RAD N I LIST SOC1ALISTJĆNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUCOSLAVUE .URADNI LIST SFRJ

(1)

&

RAD N I LIST SOC1ALISTJĆNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUCOSLAVUE .URADNI LIST SFRJ. Izhaja v srbsko-

hrvatski oziroma hrvatskosrbski, slo- venski in makedonski izdaji. — Oglasi po ('eniku. — 2iro račun pri Narodni banki жа narofnlno, posebne Izdaje Id

oglase 693-3-291

Sreda, 5. januarja 1966.

BEOGRAD

Številka i. leto xxil

Cena te številke je 1,50 (150) din. — Na- ročnina za leto 1366 znaša 38 (3.800)) tli- narjev. Uredništvo; ulica Jovana Rističa st. 1 Pošt. predal 226 — Telefoni: centra- la 50-931, 50-932, 50-933 in M-661; naroč- mnski oddelek 51-732; prodajni oddelek

51-671.

1.

Na podlagi 174. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije v zvezi s tretjim odstavkom 10. člena, zakona o Narodni banki Jugoslavije je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 29. decembra 1965 in na seji Gospodarskega zbora dne 10. decembra 1965

ODLOK

O POTRDITVI STATUTA NARODNE BANKE JU- GOSLAVIJE

Zvezna skupščina potrjuje statut Narodne banke Jugoslavije, ki sta ga sprejela guverner Narodne banke in svet njene delovne skupnosti aa svoji seji dne 8. decembra 1965.

Zvezna skupščina AS št. 498.

Beograd, 30, decembra 1965.

Predsednik Zvezne skupščine- Edvard Kardelj s. r.

Predsednik Gospodarskega zbora:

Osman Karabegović s. r.

Predsednik Zveznega zbora:

Mijalko Todorovič s. r.

2.

Na podlagi 7. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugosla- vije izdaja predsednik republike ®

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI IN DELU GENERALNEGA SEKRE-

TARIATA PREDSEDNIKA REPUBLIKE 1. V 1. točki odloka o ustanovitvi Generalnega sekretariata predsednika republike (»Uradni list SFRJ«

št. 26/63) se doda nov, drugi odstavek, ki se glas;:

»Delovni ljudje, ki so zaposleni v generalnem sekretariatu, imajo enake samoupravne pravice kot jih imajo delovni ljudje, ki so zaposleni pri zveznih upravnih organih.«

2. Točka 2 se spremeni in se glasi:

»2. Generalni sekretariat zlasti: v 1) pripravlja graditvo, ki je potrebno predsedniku republike;-

2) pripravlja gradivo za seje Sveta federacije;

3) obravnava vloge in predloge občanov ter delovnih in drugih organizacij;

4) opravlja zadeve protokola predsednika republike;

5) opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji;

6) opravlja zadeve v zvezi s pomilostitvami;

7) opravlja zadeve v zvezi z objekti in materialno- -tehničnimi potrebami.

Generalni sekretariat opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih naloži predsednik republike.«

»3. Generalni sekretariat vodi generalni sekretar predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar).

Generalni sekretar je osebno odgovoren predsedniku republike za zakonito, pravilno in pravočasno delo generalnega sekretariata in za izvrševanje zadev in nalog generalnega sekretariata.

Generalni sekretar ima pomočnika.

Generalnega sekretarja in njegovega pomočnika imenuje in razrešuje predsednik republike. Položaj generalnega sekretarja in njegovega pomočnika je do- ločen v aktu o imenovanju.«

»4. Podpredsednik republike ima svoj kabinet.

Kabinet podpredsednika republike pripravlja in obdeluje podatke, gradivo in dokumentacijo, ki so po- trebni podpredsedniku republike.

Kabinet vodi šef kabineta podpredsednika republike (v nadaljnjem besedilu: šef kabineta), ki je podpredsedniku osebno odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje zadev kabineta.

Šefa kabineta imenuje in razrešuje podpredsednik republike. Položaj šefa kabineta je določen v aktu o imenovanju.«

5. Točka 5 se črta.

»6. Protokol predsednika republike vodi šef protokola predsednika republike

Pisarno odlikovanj vodi šef pisarne odlikovanj.

Za opravljanje zadev iz 2. točke tega odloka se lahko ustanovijo s pravilnikom ustrezne službe in druge delovne enote.

Službo vodi tajnik.

Za posamezne strokovne zadeve lahko ustanovi generalni sekretar skupine in komisije.«

7. Točke 7 do 10 se črtajo.

»11. Šefa protokola predsednika republike, šefa pisarne odlikovanj, tajnike služb in druge funkcionar- je v generalnem sekretes-iatu imenuje in razrešuje predsednik republike. V aktu o imenovanju se določi tudi njihov položaj.

Druge delavce v generalnem sekretariatu razporeja na delovna mesta generalni sekretar, delavce v ka- binetu pa- šef kabineta.«

(2)

Stran 2. — Številka 1. URADNI LIST SFRJ Sreda, 5. januarja 1966.

9. Točke 12 do 15 se črtajo.

10. Za dosedanjo 15. točko se doda osem novih točk. ki se glasijo;

»15a Določbe zakona o, zvezni upravi se ustrezno uporabljajo tudi za generalni sekretariat.

15b Generalni sekretar ne more biti član sveta delovne skupnosti generalnega sekretariata (v nadaljnjem besedilu: svet).

15c Pomočnik generalnega sekretarja je član sveta po svojem položaju.

15d Za tiste, ki jih imenuje oziroma postavlja predsednik republike ali podpredsednik republike, razpis ni obvezen.

Na predlog generalnega sekretarja oziroma šefa kabineta lahko sklene svet, da razpis tudi ni obvezen za druga delovna mesta v generalnem sekretariatu.

15e O tem, da je treba sprejeti delavca na izpraz- njeno delovno mesto v'generalnem sekretariatu, od- ločita generalni sekretar oziroma šef kabineta in svet.

Odločbo o naslopu dela in odločbo o prenehanju dela kot tudi druge odločbe iz delovnega^- razmerja izdaja za delavce generalnega sekretariata generalni sekretar, za delavce kabineta pa šef kabineta,

15f Generalni sekretar je najvišji disciplinski predstojnik za delavce generalnega sekretariata, šef kabineta pa za delavce kabineta.

15g Sredstva za delo generalnega sekretariata so v sestavu zveznega proračuna.

Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev iz prvega odstavka te točke.

15h Generalni sekretar in svet sprejemata akt o delitvi in uporabi sredstev za redno dejavnost generalnega sekretariata ter finančni načrt in zaključni račun.«

»17. Stavbe, zemljišča, opremo, inventar in drugo premoženje, ki ga je uporabljala, dosedanja Direkcija za reprezentanco, bo uporabljal odslej generalni sekretariat.

Generalni sekretariat prevzema vse pravice in obveznosti dosedanje Direkcije za reprezentanco «

12. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

R. O, št. 47.

Beograd, 15. decembra 1965

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s. r.

3.

