgovinske in proizvodne organizacije (Jerman-Blažič idr., 2001).
Elektronsko poslovanje bo v prihodnosti zahtevalo od organizacij, da se prilagodijo in izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska tehnologija pri poslovanju (Kovačič
& Peček, 2004).
3.2 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA
Obstaja šest možnih oblik elektronskega poslovanja (Jain & Ayra, 2021):
− B2B (poslovanje med podjetji)
Zajema povezave med podjetji in njihovimi dobavitelji oziroma podjetji in njihovimi kupci.
Predstavlja najpomembnejši del e-poslovanja.
− B2C (poslovanje med podjetji in njihovimi potrošniki)
Temelji na poslovanju na internetu, predvsem na kupovanju izdelkov in storitev na internetu.
− C2C (poslovanje potrošnikov med seboj)
Zajema komuniciranje potrošnikov med seboj, na internetu. Sem spadajo e-klepetalnice, forumi, oglasi in e-dražbe.
− G2B, G2C in G2G
E-poslovanje je pomembno tudi za razvoj javne uprave. Prav javna uprava sodeluje v različnih oblikah e-poslovanja: G2B, G2C in G2G.
Tipični primer G2B oziroma poslovanje javne uprave s podjetji je izvajanje javnih razpisov, napovedi za odmero dohodnine, odmero DDV. Primeri poslovanja med državo in državljani oziroma G2C so oddaja napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz matične knjige.
12
Primeri poslovanja G2G oziroma znotraj javne uprave pa je spremljanje podatkov, ali se proračun Republike Slovenije izvede na način, kot je bilo dogovorjeno (Gradišar idr., 2012).
13
4 POMEMBNOST INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZA IZPOLNJEVANJE DAVČNIH OBVEZNOSTI
Informacijske tehnologije prodirajo na vsa področja življenja, spreminjajo gospodarstvo in procese upravljanja. Informacijska tehnologija je nujna za avtomatizacijo procesov.
Avtomatizacija procesov pa omogoča spreminjanje opravljanja dosedanjih procesov.
Obdavčitev ni nobena izjema in je tudi podvržena sodobnim trendom – avtomatizaciji (Ashmarina idr., 2020).
Obdavčitev je eden izmed instrumentov fiskalne politike. Davki se uporabljajo za vse javne storitve, socialne prejemke in za razvoj države. Plačevanje davkov je obvezna naloga vsakega državljana (Supardianto idr., 2019).
S prihodom računalnikov in s tem informacijske tehnologije se tudi v svetu davkoplačevalcev dogaja premik. Računalniki in informacijska tehnologija so omogočili, da se lahko obdela ogromno podatkov, po dostopnih stroških. Večina davčnih uprav po svetu se je odločila, da bodo računalniki prevzeli veliko funkcij in jim omogočili, da opravljajo naloge izvajanja davčne zakonodaje in zagotavljanja storitve na stopnji učinkovitosti, ki so si jo zamislili (Bagchi, 1993).
Za celoten proces izpolnjevanja davčnih obveznosti od priprave davčnih podatkov, odmere davčnih obveznosti, knjiženja in plačevanja davčnih obveznosti je informacijska tehnologija vse bolj pomembna. Procesa izpolnjevanja davčnih obveznosti si v sodobnem času brez informacijske tehnologije praktično ne znamo več predstavljati. Informacijska tehnologija močno olajša pripravo podatkov davčnim zavezancem. Prav tako je v veliko pomoč finančni upravi, ki brez informacijske tehnologije ogromne količine podatkov ne bi bila sposobna obdelati. V procesu izpolnjevanja davčnih obveznosti so zelo pomembni sistemi, ki povežejo informacijske sisteme davčnih zavezancev in informacijski sistem finančne uprave in s tem avtomatizacijo celotnega procesa izpolnjevanja davčnih obveznosti.
Informatizacija in avtomatizacija procesov je za države oz. vlade po svetu izjemno pomembna saj se z avtomatizacijo močno poveča učinkovitost poslovanja in znižajo stroški.
Vlade širijo svoje internetne storitve, da bi približale informacijsko tehnologijo državljanom in podjetjem. Tak primer širjenja internetnih storitev s strani vlad je spletna obdelava davkov, ki jih prek interneta država ponuja svojim državljanom (Martins & Picoto, 2019).