Na podlagi četrtega odstavka 45. člena temeljnega zakona o prometnem davku (»Uradni list SFRJ«

14/05 in 29/65) in drugega odstavka 15, člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (»Uradni list SFRJ« št. 33/65) predpisuje zvezni sekretar za finance V sporazumu z zveznim sekretarjem za indu- strijo in trgovino

PRAVILNIK

O EVIDENCI O PROMETU IN O OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU AKONTACIJ DAVKA OD PRO- META BLAGA NA DROBNO TER O UPORABI

DAVČNIH STOPENJ IN OPROSTITEV I. EVIDENCA O PROMETU IN NAČIN OBRAČU- NAVANJA IN PLAČEVANJA AKONTACIJ DAVKA

OD PROMETA BLAGA NA DROBNO 1. Splošne določbe

1. člen

Trgovske in druge delovne organizacije, ki prodajajo blago, zavezano davku od prometa blaga na drobno, ter trgovske organizacije in banke, ki so zavezanci za zvezni davek od plačil za storitve (33. člen te-

meljnega "zakona o prometnem davku), morajo v svojem knjigovodstvu, če je treba, pa tudi v neknjigovodstvenih evidencah, zagotoviti podatke o davčnih osnovah, na katere se lahko uporabijo predpisane oziroma preračunane davčne stopnje, in obračunati prometni davek — tako, kot določa ta pravilnik.

2. člen

Trgovske in druge delovne organizacije, ki na podlagi izjav upravičenih kupcev prodajo reprodukcijski material. Opremo in nadomestne dele, ne da bi plačali prometni davek, morajo tako prodajo v svojem knjigovodstvu ali v ustrezni evidenci posebej evidentirati.

3. člen

Proizvajalne in druge delovne organizacije, ki smejo kupovati reprodukcijski material, opremo in nadomestne dele, ne da bi plačevale prometni davek, morajo kot kupci neobdavčenega reprodukcijskega materiala in neobdavčenih nadomestnih delov voditi v posebnih neknjigovodstvenih evidencah ves tako kupljeni in porabljeni reprodukcijski material in vse tako kupljene in porabljene nadomestna dele, Po pre- teku leta morajo priložiti svojemu zaključnemu ra- čunu tudi pregled vsega kupljenega reprodukcijskega materiala in vseh kupljenih nadomestnih delov, njihovo namensko in nenamensko porabo ter njihove zaloge s stanjem na dan 31. decembra.

4. člen

Način, kako se vodijo evidence iz 1., 2. in 3. člena tega pravilnika, določa gospodarska oziroma druga delovna organizacija, ki velja po 3. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka za prodajalca blaga, od katerega se plačuje davek od prometa blaga na drobno.

O tem, kako bo vodila evidence, mora organizacija iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh od dneva, ko začne na drobno prodajati davku zavezano blago, obvestiti organizacijsko enoto službe družbene- ga knjigovodstva, pri kateri ima žiro račun.

2. Obračunavanje prometnega davka pri trgovskih organizacijah na drobno

5. člen

Da bi mogle obračunaj in plačati davek od prometa blaga na drobno, morajo trgovske organizacije in druge delovne organizacije, ki prodajajo blago, od katerega se plačuje ta davek (v nadaljnjem besedilu:

trgovske organizacije) v svojih kalkulacijah, knjigovodstvu in v posebnih neknjigovodstvenih evidencah obračunavati in sproti voditi:

1) vse nakupe (nabave) blaga, vštevši tudi -zaloge, ki so jih imele na dan, ko je začel veljati zakon o tarifi zveznega prometnega davka, po prodajni ceni brez prometnega davka;

2) davek od prometa blaga na drobno, obračunan od blaga iz 1. točke tega odstavka po določenih stopnjah zveznega, republiškega in občinskega davka od prometa blaga na drobno;

3) vrednost blaga iz 1. točke tega odstavka po prodajni ceni, ki vsebuje tudi obračunani davek iz 2.

točke tega odstavka;

4) celotni promet po plačani realizaciji, vrednost blaga, danega brezplačno, in vrednost blaga, vzetega za lastno porabo ali uporabo; te vrednosti vsebujejo tudi prometni davek;

5) prometni davek, obračunan od plačane realizacije, od vrednosti blaga, danega brezplačno, in od vrednosti blaga, vzetega za lastno porabo ali uporabo.

Podatke iz l.j 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena morajo imeti trgovske organizacije grupirane po vrstah blaga, od katerega se plačuje davek od prometa blaga na drobno po enakih stopnjah; za blago,

(3)

Sreda, 5. januarja 193'3. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 3.

od katerega se ne plačuje prometni davek, pa morajo imeti samo podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena.

6. člen

Trgovske organizacije iz 5. člena tega pravilnika, ki imajo v svojem sestavu poslovne enote — prodajalne (v nadaljnjem besedilu: prodajalne) in vodijo blago po prodajnih cenah, morajo v okviru svojih evidenc zagotoviti za vsako posamezno prodajalno podatke o zalogah in blagu, ki so ga dobavile prodajalni po prodajni ceni, in obračunati prometni davek (zvezni, republiški in občinski).

Podatke iz prvega odstavka tega člena morajo imeti trgovske organizacije grupirane po vrstah blaga, od katerega se plačuje davek od prometa blaga na drobno po enakih stopnjah; za blago, od katerega se ne plačuje prometni davek, pa morajo imeti samo podatke iz 1. točke prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.

Trgovske organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo za vsako posamezno prodajalno zagotoviti tudi podatke o celotni plačani realizaciji.

Določbe toga člena se nanašajo tudi na blagovni- ce in druge trgovske organizacije, ki prodajajo blago na drobno.

7. člen

Zvezni, republiški in občinski prometni davek iz S. točke prvega odstavka 5, člena tega pravilnika se obračunavajo posebej po določenih davčnih stopnjah od iste davčne osnove (prodajne cene), ki ne vsebuje prometnega davka.

8. člen

Dokumentacija in evidence iz 5. in 6. člena tega pravilnika so namenjene za kontrolo pravilnega ugo- tavljanja osnove in obračuna prometnega davka; pri trgovskih organizacijah, ki nimajo možnosti, da bi registrirale svoj promet posebej za vsako skupino blaga, od katerega se plačuje prometni davek po enakih stopnjah, pa so namenjene tudi še za izračunava- nje poprečne stopnje prometnega davka, po kateri se obračunavajo ti davki od vsega doseženega prometa.

9. člen

Da bi se poenostavila tehnika obračunavanja in plačevanja davka od prometa blaga na drobno, obra- čunava trgovska organizacija po 7. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka — ta davek od skupne prodajne cene, ki vsebuje tudi zvezni ter re- publiški in občinski prometni davek, po ustrezni stopnji vsakega od teh treh vrst davka; pri tem preraču- na najprej predpisane davčne stopnje v stopnjo »od sto-< (na dve decimalki), in sicer po tejle formuli;

100 X predpisana stopnja zveznega (republiškega oziroma občinskega) davka

100 + seštevek vseh treh stopenj

Ce znašajo na primer predpisane stopnje prometnega davka; za zvezni davek 12⁰/o, za republiški davek 20/o in za občinski davek 60/o (kar znaša skupaj 20'Ve), znašajo preračunane stopnje »od sto«;

100 X 12 1) za zvezni davek; = lOVo;

100 + 20 100 X 2

2) za republiški davek; = 1,67®/»;

100 + 20

100 X 6 3) za občinski davek; = 50/o,

100 + 20

zbirna stopnja »od sto« za vse tri davke pa — 16,67* ⁰/o.