14
Informacijska tehnologija je izredno pomembna tudi na področju davkov oziroma davčnega sistema držav. Pri tem se poraja vprašanje, na kakšen način lahko informacijska tehnologija izboljša davčni sistem držav oziroma davčno upravo držav. Tehnologija lahko spremeni način, kako davčni organi izvajajo medsebojne povezane naloge iskanja in identificiranja davkoplačevalcev, poročanja podatkov, obdelave napovedi, revizije in zagotavljanja davkoplačevalske storitve (Dobrolyubova idr., 2019).
Informacijska tehnologija med drugim tudi pomaga, da davčni upravitelji lažje izsledijo davčne zavezance. Pri tem jim je v pomoč identifikacijska številka davčnega zavezanca. V vsaki državi, ki je uvedla informacijsko tehnologijo na področje davčne uprave, je bila dodelitev identifikacijske številke zavezancu nujna. Brez te številke podatkov ni mogoče ne pravilno shraniti in ne učinkovito uporabiti (Bird & Zolt, 2008).
Pomembna naloga davčne uprave je tudi zbiranje informacij iz različnih virov. Tako znotraj uprave kot iz drugih ustreznih vladnih in zasebnih virov, da se preverijo podatki, ki jih posredujejo davkoplačevalci sami. Pri tem pa niso pomembni niti notranji niti zunanji viri informacij, če ni ustrezne IT infrastrukture za preverjanje podatkov. Zanesljiv enotni, centralno vodeni register davkoplačevalcev, od katerih ima vsak edinstveno identifikacijsko številko je izrednega pomena (Bird & Zolt, 2008).
Informacijska tehnologija je tudi v izredno pomoč pri reviziji davkoplačevalcev. Revizija je nujen element dobre davčne administracije. Če ujemanje podatkov ali navzkrižno preverjanje podatkov ne odkrijeta neplačila davka, je revija edini način za odkrivanje namerne neskladnosti. Tehnologija danes omogoča, da revizorji na terenu prenesejo popolne in posodobljene datoteke davkoplačevalcev ter preverijo rezultate na terenu z varnim dostopom do šifriranih mobilnih enot.
Tehnologija pa je omogočila napredek tudi na področju izboljšanja storitev za davkoplačevalce. S pomočjo tehnologije imamo možnost, da obveznost plačila davkov lahko izvedemo od doma s pomočjo domačega računalnika. To je mogoče vsaj v državah, kjer je oskrba z električno energijo zanesljiva in v katerih ima večina davkoplačevalcev dostop do računalnikov.
Sprejetje nove tehnologije je omogočilo velike spremembe v davčni administraciji, strukturi in delovanju v mnogih državah. Še vedno pa so zelo pomemben dejavnik ljudje v davčni administraciji in skrbna uporaba že obstoječe tehnologije za izboljšanje davčne uprave v večini držav (Datta idr., 2020).
Pri izvajanju postopkov pa je izredno pomembna IT podpora. IT podpora je tudi temelj diplomske naloge, zato bomo v nadaljevanju predstavili nekaj prednosti in slabosti IT podpore.
15
Raziskave s področja IT podpore so ugotovile, da so prednosti IT podpore naslednje (Astuti idr., 2018):
− Pomemben dejavnik pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti,
− IT ustvarja prednost z izkoriščanjem že obstoječih, dopolnjujočih se človeških in poslovnih virov,
− Zagotavlja hitrejše opravljanje postopkov,
− S pomočjo IT podpore so storitve opravljene hitro, varno in učinkovito,
− Izboljša učinkovitost in uspešnost podjetja,
− Izboljša kakovost in količino človeških virov,
− Spodbuja gospodarsko rast in izboljšuje kakovost organizacijskih odločitev.
Slabosti IT podpore so (Powell & Dent-Micallef, 1997):
− Visoki razvojni stroški IT podpore,
− Izguba delovnih mest, tehnologija nadomešča človeško delo,
− Težave s tehnologijo, IT podpora ne deluje v določenem trenutku,
− Računalniška pismenost.
16
5 ZNAČILNOSTI IT PODPORE V SLOVENIJI
V Sloveniji sta za podporo izpolnjevanju davčnih obveznosti namenjeni portalna in mobilna aplikacija eDavki. Obe aplikaciji in njune funkcionalnosti bomo predstavili v nadaljevanju.
5.1 PORTALNA APLIKACIJA eDavki
Portalna aplikacija eDavki je sestavljena iz dveh delov:
− Portal za zavezance,
− Skrbniški portal namenjen davčnim uslužbencem.
V portal za zavezance se lahko prijavijo: fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojni podjetniki, kulturniki, športniki) in pravne osebe (gospodarske družbe, zavodi, društva) (FURS, 2021). Zavezanci za vstop v portal potrebujejo uporabniško ime ali digitalno potrdilo. Za prijavo pa je treba posedovati tudi 8 mestno davčno številko.
Na portalu eDavki lahko zavezanci vlagajo dokumente na tri načine: z interaktivnim vnosom, uvozom XML datoteke, preko spletne storitve (za obrazce, ki se pogosto oddajajo).
Pri interaktivnem vnosu so podatki, kot sta naziv oziroma ime in priimek, na podlagi davčne številke iz Registra davčnih zavezancev že predizpolnjeni. Pri uvozu XML datoteke obrazcev pa se vsi podatki pripravijo v sistemu zavezanca. Pri vnosu spletne storitve gre za neposredno povezavo sistema zavezanca in sistema eDavki, kar imenujemo B2G oziroma business to government (FURS, 2021).
Portal eDavki omogoča več različnih storitev. Zavezanci lahko vložijo nov dokument, pregledajo že prejete dokumente, na voljo so različni vpogledi, preverijo lahko tudi svoje podatke. Sistem eDavki ponuja tudi elektronsko vročanje dokumentov. Sistem portala eDavki omogoča tudi, da zavezanci za izpolnjevanje davčnih obveznosti pooblastijo drugega zavezanca.
Med različnimi dokumenti lahko izbirajo zavezanci, ki bi jih želeli vložiti elektronsko. V treh korakih poteka vlaganje novega dokumenta. Priprava dokumenta je prvi korak, kjer davčni zavezanec odpre dokument in vnese podatke, ki jih zahteva sistem. Oddaja dokumenta je drugi korak, kjer zavezanec dokument pregleda in se prepriča, da so podatki pravilni. Na koncu zavezanec digitalno podpiše dokument, s pomočjo digitalne identitete. Obvestilo sledi po tem koraku. V obvestilu je navedeno, ali je dokument uspešno vložen, oziroma sistem javi napake ali opozorila. Brez popravkov lahko zavezanec vloži in podpiše dokument v primeru opozorila. Če pa sistem javi napako, mora zavezanec to napako obvezno odpraviti, sicer oddaja dokumenta ni mogoča (FURS, 2021).
17
Za pregledovanje obveznosti imajo davčni zavezanci v Sloveniji na voljo tudi knjigovodsko kartico zavezanca. Za poravnavo obveznosti si lahko zavezanec pripravi UPN nalog s QR kodo. Na razpolago je preko sistema eDavki tudi povezava s spletno banko. Spletni banki, ki omogočata povezavo s sistemom eDavki, sta za zdaj samo NKBM in NLB klik.
Davčnim uslužbencem je namenjen skrbniški portal eDavki. S pomočjo skrbniškega portala uslužbenci pregledujejo vložene dokumente zavezancev. Vložene dokumente je mogoče iskati po naslednjih merilih: tip dokumenta, status dokumenta, datum vložitve, davčna številka zavezanca. V imenu zavezancev lahko davčni uslužbenci vnesejo pooblastila, ki so jih zavezanci vložili v papirni obliki. Davčni uslužbenci lahko s pomočjo skrbniškega portala tudi pomagajo zavezancem pri oddaji dokumentov preko portala eDavki. Vse funkcionalnosti, ki so zavezancem na razpolago preko portala eDavki so na razpolago tudi davčnim uslužbencem preko skrbniškega portala (FURS, 2021).
Podobno kot na odprti portal eDavki se davčni uslužbenci prijavijo na skrbniški portal eDavki. Prijavijo se z uporabniškim imenom ali geslom ali digitalno identiteto. Ob prijavi na skrbniški portal eDavki, mora davčni uslužbenec imeti tudi 8 mestno davčno številko, ki je enaka kot davčna številka, ki jo uslužbenec uporablja v vlogi davčnega zavezanca.
5.2 MOBILNA APLIKACIJA eDavki
Za zdaj je mobilna aplikacija eDavki namenjena samo za fizične osebe. Mobilna aplikacija eDavki ponuja številne funkcionalnosti. Zavezancu, ki poseduje mobilno aplikacijo, ponuja:
obrazce, kontakte in splošne informacije. Poleg tega pa je prijavljenemu zavezancu na razpolago prilagojen koledarček. Preko tega zavezanec prejema obvestila o svojih obveznostih in pravicah.