10. člen

Trgovske organizacije, ki prodajajo blago, od katerega se plačuje davek od prometa blaga na drobno po enakih stopnjah, obračunavajo in plačujejo prometni davek od skupne plačane realizacije po davčnih stope^ah »od sto«, ki jih izračunajo po formuli iz 9.

člena tega pravilnika.

Na način, kot je predpisano v prvem odstavku tega člena, ravnajo tudi tiste trgovske organizacije, ki prodajajp blago, od katerega se plačuje prometni davek po različnih stopnjah, in imajo prodajo tako orga- nizirano, da lahko posebej registrirajo vsako vrsto blaga, od katerega se prometni davek plačuje po enakih stopnjah; pri tem uporabljajo predpisani posto- pek za vsako posamezno vrsto blaga posebej.

11. člen

Trgovske organizacije, ki prodajajo blago, od katerega se plačuje prometni davek po več različnih stopnjah, pa glede na način prodaje nimajo možnosti posebej registrirati prodaje blaga po različnih davčnih stopnjah, obračunavajo prometni davek po poprečnih stopnjah (posebej za zvezni, posebej pa za republiški in posebej za občinski) od vsega svojega prometa, ki vsebuje tudi vse tri prometne davke.

Poprečne stopnje prometnega davka izračunavajo trgovske organizacije po podatkih iz evidenc, predpi- sanihu-v 5. oziroma 6. členu tega pravilnika, in sicer;

1) organizacije iz 5. člena tega pravilnika izraču- navajo poprečne stopnje, ustrezajoče strukturi vsega blaga, ki ga imajo na prodaj (kupljenega in v zalogi);

2) organizacije iz 6. člena tega pravilnika izra- čunajo za vsako prodajalno posebej poprečne stopnje, ki ustrezajo strukturi blaga, ki ga ima posamezna prodajalna na prodaj (bodisi da ga je dobila od centrale trgovske organizacije ali ga ima sama v zalogi).

Poprečne davčne stopnje iz drugega odstavka tega člena se po 7. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka izračunajo posebej za vsako vrsto prometnega davka (zvezni, republiški, občinski) tako, da se skupen davek, obračunan na način iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena za dobo od 1. januarja do konca zadnjega meseca, za katerega se dela obračun, pomnoži s 100 in deli s skupno prodajno ceno za enako obdobje, v kateri so vsebovane vse tri vrste prometnega davka. Poprečno davčno stopnjo je treba izračunati najmanj na dve decimalki.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se v letu 1965 kot začetek obračunske dobe ne vzame 1. januar, temveč dan inventure, opravljene po 17. členu uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (»Uradni list SFRJ« št. 33/65, 36/65, 40/65 in 50/65).

12. člen

Pri obračunavanju prometnega davka po 10. in 11.

členu tega pravilnika morajo vključiti trgovske organizacije v plačano realizacijo poleg gotovinske prodaje tudi realizacijo na čeke ter vrednost blaga po prodajni ceni (vštevši prometni davek), ki so ga vzele za lastno porabo ali uporabo, vrednost blaga, danega brezplačno, ter vrednost blaga po izdanih fakturah, ki se plačujejo direktno na žiro račun podjetja.

(4)

Stran 4, — Številka 1. URADNI LIST SFRJ Sreda, 5. januarja 1966.

Za obračunavanje davka od prometa blaga na drobno pri prodajalnah se med letom ne izračunava količnik plačane realizacije. л

Pri trgovskih in drugih delovnih organizacijah na debelo, ki prodajajo tobačne izdelke, naftne derivate in druge proizvode na drobno v svojih prodajalnah, je s plačano realizacijo mišljena realizacija, ki jo dosežejo v teh prodajalnah.

13. člen

O prometnem davku, ki ga izračunajo na ^čin Iz 7. in 8. člena tega pravilnika, morajo sestavljati trgovske organizacije mesečne in letne obračune davka od prometa blaga na drobno in na podlagi njih obračunavati in vplačevati akontacije, kot tudi skupne obveznosti za ta davek, ki jih ugotovijo po zaključnem računu.

Trgovske organizacije, ki delajo poleg letne inventure inventuro tudi med letom, lahko dokončno obračunajo prometni davek za dobo med inventurami po stanju, ki ga dobijo z inventuro.

Trgovske organizacije iz 10. člena tega pravilnika sestavljajo mesečne obračune prometnega davka na obrazcu PP-1, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.

Trgovske organizacije iz drugega odstavka 11 člena tega pravilnika sestavljajo mesečne obračune prometnega davka na obrazcu PP-2, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.

Trgovske organizacije na debelo, ki prodajajo tobačne izdelke na drobno v svojih prodajalnah in drugih poslovnih enotah, sestavljajo mesečne obra- čune prometnega davka na obrazcu PP-4, trgovske organizacije na debelo, ki prodajajo naftne derivate na drobno po črpalnih postajah in drugih poslovnih enotah, pa na obrazcu PP-5. Obrazca PP-4 in PP-5 sta prav tako objavljena skupaj s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del.

Zaloge tobačnih izdelkov in naftnih derivatov ugotovljene pri popisu dne 24. julija 1965, za katere so po 20. členu uredbe o oblikovanju cen in o obra- čunavanju razlike v cenah vplačale pozitivno razliko v ceni, izkažejo trgovske organizacije v mesečnih obračunih in v zaključnem računu za leto 1965 kot blago, ki je oproščeno prometnega davka.

Za vse prodajalne, ki so na območju posamezne občine, se sestavi en mesečni obračun; ta ima značaj zbirnega obračuna prometa in prometnega davka, u- gotovljenih na način iz 10. oziroma 11. člena tega pravilnika za vsako posamezno prodajalno.

Zbirni mesečni obračun prometa in prometnega davka za vse prodajalne na območju posameznih občin, ki ga sestavi trgovska organizacija, je treba predložiti organizacijski enoti službe družbenega knjigovodstva, pri kateri ima ta organizacija žiro račun.

Trgovske organizacije, ki sestavljajo po sedmem odstavku tega člena zbirne mesečne obračune prometnega davka grupirane po občinah, morajo na drugi strani virmanskega naloga, s katerim vplačujejo občinski davek od prometa blaga na drobno za posamezno občino, navesti skupni obdavčeni promet v;

prodajalnah na območju te občine do konca obra- čunskega meseca po plačani realizaciji, ter davek (zvezni, republiški in občinski), obračunan od tega prometa.

14. člen

Ce vodi prodajalna svoje evidence po tem pravilniku, lahko vplačuje od svojega lastnega prometa

akontacije davka od prometa blaga na drobno. Vpla- čuje jih pri organizacijski enoti službe družbenega knjigovodstva, pri kateri ima svoj žiro račun ali akreditiv.

Trgovska organizacija mora priglasiti organizacijski enoti službe družbenega knjigovodstva, pri kateri ima žiro račun, katere njene prodajalne bodo same vplačevale akontacije, in prikazati v zbirnem mesečnem obračunu iz osmega odstavka 13. člena tega pravilnika davek iz prvega odstavka tega člena z navedbo, da je bil plačan in kje je bil plačan.