Pri prvem vstopu v mobilno aplikacijo se mora zavezanec registrirati, ali prijaviti z davčno številko in identifikacijsko številko zadnjega informativnega izračuna dohodnine. V primeru, da zavezanec nima identifikacijske številke zadnjega informativnega izračuna dohodnine, potem lahko zaprosi za posebno potrditveno kodo, ki jo dobi preko SMS sporočila (FURS, 2021). S PIN številko ali prstnim odtisom pa se lahko zavezanec prijavi pri vseh naslednjih prijavah. To dvoje se določi pri prvi registraciji v mobilno aplikacijo.
Poleg vsega aplikacija omogoča, da pooblaščenci zavezancev prejemajo sporočila in obvestila, vendar le, če so ti pooblaščenci tudi vneseni preko sistema eDavki. Aplikacija ponuja koledar, kjer so s sivo barvo označeni splošni dogodki, z rdečo barvo dogodki zavezanca in z zeleno barvo dogodki pooblaščenca zavezanca (FURS, 2021).
Mobilna aplikacija pa ponuja tudi nekaj funkcionalnosti, ki so na voljo izključno v mobilni aplikaciji (FURS, 2021):
18
− Registracija v sistem s pomočjo potrditvene kode v SMS sporočilu,
− Možnost prijave v aplikacijo s prstnim odtisom ali PIN številko,
− Individualno obveščanje zavezancev o neopravljenih obveznostih do FURS,
− Koledarček prilagojen zavezancu,
− Poenostavljena knjigovodska kartica za zavezanca,
− Individualno obveščanje zavezancev o izteku roka za določeno obveznost,
− Možnost deljenja dokumentov in obvestil.
Neposredno je mobilna aplikacija eDavki povezana s spletnima portaloma eDavki in fu.gov.si. V nadaljevanju so naštete funkcionalnosti, ki so povezane s spletnima portaloma (FURS, 2021):
− Registracija ter prijava z davčno številko in geslom,
− Dostop do vseh obrazcev s področja FURS,
− Elektronska oddaja vseh vlog za fizične osebe,
− Možnost delovanja v imenu davčnega zavezanca,
− Dostop do seznama elektronsko vloženih dokumentov,
− Dostop do seznama elektronsko prejetih dokumentov,
− Nastavitve aplikacije,
− Vpogled v podatke o zavezancu.
19
6 ANALIZA ODGOVOROV ANKETE IN INTERVJUJA
6.1 METODOLOGIJA DELA
S pomočjo spletne ankete 1KA smo opravili raziskavo med davčnimi informatorji, zaposlenimi na Finančni upravi Republike Slovenije. Anketo smo opravili med informatorji, saj je vzorec ankete tako bolj reprezentativen, saj ima vsak informator stik z velikim številom zavezancev. S pomočjo ankete smo želeli izvedeti, katere dopolnitve in dodatne elektronske storitve bi zavezance v Sloveniji najbolj zanimale. Dodatno nas je v anketi zanimalo, katere so glavne pripombe zavezancev, vezane na sistem eDavki in na mobilno aplikacijo eDavki. Preučili smo katere sodobne plačilne metode bi bile najbolj zanimive za fizične in katere za pravne osebe. Na razpolago je bilo več možnih odgovorov: spletna plačila, e-račun in plačila s karticami. Raziskano pa je bilo tudi v kolikšni meri so zavezanci zadovoljni z določenimi lastnostmi sistema eDavki. Na razpolago smo ponudili več možnih odgovorov: funkcionalnostmi, ki so na razpolago, razpoložljivostjo in hitrostjo delovanja.
Anketo smo izvedli v obdobju od 27. 6. do 12. 7. 2021. V anketo so bili zajeti informatorji zaposleni na Finančni upravi Republike Slovenije. Anketa je bila posredovana na e-naslove 94 informatorjev. Zajete so bile različne starostne skupine, z različno doseženo stopnjo izobrazbe. Anketirancem je bila anketa posredovana preko službenega e-naslova.
Anketirancem je bilo posredovano 15 lastno zasnovanih vprašanj. Vprašanja so se nanašala na spol, starost in doseženo stopnjo izobrazbe. Najbolj pomemben del ankete pa so bila zastavljena vprašanja, vezana na dopolnitve in dodatne elektronske storitve, ki bi zavezance v Sloveniji najbolj zanimale. Z anketo smo želeli predvsem izvedeti dodatne predloge in izboljšave, ki bi bile primerne za nadgraditev IT podpore v Sloveniji.