3. Obračunavanje prometnega davka pri trgovskih organizacijah na debelo, pri proizvajalnih organiia- cijah, pri zunanjetrgovinskih organizacijah in pri

^ bankah 15. člen

Trgovske in druge delovne organizacije, ki prodajajo blago tako, kot je to predpisano za promet na debelo, ter proizvajalne organizacije morajo izdati za vsako posamezno prodajo blaga fakturo (račun).

Na podlagi vsake posamezne fakture morajo organizacije iz prvega odstavka tega člena evidentirati v svojem knjigovodstvu in v drugih neknjigovodstvenih evidencah obračunani prometni davek po tarifnih številkah in po določenih davčnih stopnjah. Poleg te zbirne evidence morajo po 57. členu temeljnega zakona o prometnem davku voditi tudi analitične evidence o razdelitvi obračunanega prometnega davka med republike in občine glede na sedež kupca.

Mesečni obračun prometnega davka napravijo te organizacije tako, da uporabijo količnik, ki so ga izra- čunale v zadnjem periodičnem obračunu ali v za- ključnem računu iz razmerja med plačano in faktu- rirano realizacijo, na skupen znesek davka, obračuna- nega za posamezne republike. Ce imajo v svoji evidenci natančne podatke o plačani realizaciji, ne uporabijo količnika, temveč obračunajo davek po podatkih iz svoje evidence.

Poleg podatkov o davku, obračunanem po faktu- rirani realizaciji, je treba v zbirno evidenco vpisati posebej podatke o davku, obračunanem od davku za- vezanih proizvodov, ki so bili vzeti za lastno porabo ali uporabo, kot tudi od proizvodov, danih brezplačno.

Davčna osnova za te proizvode se izračunava po 29.

členu temeljnega zakona o prometnem davku. Zne- sek po tem odstavku obračunanega davka se vpiše v posebno evidenco republike, v kateri ima davčni zavezanec sedež, in ves vplača po mesečnem obračunu.

Organizacije, ki so omenjene v tem členu, morajo voditi v svojem knjigovodstvu posebno evidenco o davku, obračunanem in vplačanem pri carinarnici ob uvozu blaga za lastno porabo.

Ce nastane zaradi tega, ker je bil na davek, obra- čunan v prejšnjem mesecu, uporabljen večji količnik plačane realizacije, v tekočem mesecu razlika, se ne zaračunajo zamudne obresti, če se ta razlika vplača skupaj z davkom po obračunu za tekoči mesec.

16. člen

Zunanjetrgovinske organizacije, trgovske organizacije na debelo in banke, ki morajo plačevati zvezni davek od plačil za storitve, morajo v svojem knjigovodstvu in drugih neknjigovodstvenih evidencah za-

(5)

Sreda, 5. januarja 1966. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 5.

gotoviti evidenco o storitvah oziroma o razliki v ceni in drugih plačilih po določenih davčnih osnovah in predpisanih davčnih stopnjah.

17. člen » Organizacije, ki so omenjene v 15. in 16 členu tega pravilnika, sestavljajo mesečni obračun prometnega davka na obrazcu PP-3, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.

4. Skupne določbe 18. člen

Obračun davka od prometa blaga na drobno in zveznega davka od plačil za storitve po zaključnem računu mora vsebovati glavne podatke, ki so predpisani za mesečne obračune.

Ta obračun mora vsebovati poleg podatkov i/

prvega odstavka tega člena tudi rekapitulacijo prometa in prometnega davka, obračunanega po posameznih tarifnih številkah, po različnih davčnih stopnjah in po različnih davčnih osnovah.

19. člen

Da bi bila omogočena učinkovita notranja in zu- nanja kontrola, morajo trgovske in druge delovne organizacije vse fakture in druge listine o nakupu blaga ter kalkulacije, s katerimi so izračunale prodajne cene, oziroma komisijske zapisnike o spremembah posameznih cen urediti in jih hraniti skupaj z drugo knjigovodstveno dokumentacijo in evidenco o nabavljenem (prejetem) blagu.

20 člen

Prometni davek se vplačuje na račune, ki jih do- ločajo posebni predpisi.

Obračun prometnega davka od zdravil, tobačnih izdelkov, tekočih goriv in maziv in od osebnih avtomo- bilov se vodi posebej in zaračunani davek vplačuje na posebne račune, ki so določeni v predpisih iz prvega odstavka tega člena.

21. člen

Trgovske in druge delovne organizacije, ki so omenjene v tem pravilniku, vplačujejo v rokih iz 45. člena temeljnega zakona o prometnem davku kot akontacijo eno tretjino davka, obračunanega za pre- tekli mesec.

22. člen

Akontacije prometnega davka, obračunane ^ po zbirnih mesečnih obračunih (sedmi odstavek 13. čle- na), se vplačujejo:

1) z enim virmanskim nalogom za ves zvezni prometni davek, obračunan za vso Jugoslavijo. Vir- manskemu nalogu pa je treba priložiti tudi specifikacijo vplačila, razčlenjeno po republikah in občinah;

2) z enim virmanskim nalogom za ves obračuna- ni republiški prometni davek. Virmanskemu nalogu pa je treba priložiti tudi specifikacijo vplačila, raz- členjeno po republikah in občinah;

3) z enim virmanskim nalogom za ves občinski davek od prometa blaga na drobno, obračunan za posamezno občino

Določba 1. točke prvega odstavka tega člena velja tudi za zvezni davek od prometa blaga na drobno, ki ga vplačujejo trgovske in proizvajalne organizacije po tretjem odstavku 57. člena temeljnega zakona o prometnem davku.

23. člen

Trgovskim in drugim delovnim organizacijam, ki imajo v knjigovodstvu podatke o prometu in promet-

nem davku po različnih davčnih osnovah, po različnih davčnih stopnjah in po tem, kateri družbeno-politični skupnosti pripada davek, ni treba voditi izven knjigovodstva posebnih evidenc, ki jih predpisuje ta pravilnik.

24. člen

Ce delajo trgovske in druge delovne organizacije, ki prodajajo blago na drobno po prodajalnah, inventuro v posameznih prodajalnah v decembru, tj. pred pretekom leta, morajo za take prodajalne z 31. de- cembrom ugotoviti knjigovodstveno stanje zalog tako, da seštejejo skupno, z decembrsko inventuro ugo- tovljeno vrednost zalog po prodajnih cenah z vkalkuliranim prometnim davk m in vrednost blaga, kupljenega od inventure do konca leta, obračunano prav tako po prodajnih cenah z vkalkuliranim prometnim davkom, ter od tega seštevka odštejejo realizacijo, doseženo v tem obdobju.

Organizacije iz prvega odstavka tega člena napravijo dokončen obračun prometnega davka takole;

1) zalogam z dne 25. julija 19S5, razporejenim po skupinah proizvodov, ki imajo enako davčno osnovo in enako davčno stopnjo, dodajo vse blago, nabavlje- no po tem dnevu do inventure v decembru 1965, in s tem ugotovijo skupno zadolžitev prodajalne z blagom v tej dobi;

2) od skupne zadolžitve prodajalne z blagom, kot jo izračunajo po 1. točki, odštejejo vrednost zalog blaga, obračunanega po prodajnih« cenah z vkalkuliranim prometnim davkom, ki so jo ugotovile z inventuro določenega dne v decembru in razporedile po skupinah proizvodov, ki imajo enako davpno osnovo in enako davčno stopnjo;

3) ostanek prometa po skupinah proizvodov z enako davčno osnovo in enako davčna stopnjo, ki ga dobijo,r če odštejejo od zneska iz 1. točke znesek iz 2. točke, pomeni osnovo, ki po njeni strukturi razčle- nijo realizacijo v zadevni prodajalni od decembrske inventure do konca leta.

Zaloge, izračunane po postopku iz tega člena, veljajo za zaloge, ugotovljene koncem leta z redno inventuro, ki je tudi podlaga za dokončni obračun davka od prometa blaga na drobno po petem odstavku 35. člena pravilnika o sestavljanju zaključnega računa delovnih organizacij za leto 1965 (»Uradni list ЗБЋЈ« št. 55/65).

XI. UPORABA DAVČNIH STOPENJ IN OPROSTITEV 25. člen

Z živili oziroma živilskimi proizvodi iz 1. točke 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka in iz 1. točke tar. številke 17 ter iz 3. točke opombe k tar. številki 18 tarife zveznega prometnega davka so mišljeni vsi proizvodi, ki so namenjeni za hrano ljudi in živali, vštevši tudi osnovne kmetijske živilske proizvode.

Semensko blago spada med osnovne proizvode kmetijstva, ki so po 1. točki 16. člena temeljnega zakona o prometnem davku oproščeni prometnega davka.

26. člen

S knjigami so po 2. točki 8. člena zakona; o tarifi zveznega prometnega davka mišljene leposlovne, znanstvene, šolske, strokovne in druge podobne knjige.

Med knjige pa ne spadajo koledarji, telefonski ime- niki, vozni redi, razni prospekti, katalogi, ceniki,

(6)

Stran 6. — Številka 1. URADNI UST SFRJ Sreda, 5. januarja 1966.

garancijski listi, navodila za uporabo proizvodov in drugi podobni izdelki, čeprav so izdelani v obliki knjige, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Od obrazcev, čekovnih knjižic, hranilnih knjižic, potnih listov, vstopnic, vozovnic in »pod. plačujejo prometni davek proizvajalci — tiskarne, če jih prodajajo neposredno delovnim organizacijam in orga- nom^ ki jih ne prodajajo naprej po trgovskem omrežju

Z vrednotnicami iz 3. točke 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka so mišljeni tudi ovitki in dopisnice z vtisnjeno (tiskano) poštno znamko.

27. člen

Po 5. točki 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, s katero je Jugoslovanska ljudska armada oproščena prometnega davka od orožja in vojne opreme, se smejo ta sredstva prodajati brez prometnega davka na podlagi potrdila vojaške pošte ali drugega vojaškega zavoda, da se kupujejo v tak namen. Potrdilo je prodajalcu listina, s katero opraviči prodajo blaga brez plačila prometnega davka. Na fakturi je treba zapisati klavzulo, da je bilo blago prodano brez prometnega davka po 5. točki 8. člena omenjenega zakona,

28. člen

Z reprodukcijskim materialom, ki ga smejo proizvajalne gospodarske organizacije ob pogojih iz 9.

in 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka kupovati brez prometnega davka, so mišljeni:

1) material (surovine, polproizvodi, deli in drugi pomožni materiali), ki se v produkcijskem procesu s predelavo, dodelavo, obdelavo, vdelavo, nanašanjem ali kako drugače dokončno porabi in postane sub- stanca končnega izdelka;

2) material, ki se v produkcijskem procesu pri izdelavi, izdelka porabi, vendar pa ne postane sub- stanca končnega izdelka, na primer; material za gla- jenje in poliranje, kisline in lugi ter druge snovi za topljenje, jedkanje, razmestitev in podobno: livarski pesek in drugi podobni materiali, tudi na bazi naftnih derivatov, razen tekočih goriv in maziv;

3) mnterial za gradnjo, vzdrževanje in popravilo gradbenih objektov, cement, strešniki, opeka, stavbni les, kamen, barve, cevi in pod., razen izdelkov, ki se priključujejo na instalacijsko mrežo in se od njih po petem odstavku 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka in četrtem odstavku 33. člena tega pravilnika plačuje davek.

Ce dobavlja prodajalec med letom postopoma reprodukcijski material istemu kupcu po isti pogodbi, zadostuje, da da kupec v prvi naročilnici pismeno izjavo iz 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega jdavka, pri poznejših dobavah pa priloži prodajalec fakturi njen prepis.

Poslovna združenja proizvajalnih organizacij, ki kupujejo reprodukcijski material za svoje člane, lahko dajo na podlagi njihovih pismenih izjav v smislu 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka svojo pismeno izjavo, da bodo njihovi člani kupljeni reprodukcijski material uporabili izključne le za svojo proizvodnjo.

29. člen

Za kmetijski reprodukcijski material veljajo po 9. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka tudi umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, kadar jih zadružne ali druge delovne organizacije prodajajo individualnim kmetijskim proizvajalcem.

Polietilenska platna in sredstva za sušenje tobaka, ki se dajejo za pravilno sušenje individualnim pridelovalcem, ki pridelujejo tobak v koopera- ciji z zadružnimi ali drugimi delovnimi organizaci- jami, veljajo za reprodukcijski material, od katerega se ne plačuje zvezni prometni davek.

Z rudarskim reprodukcijskim materialom je miš- ljen material, ki se troši v rudnikih v produkcijskem procesu, kot so razstrelivo, vžigalne vrvice, vžigalniki in pod.

Od ladjedelniškega reprodukcijskega materiala se ne plačuje prometni davek, ne glede na to, ali se ladje gradijo za jugoslovanske ali tuje kupce.

Od etiket, nalepnic, vinjet in podobnih izdelkov, ki se lepijo ali pritrjujejo na končni izdelek oziroma embalažo, se ne plačuje zvezni prometni davek, kadar jih proizvajalne, organizacije iz tretjega odstavka 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka kupujejo ob pogojih iz 10. člena omenjenega zakona kot reprodukcijski material (embalažo).

30. člen

Material za redno vzdrževanje in čiščenje opreme, kot so milo, pralna sredstva, cunje, snažilna volna, metle, šeetke in pod., se ne šteje za reprodukcijski material in se torej od njega plačuje prometni davek.

Prav tako se ne štejejo za reprodukcijski material pisarniški material in druge pisarniške potrebščine, kot so pisalni jjapir in drug papir, svinčniki, peresa, črnila, radirke, sponke, razni obrazci, pečati itd

31. člen

Proizvajalne gospodarske organizacije iz 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, ki reprodukcijski material, kupljen ob pogojih iz 9. in 10.

člena omenjenega zakona brez prometnega davka, prodajo komu drugemu ali ga delno uporabijo v drug namen, ne pa v namen, za katerega velja oprostitev, morajo ob prodaji oziroma, ko ga vzamejo za drug namen, obračunati prometni davek po stopnji iz tarife in priložiti dokaz o obračunu in vplačilu predpisani evidenci o uporabi takega materiala. Dokaz o obra- čunu in vplačilu davka odvrne v teh primerih kazen- ske sankcije, ki so predpisane v tretjem odstavku 10.

člena omenjenega zakona.