Raziskavo smo nadaljevali tako, da smo izvedli primerjavo elektronskih storitev, ki jih svojim zavezancem ponujajo različne evropske države. Primerjavo smo opravili s pomočjo intervjuja in analizo njihovih spletnih strani. Intervju smo opravili med predstavniki finančnih uprav izbranih držav. Izbrane države so: Slovenija, Avstrija, Danska in Romunija.
Pri izboru držav smo želeli zajeti države z različnih geografskih področij in različno preteklostjo. Tako smo izbrali srednja Evropa (Avstrija), severna Evropa (Danska) in vzhodna Evropa (Romunija). V primerjavo smo torej vključili dve državi, ki sta že dolgo časa članici Evropske unije, vendar na različnih geografskih področjih – Danska in Avstrija.
Vključili pa smo tudi Romunijo, ki ima glede na Dansko in Avstrijo precej drugačno preteklost, bila je članica vzhodnega bloka.
20
6.2 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETE
Izpolnjevanje ankete je začelo 84 anketirancev, od katerih je bilo 52 veljavnih odgovorov.
V anketi je torej sodelovalo 52 anketirancev. Od tega je anketo rešilo 88 odstotkov anketirancev ženskega spola in 12 odstotkov moškega spola. V nadaljevanju so na grafikonu 1 predstavljeni anketiranci po spolu.
Grafikon 1: Informatorji po spolu
Vir: lasten
V anketi so sodelovale različne starostne skupine. Od mlajših do starejših zaposlenih informatorjev. V starostno skupino od 20 do 30 let spada 6 odstotkov anketiranih, v starostno skupino od 31 do 40 let spada 15 odstotkov anketirancev, v starostno skupino od 41 do 50 let spada 40 odstotkov anketirancev, kar predstavlja večino anketiranih. V starostno skupino nad 60 let pa spada 2 odstotka anketiranih. Starost anketiranih informatorjev predstavlja grafikon 2.
Grafikon 2: Starost informatorjev
Vir: lasten 88%
12%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
ženske moški
6% 15%
40% 37%
2%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
20-30 let 31-40 let 41-50 let 51-60 let več kot 60 let
21
Največji delež anketiranih je imelo dodiplomsko izobrazbo. Ta delež znaša 65 odstotkov anketiranih. Najnižji odstotek pa je predstavljala osnovnošolska izobrazba. Srednjo poklicno, srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo je imelo 10 odstotkov anketirancev. Višjo izobrazbo pa je doseglo 18 odstotkov anketiranih informatorjev.
Doseženo izobrazbo anketiranih predstavlja grafikon 3.
Grafikon 3: Dosežena izobrazba informatorjev
Vir: lasten
Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili v anketi, se je nanašalo na uporabo sodobnih plačilnih metod na sistemu eDavki za fizične osebe in fizične osebe z dejavnostjo.
Anketirance smo povprašali v kolikšni meri od 1 do 5 bi se fizičnim osebam in fizičnim osebam z dejavnostjo zdela zanimiva uporaba naslednjih sodobnih plačilnih metod: e- račun, spletna plačila, plačila s karticami. Ocena 1 pomeni nezanimiva, ocena 5 zelo zanimiva. Vse sodobne plačilne metode so si med seboj zelo enakovredne, vse so prejele oceno višjo od 4. Najvišjo oceno so sicer anketiranci podelili spletnim plačilom (4,3), visoko oceno so prejela tudi plačila s karticami in e-račun (4,1). Glede na visoko oceno, ki so jo prejele vse sodobne plačilne metode, lahko sklepamo, da so sodobne plačilne metode za zavezance zelo zanimive. Odgovore anketirancev na vprašanje uporabe sodobnih plačilnih metod prikazuje grafikon 4.
0% 10% 18%
61%
12%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
osnovna izobrazba
srednja poklicna,
srednja strokovna in srednja splošna
izobrazba
višja izobrazba (višja strokovna,
višješolska, višješolska specialistična)
dodiplomska izobrazba
(visoka strokovna, univerzitetna)
podiplomska izobrazba (magisterij,
doktorat)
22
Grafikon 4: Uporaba sodobnih plačilnih metod za fizične osebe in fizične osebe z dejavnostjo
Vir: lasten
Podobno vprašanje glede uporabe sodobnih plačilnih metod za zavezance smo zastavili tudi za pravne osebe. Anketirance smo vprašali v kolikšni meri od 1 do 5 bi se pravnim osebam zdela zanimiva uporaba naslednjih sodobnih plačilnih metod: e-račun, spletna plačila, plačila s karticami. Ocena 1 pomeni nezanimiva, ocena 5 zelo zanimiva. Najvišjo oceno sta prejela e-račun (4,7) in spletna plačila (4,5), nekoliko manj zanimiva pa so plačila s karticami (3,8). Rezultate anketirancev na vprašanje uporabe sodobnih plačilnih metod prikazuje grafikon 5.
Grafikon 5: Uporaba sodobnih plačilnih metod za pravne osebe
Vir: lasten
Informatorje smo v anketi povprašali v kolikšni meri od 1 do 5 menijo, da so zavezanci zadovoljni z naštetimi lastnostmi sistema eDavki. Na razpolago smo jim dali tri možne odgovore: funkcionalnostmi, ki so na razpolago, razpoložljivostjo, hitrostjo delovanja.
Odgovore so ocenjevali od 1 do 5, ocena 1 pomeni nezadovoljni, ocena 5 zelo zadovoljni.
Rezultati so pokazali, da so po mnenju informatorjev zavezanci v največji meri zadovoljni s funkcionalnostmi, ki so na razpolago. Temu odgovoru so anketiranci namenili oceno 3,5 od
4,3 4,1 4,1
1 2 3 4 5
spletna plačila plačila s karticami e-račun
4,7 4,5
3,8
1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5
e-račun spletna plačila plačila s karticami
23
najvišje ocene 5. Po mnenju informatorjev pa so zavezanci najmanj zadovoljni s hitrostjo delovanja sistema eDavki, temu odgovoru so dali najnižjo oceno, in sicer 3,2 od najvišje ocene 5. Grafikon 6 prikazuje rezultate anketirancev na vprašanje zadovoljstva zavezancev z naštetimi lastnostmi sistema eDavki.
Grafikon 6: Zadovoljstvo z naštetimi lastnostmi sistema eDavki
Vir: lasten
V nadaljevanju nas je v anketi zanimalo, katere dodatne storitve bi na mobilni aplikaciji eDavki po mnenju informatorjev zanimale zavezance. Pri tem vprašanju smo anketirancem dali na razpolago več možnih odgovorov: razširitev uporabe mobilne aplikacije tudi na pravne osebe, možnost uvoza datoteke XML in začasne shranitve dokumenta, brisanje obvestil, prilagoditev mobilne aplikacije za Huaweieve uporabnike. Največji delež anketirancev meni, da bi si zavezanci želeli razširitev uporabe mobilne aplikacije tudi na pravne osebe. Za ta odgovor se je odločilo, kar 67 odstotkov anketirancev. Najmanj glasov pa je prejel odgovor, da bilo treba mobilno aplikacijo prilagoditi tudi za Huaweieve uporabnike, ta odgovor je prejel 37 odstotkov. Rezultati vprašanja glede dodatnih storitev, ki bi si jih želeli zavezanci na sistemu eDavki, so vidni na grafikonu 7.
3,5 3,4 3,2
1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5
funkcionalnostmi, ki so na razpolago
razpoložljivostjo hitrostjo delovanja
24
Grafikon 7: Dodatne storitve, ki bi zanimale zavezance na mobilni aplikaciji eDavki
Vir: lasten
Dodatno smo v anketi zastavili vprašanje, katere dodatne storitve bi si po mnenju informatorjev zavezanci želeli na sistemu eDavki. Pri tem vprašanju je bilo ponovno možno več možnih odgovorov: poenostavitev elektronskih obrazcev, personalizacija (poosebljenje) in možnost nastavitve različnih obvestil – za uporabo sistema eDavki, vzpostavitev dvofaktorske avtentikacije uporabnika (geslo in dodaten sms žeton, brez digitalnega certifikata), razvrščanje obvestil (po vrsti obvestila, datumu). Največji delež anketirancev, 90 odstotkov, je izbralo odgovor poenostavitev elektronskih obrazcev.
Najmanjši delež glasov pa je prejel odgovor razvrščanje obvestil (po vrsti obvestila, datumu). Za ta odgovor je glasovalo 41 odstotkov anketirancev. Grafikon 8 prikazuje rezultate, vezane na vprašanje glede dodatnih elektronskih storitev, ki bi bile zanimive za zavezance na sistemu eDavki.