Ce kupuje reprodukcijski material druga proizvajalna gospodarska organizacija, se ji sme material prodati brez prometnega davka ob pogojih iz 9. in 10. člena omenjenegia zakona.

32. člen

Ob pogojih iz 9. in 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, smejo kupovati reprodukcijski material brez prometnega davka tudi delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu proizvodni obrat ali proizvodno delovno enoto, predvideno v sta- tutu ali drugem splošnem aktu, če imajo v knjigovodstvu zagotovljene podatke o nakupu, gibanju in porabi takega materiala in gotovih izdelkov. Delovne organizacije morajo v izjavi, ki jo dajo po 10, členu

(7)

Sreda, 5. januarja 1966 URADNI LIST SnU Številka 1. — Stran T.

omenjenega zakona, navesti, da kupujejo reprodukcijski material za takšem obrat oziroma za takšno delovno enoto.

33. člen

Za gradbene objekte veljajo po petem odstavku 9.

člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka tudi montažne stavbe ter kioski, prodajalne, postajni objekti mestnega prometa, javne telefonske govoril- nice in podobni objekti.

Reprodukcijski material, ki ga kupijo brez prometnega davka v smislu 9, in 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, smejo uporabiti gospodarske organizacije gradbeništva in gradbene obrti za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije ter za investicijsko in redno vzdrževanje gradbenih objektov, ne glede na to, kdo je investitor.

Obrtne in komunalne organizacije, ki opravljajo poleg gradbene še drage dejavnosti, smejo izkoristiti pravico do nakupa gradbenega materiala brez prometnega davka le tedaj, če imajo za gradbeno dejavnost ali za kakšno gradbeno obrt poseben obrat ali delovno enoto iz 32. člena tega pravilnika. Komunalne organizacije, ki so že registrirane za opravljanje gradbenih del na nizkih gradnjah (gradnja in vzdrževanje ulic ali vodovodnega, kanalizacijskega ali plinskega omrežja in pod.) in opravljajo poleg teh dejavnosti še druge proizvajalne ali storitvene dejavnosti (na primer: vzdrževanje parkov, odnašanje smeti, čiščenje ulic, storitve gospodinjstvom in posameznikom, kot so čiščenje obleke, pranje perila in pod.), morajo imeti za take dejavnosti posebne obrate ali delovne enote v

smislu 32. čtena tega pravilnika.

V petem odstavku 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka je predpisano, da se ne štejejo za reprodukcijski material izdelki, ki se priključujejo na vgrajeno instalacijsko mrežo. Za take izdelke va- ljajo poleg tistih, ki so tam omenjeni, tudi hišne telefonske centrale in aparati, električni števci, vodni števci, električne ure, stikala in priključna ohišja, varovalke in drugi izdelki, ki se vdelujejo na razde- lilne table, grelci, hladilniki, ventilatorji in druge ogre- valne in hladilne priprave, aparati za pralnice in su- šilnice, antene in pod.

Izdelki, ki se priključujejo na instalacijsko mrežo, se smejo kupovati samo proti plačilu prometnega davka.

34. člen

Graditev investicijskih objektov v lastni režiji, ki je organizirana na način iz 57. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (»Uradni Ust FLRJcc št. 45/61 in »Uradni list SFRJ« št. 5/05), se glede nabave reprodukcijskega materiala obravnava kot graditev, ki jo opravljajo gradbene gospodarske organizacije.

35. člen

Luška in pristaniška podjetja smejo kupovati gradbeni material, ki ga potrebujejo za vzdrževanje dokov in drugih luških in pristaniških gradbenih objektov, ob predpisanih pogojih brez zveznega prometnega davka le tedaj, če imajo gradbeni obrat ali delovno enoto v smislu 32. člena tega pravilnika.

36. člen

Proizvajalne organizacije s področja industrije, ki izdelujejo končne izdelke iz materiala, od katerega

je bil plačan prometni davek in ga je vsega ali del dal naročnik, obračunavajo zvezni prometni davek od davčne osnove, izračunane po 30. členu terneljnega zakona o prometnem davku, ki vsebuje tudi vrednost naročnikovega materiala po odbitku plačanega prometnega davka, izkazanega v dobaviteljevi fakturi.

Prepis te fakture, ki sta ga overila proizvajalec in naročnik, je treba priložiti kot dokumentacijo obra- čunu prometnega davka.

Organizacije proizvajalne obrti, ki izdelujejo konč- ne izdelke iz materiala, ki ga je vsega ali del dal na- ročnik, plačujejo v smislu 31. člena tega pravilnika

zvezni prometni davek samo od vrednosti lastnega dela materiala, ki ga uporabijo pri izdelavi. Obraču- nani davek izkažejo v fakturi.

Organizacije proizvajalne obrti, ki se ukvarjajo poleg proizvodnje tudi s popravili, morajo obračunati in vplačati od materiala, ki so ga po 9. in 10. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka kupile brez prometnega davka in uporabile za popravilo, davek po 31. členu tega pravilnika. Vrednost uporab- ljenega materiala in obračunani prometni davek izka- žejo v fakturi.

, Storitvene obrtne organizacije (razen organizacij gradbene obrti) smejo po 9. členu omenjenega zakona kupovati material za svojo dejavnost samo proti plačilu zveznega prometnega davka.

37. člen

Podjetja domače obrti smejo v skladu s tretjim odstavkom 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka kupovati reprodukcijski material za izdelke domače obrti brez prometnega davka samo, če imajo proizvodni obrat ali delovno enoto v smislu 32. člena tega pravilnika. Ta material smejo kupovati brez prometnega davka tudi v primerih, kadar ga proizvodni obrat daje v izdelavo na dom; pogoj pa je, da ima obrat natančno evidenco o tem, koliko materiala je dal za delo na dom in koliko je dobil gotovih izdelkov.

38. člen

Zasebni obrtniki ne spadajo med proizvajalne organizacije iz tretjega odstavka 9. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka in ne morejo kupovati reprodukcijskega materiala ob pogojih iz 9. in 10.

člena omenjenega zakona brez prometnega davka. Ce pa se prodaja reprodukcijski material zasebnim obrt- nim delavnicam tako, kot je to predpisano za promet blaga na debelo, pa se od njega ne plačujeta občinski in republiški prometni davek.

Ce sta proizvajalna organizacija in zasebni obrtnik sklenila kooperacijsko pogodbo in daje pri tem proizvajalna organizacija zasebnemu obrtniku reprodukcijski material, da ji izdela in dobavi določene koli- čine polizdelkov ali gotovih izdelkov, se šteje takšna dejavnost zasebnega obrtnika za storitve in se davek ne plačuje, ne pri izročitvi reprodukcijskega materiala predelovalcu in ne pri oddaji izdelkov naročniku.

39. člen

Podjetja in obrti za fotografske storitve (razvija- nje filmov, izdelava fotografij in pod.), ki spadajo v storitveno obrt (šifra 770—10), smejo kupovati material za svojo dejavnost samo proti plačilu zveznega

(8)

Stran 8. — Številka 1. URADNI LIST SFRJ Sreda, 5. januarja 19'86.

prometnega davka. Od plačil za storitve pa ne pla-.

čujejo zveznega prometnega davka.

40, člen

Oprostitev, ki je predpisana za opremo v 11. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se nanaša na vse njene dele, ki veljajo v proizvodnji za reprodukcijski material (deli, ki se vdelujejo v končne izdelke) in z uporabo trosijo in nadomeščajo (nadomestni deli). Take dele smejo proizvajalne in druge delovne organizacije kupovati brez prometnega davka neposredno od proizvajalca, uvoznika ali od trgovske organizacije na debelo ob pogojih, ki so predpisani v 10. členu omenjenega zakona.

Remontna podjetja in servisi s sredstvi v družbe- ni lastnini, Ki opravljajo in vzdržujejo opremo, se v smislu 12. člena temeljnega zakona o prometnem davku in 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka štejejo za delovne organizacije, ki prodajajo (vdelujejo) nadomestne dele neposredno potrošnikom

— uporabnikom. Te organizacije smejo torej kupovati nadomestne dele od proizvajalcev, uvoznikov ali trgovskih organizacij na debelo, ne da bi plačevale prometni davek. Ce se ti deli nadomeščajo na izdelkih, ki veljajo za opremo proizvajalnih ali drugih delovnih organizacij, se pri fakturiranju vdelanih delov ne obračuna prometni davek, na fakturi pa je treba navesti. da davek ni bil plačan, sklicujoč se na 11. člen zakona o tarifi zveznega prometnega davka.

Ce se nadomestni deli vdelujejo v izdelke, ki se ne štejejo za opremo po 11. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se davek pri fakturiranju obračuna od prodajne (fakturne) cene za vdelani nadomestni del.

Remontna podjetja in servisi s sredstvi v druž- beni lastnini, ki popravljajo in vzdržujejo izdelke, ki se ne štejejo za opremo, in prodajajo (vdelujejo) nadomestne dele zanje neposredno potrošnikom — uporabnikom, smejo kupovati take dele od proizvajalcev, uvoznikov ali trgovskih organizacij na debelo, ne da bi plačevali prometni davek, pač pa morajo po določbah, ki so navedene v drugem odstavku tega člena, obračunati prometni davek od prodajne cene zanje, ne glede na to, ali jih nadomeščajo v garan- cijskem ali izven garancijskega roka. Med proizvode, ki se od njihovih nadomestnih delov pri nadomestit- vi plačuje prometni davek, spadajo proizvodi, ki so našteti v tar. št. 1 in 6 tarife zveznega prometnega davka (osebni avtomobili, motorna kolesa, skuter- ji, mopedi, kolesa, tricikli in drugi stroji in aparati, cd katerih se plačuje prometni davek po tar. številki 1 tarife zveznega prometnega davka).

41. člen

Za rudarsko opremo se štejejo jamski les, oplati, podzidja, jekleni oboki, tirnice, gradbeni objekti (proge in pod.), transporterji in druga oprema, razen opreme i/, drugega odstavka 11. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka.

Od materiala in delov za vzdrževanje opreme iz prvega odstavka 11. člena omenjenega zakona se ne plačuje davek. Med ta material spadajo tudi elektro- tehnični materiali, ki so pri opremi sestavni deli elek- tričnih naprav (kabli, prevodniki, žice za navitja, raz- delilne naprave z vsemi vdelanimi aparati in pod.).

Od ladijske opreme, če ne gre za opremo iz drugega odstavka 11. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se ob pogojih iz 10 in 11. člena omenjenega zakona ne plačuje davek. Ne glede na to pa se

tudi od ladijsike opreme iz drugega odstavka 11. člena omenjenega zakona ne plačuje davek, če gre za opremo ladij, ki so namenjene za izvoz, ker so z 2. točko 16. člena temeljnega zakona o prometnem davku za izvoz namenjeni proizvodi oproščeni davka. Pri nakupu take opreme je treba dati izjavo, da je oprema namenjena za izvoz, njeno porabo pa opravičiti z izvoznimi listinami.

Barve za varstvo in vzdrževanje ladij in opreme iz prvega odstavka 11. členg. zakona o tarifi zveznega prometnega davka se smejo4 ob pogojih iz 10. in 11.

člena omenjenega zakona kupovati brez zveznega prometnega davka.

Reklamne deske, svetlobne reklame, začasne stoj- nice na sejmih in podobno ne spadajo med proizvode iz prvega odstavka 11. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, ki se od njih ne plačuje zvezni prometni davek.

42. člen

Z mehanografskimi stroji srednje in visoke meha- nizacije, od katerih se po 11. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka ne plačuje davek, so mišljeni:

elektromehanični pisalni stroji in elektronski pisalni stroji z napravo za luknjanje traku ali kartic ali z magnetnim trakom; vse vrste pisalnih robotov; tele- printerji z luknjačem traku za elektronsko obdelavo podatkov; stroji za vtiskovanje naslovov na ploščice z elektromehaničnim oziroma elektronskim programi- ranjem selekcij; vsi ofsetni razmnoževalni stroji; pi- sarniški razmnoževalni stroji za tisk z izbokline; hek- tografski vrstni razmnoževalni stroji (za lansiranje proizvodne dokumentacije in pod.); elektronski pra- žilniki openskih matric; kserografski preslikovalni stroji; mikrofilmska tehnika (mikrosnemalniki, pro- jektorji, čistilniki in pod.); blagajniški seštevalni stroji (registrske blagajne z napravo za luknjanje traku);

registratorji podatkov na luknjanem traku ali karti- cah; mehanični ali elektromehaqični seštevalni in mno- žilni stroji z napravo za luknjanje traku ali kartic;

elektronski množilni stroji vseh vrst; stroji za knji- ženje in fakturiranje vseh vrst; statistični večstolpni seštevalni stroji (logabax); stroji po sistemu preluk- njanih kartic s perifernimi stroji in napravani; elek- tronske naprave za obdelavo podatkov s perifernimi stroji in napravami (digitalni, analogni in hibridni);

elektronski števci bankovcev in vrednotnic.

43. člen

Z gostinstvom iz 4. točke v opombi k tar. številki 3 tarife zveznega prometnega davka, ki mora plače- vati prometni davek od alkoholnih pijač, so mišljene delovne organizacije, gostinske poslovne enote, izloče- na poslovna mesta in druge organizacijske enote in pod. iz temeljnega zakona o gostinski dejavnosti (»Uradni list SFRJ« št. 8/65).

Od alkoholnih pijač, razen od naravnega vina in žganja, ki se prodajajo na ladjah obalne in notranje plovbe ali na drugih prometnih sredstvih, se plačuje zvezni prometni davek v matični luki ladje oziroma na domači postaji ali v kraju, kjer je prometno sred- stvo registrirano. Od takega prometa se ne plačujeta občinski in ne republiški davek od prometa blaga na drobno.

44. člen

Davek po tar. številki 15 tarife zveznega prometnega davka se plačuje od gradbenega materiala, ki je tam izrečno omenjen. Od drugih proizvodov, ki spadajo v skupino gradbenega materiala, se plačuje davek po tar. številki 1 tarife zveznega prometnega davka.

(9)

Sreda, 5. januarja 1966. URADNI UST SFRJ Številka 1. — Stran 9.