67% 63%
41% 37%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
razširitev uporabe mobilne aplikacije
tudi na pravne osebe
možnost uvoza XML datotek in začasne
shranitve dokumenta
brisanje obvestil (več naenkrat,
starejša od 3 mesecev)
prilagoditev mobilne aplikacije
za Huawei uporabnike
25
Grafikon 8: Dodatne storitve, ki bi zanimale zavezance na sistemu eDavki
Vir: lasten
V nadaljevanju ankete smo anketirancem zastavili vprašanje, ali bi zavezanci želeli predizpolnjene obrazce povsod, kjer ima FURS na razpolago podatke. Večina anketirancev, 96 odstotkov je na to vprašanje odgovorila z da. Le 4 odstotki anketirancev pa so odgovorili z ne. Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da si večina anketirancev želi predizpolnjene obrazce, povsod, kjer ima FURS na razpolago podatke. To je razvidno iz grafikona 9.
Grafikon 9: Možnost predizpolnjenih obrazcev povsod, kjer ima FURS na razpolago podatke
Vir: lasten
Anketirancem smo v anketi tudi zastavili vprašanje, ali menijo, da bi zavezanci dobro sprejeli ukinitev elektronskega podpisovanja na sistemu eDavki. Velika večina anketirancev je na to vprašanje odgovorila z da. Odstotek anketirancev, ki so na to vprašanje odgovorili z da, je znašal 71 odstotkov. Z odgovorom ne, pa je na to vprašanje odgovorilo 29
90%
55% 49%
41%
10%0%
20%30%
40%50%
60%70%
80%90%
100%
poenostavitev elektronskih
obrazcev
personalizacija in možnost nastavitve različnih obvestil za uporabnike eDavkov
vzpostavitev dvofaktorske avtentikacije uporabnika (geslo in
dodaten sms žeton, brez digitalnega
certifikata)
razvrščanje obvestil (po vrsti obvestila,
datumu)
96%
4%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
DA NE
26
odstotkov. Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da bi bilo smiselno razmisliti o ukinitvi elektronskega podpisovanja na sistemu eDavki. Ti rezultati so vidni na grafikonu 10.
Grafikon 10: Možnost ukinitve elektronskega podpisovanja na sistemu eDavki
Vir: lasten
V nadaljevanju ankete smo zavezancem vprašanja zastavili na način, da je bilo na vprašanje možno odgovoriti s prostim vnosom. Na ta način smo želeli dobiti čim bolj različne odgovore anketirancev. S pomočjo teh odgovorov bomo namreč, v nadaljevanju diplomskega dela, pripravili predloge za izboljšave IT podpore v Sloveniji.
V anketi smo anketirancem zastavili vprašanje, kaj menijo, katere so glavne pripombe zavezancev vezane na sistem eDavki. Prejeli smo mnogo različnih odgovorov. Najbolj pogosti odgovori pa so naslednji:
− Nedelovanje sistema,
− Nedelovanje sistema v času konic (na primer: konec meseca, ko se oddajo različni obrazci),
− Počasno delovanje sistema,
− Nedostopnost sistema,
− Nepreglednost obrazcev na sistemu eDavki,
− Težave s prijavo v sistem, problem je obvezna uporaba digitalnega potrdila,
− Kompleksnost obrazcev na sistemu eDavki,
− Nerazumljiva e-kartica,
− Nepreglednost e-kartice.
Glede na prejete odgovore lahko sklepamo, da bi bilo treba izboljšati predvsem razpoložljivost in hitrost delovanja sistema. To je mogoče doseči z večjimi vlaganji v strojno opremo. Zavezance pa motijo tudi nepregledni obrazci in kompleksni obrazci. Ta težava zahteva natančno analizo vsakega obrazca in jo je veliko težje odpraviti, ker so obrazci v precejšnji meri vezani na zakonodajo. Za poenostavitev obrazcev bi bila namreč potrebna
71%
29%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
DA NE
27
sprememba zakonodaje. Zavezance moti tudi zahtevna prijava v sistem in uporaba digitalnega potrdila. V tem primeru priporočamo uporabo dvo faktorske avtentikacije, ki jo tudi v Sloveniji že uporabljajo posamezne spletne banke. Nadgradnja sistema eDavki ne bi bila zahtevna. Zavezance moti tudi nerazumljiva in nepregledna e-kartica. Predlagamo, da finančna uprava v sodelovanju z računovodskimi servisi poenostavi e-kartico. Sama predelava in nadgradnja e-kartice ni zahtevna.
Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili v anketi in je bila možnost prostega vnosa, se glasi:
katere so glavne pripombe zavezancev, vezane na mobilno aplikacijo eDavki. Podobno kot pri prejšnjem vprašanju se je veliko odgovorov ponavljajo, zato bomo poudarili največkrat omenjene pripombe anketirancev. Odgovori anketirancev so:
− Zavezanci ne razumejo stanja na knjigovodski kartici,
− Na obrazcih ni na razpolago pomoči,
− Mobilna aplikacija ni v celoti prilagojena za mobilne telefone, deluje samo preko portala eDavki,
− Možnost uporabe mobilne aplikacije samo za fizične osebe (pravne osebe nimajo te možnosti),
− Kompleksni obrazci,
− Nepreglednost (majhen zaslon na mobilni napravi),
− Napake vezane na nadgradnjo eDavkov (velja za uporabnike i - phonov),
− Vsi obrazci niso elektronsko podprti,
− Aktivacijska koda pri prvi registraciji v aplikacijo (predolgo čakanje, da jo dobijo po pošti),
− Zavezanci si želijo poenostavitve mobilne aplikacije.
Glede na prejete odgovore vidimo, da se pojavljajo podobni problemi kot portalni aplikaciji, nepregledna e-kartica, kompleksni obrazci. Nadalje zavezance moti, da mobilna aplikacija ni na razpolago za pravne osebe. Zavezance moti, da številne funkcije niso prilagojene za mobilne naprave, ampak jih kar preusmeri na portalno aplikacijo. To pa je velik problem, ker imajo zavezanci na mobilnih napravah precej manjše zaslone.
V anketi nas je zanimalo tudi, katere so glavne pripombe zavezancev vezano na prikaz knjigovodske kartice na sistemu eDavki. Tako kot pri prejšnjih dveh vprašanjih je bila tudi pri tem vprašanju možnost pristnega vnosa odgovorov. Zbrali smo nekaj najbolj pogostih pripomb anketirancev:
− Fizične osebe ne razumejo postavk,
− Nejasnost knjigovodske kartice,
− Zavezanci ne vedo za obstoj knjigovodske kartice na sistemu eDavki,
− Veliko težav pri branju oziroma razumevanju dogodkov pri knjigovodski kartici,
28
− Ni pregledna.
Iz prejetih odgovorov je razvidno, da knjigovodske kartice zavezanci ne razumejo dobro in da ni dovolj pregledna. Posamezni zavezanci ne vedo niti za obstoj e-kartice. Predlagamo, da finančna uprava s predstavniki računovodskih servisov analizira knjigovodsko kartico in pripravi potrebne dopolnitve, da bo zavezancem kartica bolj razumljiva.
V nadaljevanju ankete nas je zanimalo, ali po mnenju anketirancev - informatorjev, zavezanci pogosto izrazijo željo po dodatnih funkcionalnostih na sistemu eDavki. Velika večina je na to vprašanje odgovorila z odgovorom ne. Ta odstotek je znašal 81 odstotkov, kar nas je presenetilo. Pritrdilno pa je na to vprašanje odgovorilo 19 odstotkov anketiranih informatorjev. Rezultati so vidni na grafikonu 11.
Grafikon 11: Želja po dodatnih funkcionalnostih na sistemu eDavki
Vir: lasten
Kot zadnje vprašanje pa smo v anketi anketirancem zastavili vprašanje, katere dodatne funkcionalnosti si po njihovem mnenju želijo zavezanci na sistemu eDavki. Pri tem vprašanju je bil ponovno mogoč prost vnos odgovora. Zbrali smo najbolj pogoste odgovore anketirancev:
− Manjkajoči nekateri obrazci,
− Možnost, da bi bili na eDavkih na voljo dokumenti, ki še niso v elektronski obliki,
− Ureditev elektronskega zunanjega pooblaščanja,
− Povezava z e-banko pri plačevanju,
− Pred-izpolnjenost nekaterih elektronskih obrazcev.
Iz prejetih odgovorov je razvidno, da si zavezanci želijo dodatne obrazce, ki jih še ni mogoče oddati elektronsko. Omenjena je tudi ureditev elektronskega zunanjega pooblaščanja, vendar je to na sistemu eDavki že mogoče. Iz prejetega odgovora lahko sklepamo, da bi bilo elektronsko zunanje pooblaščanje treba še poenostaviti. Omenjena je tudi povezava z e- banko pri plačevanju, to je z bankami, ki to omogočajo že urejeno. Iz tega odgovora
19%
81%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
DA NE