Z opeko iz tar. številke 15 tarife zveznega prometnega davka so mišljeni vsakovrstni zidaki (opeka), tudi če so izdelani v oblikah in velikostih, ki se ločijo od običajnih, ne glede na vrsto materiala, iz katerega so izdelani (na primer; žlindrni bloki, steklena opeka in dr.)

Proizvajalne organizacije, ki potrebujejo za proizvodnjo končnih izdelkov (ogledal, okvirjev za slike, delov za pohištvo in dr.) ravno steklo (šipe), ga lahko v ta namen kupujejo brez prometnega davka na način in ob pogojih, ki so predpisani v 9. in 10. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka.

45. člen

Zunanjetrgovinski posli v smislu tar. številke 17 tarife zveznega prometnega davka so vsi tisti posli, ki jih opravljajo zunanjetrgovinske organizacije in trgovske organizacije in se po predpisih o zunanjetrgovinskih organizacijah in zunanjetrgovinskem poslo- vanju štejejo za take.

4^. člen

S storitvami, opravljenimi v tujini, ki se od plačil zanje po 7. točki 16. člena, temeljnega zakona o prometnem davku ne plačuje^ davek, so mišljene tudi:

1) storitve, opravljene v tujini v zvezi s kvalita- tivnim in kvantitativnim pregledom blaga, in sicer blaga, ki se ne izvaža iz Jugoslavije ali ne uvaža v Jugoslavijo, pregled pa je bil opravljen v tujini;

2) storitve mednarodne špedicije, opravljene po nalogu in na račun domačih ali tujih komitentov, ter prometno-agencijski ppsli v mednarodnem tran- sportu potnikov in blagarj opravljeni v imenu in na račun domačih ali tujih komitentov.

47. člen

Da bi trgovske organizacije, ki trgujejo na debelo in na drobno (11. člen uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah v zvezi s 1. členom zakona o prometu blaga in trgovskih storitvah —

»Uradni list SFRJ« št. 16/65) in so po 25. juliju 1965 v svojem knjigovodstvu še naprej vodile obračunano razliko v ceni na enem računu, mogle obračunavati in plačati prometni davek, morajo razmejiti tako ob- računano razliko na del, ki se nanaša na promet na debelo, in na del, ki se nanaša na promet na drobno.

Razmejite^ razlike v ceni je odvisna od razmerij med prometom na debelo, doseženim z neposredno prodajo s skladišča, in nadrobnim prometom, dose- ženim po prodajalnah.

48. člen

Trgovske organizacije, ki trgujejo na debelo, in zunanjetrgovinske organizacije, ki uvažajo blago in ga prodajajo s svojih skladišč ali po\ svojih prodajalnah in drugih poslovnih enotah, lahko izračunajo del razlike v ceni tega blaga, ki se všteva v davčno osnovo po 3, točki tar. številke 17 tarife zveznega prometnega davka, tako, da je:

1) enak plačilu (proviziji, marži in pod.), ki ga zaračunavajo svojim kupcem, kadar jim tako uvozno blago dobavljajo v tranzitu;

2) enak plačilu (proviziji, marži in pod.), ki ga njim zaračunavajo za tako uvozno blago drugi uvozniki.

Ce ni mogoč ne prvi ne drugi način iz 1. in 2.

točke prvega odstaYka tega člena, izračuna plačilo (provizijo, maržo) pristojni organ trgovske organiza-

cije in. ga prijavi organizacijski enoti službe družbe- nega knjigovodstva, pri kateri ima žiro račun. Plačilo se mora gibati v mejah običajnega plačila iz 1. in 2.

točke prvega odstavka tega člena.

49. člen

Pri izračunavanju davčnih osnov iz tar. številk 17 in 18 tarife zveznega prometnega davka se šteje:

1) da tvorijo odvisne stroške, ki se vštevajo v na- bavno ceno blaga: stroški z nakladanjem in razkla- danjem blaga, prevozni stroški do namembne postaja kupca, zavarovanje blaga pri prevozu, transportni kalo, razbitje in okvara, stroški, nastali med predelavo, dodelavo, regeneracijo, sortiranjem in podobnim, ter stroški z uskladiščenjem blaga in drugi podobni stroški, ki običajno in neposredno obremenjujejo blago;

2) da tvorbo druge (izredne) dohodke, ki se všte- vajo v davčno osnovo: prejete odpisane terjatve iz naslova razlike v ceni (provizije in pod.), prejete poz- nejše odobritve v obliki blagajniškega skonta, boni- fikacij in popustov pri nakupu blaga, pozneje ugo- tovljeni redni dohodki iz naslova razlike v ceni (provizije in pod.), prejete pogodbene kazni, penali in zamudne obresti po odbitku plačanih penalov^in pla- čanih zamudnih obresti.

Davek po tar. številkah 17 in 18 tarife zveznega prometnega davka se komitentu ne zaračunava posebej, temveč se vkalkulira v ceno.

50, člen

Da bi mogle trgovske gospodarske organizacije na debelo in zunanjetrgovinske gospodarske organizacije ki so po S5. juliju 1965 v svojem knjigovodstvu še naprej vodile razliko v ceni za uvozno blago in razliko v ceni za domače blago na skupnih računih, ob- računati in plačati prometni davek, morajo tako ob- računano razliko v ceni razmejiti na del, ki se všteva v davčno osnovo po tar, številki 17 tarife zveznega prometnega davka, na del, ki se všteva v davčno osnovo po tar. številki 18 omenjene tarife, in na del, ki ni zavezan davku od plačil za storitve po tar., šte- vilki 18 omenjene tarife (nadrobna prodaja v uvoz- nikovih lastnih prodajalnah).

Razmejitev obračunane razlike v ceni na del, ki se všteva v davčno osnovo po tar. številki 17, in na del, ki se všteva v davčno osnovo po tar, številki 18 omenjene tarife, se opravi po drugem odstavku 45.

člena tega pravilnika.

Razmejitev obračunane razlike v ceni na del iz drugega odstavka tega člena in na del, ki se nanaša na promet v lastnih prodajalnah, je odvisna od razmerij med nadrobnim prometom, doseženim v teh prodajalnah, in skupnim prometom, iz katerega je nastala skupna razlika v ceni.

Pri razmejevanju realizacije blaga na del, ki se nanaša na promet uvoznega blaga, in na del, ki se nanaša na promet domačega blaga, se vzamejo razmerja iz strukture njegovega nakupa iz teh dveh virov (konto 651 in konto 652 oziroma drugi ustrezni konti, kar je odvisno od tega, na katerih kontih so izkazani podatki o kupljenem blagu).

51. člen

Z izvoznimi posli, ki se na njihovo razliko v ceni oziroma provizijo in pod. uporablja ustrezna stopnja davka od plačil za zunanjetrgovinske storitve po 1.

oziroma 2. točki tar. številke 17 tarife zveznega prometnega davka, je mišljeno oplemenjevanje tujega blaga, ^ >

(10)

Stran 10. — Številka 1. UEADNI LIST SFRJ Sreda, 5. januarja l&GG.

Obrazec PP-1 (format 297 X 210 mm) MESEČNI OBRAČUN DAVKA OD PROMETA BLAGA NA DROBNO

ZA DOBO OD DO 196—

a N

Opis

Davčna stopnja predpisana1) preračunana2)

3 4 5 6 7 9 10 J 8 "rt - B

Цв~

g 2 i O S o-

— o ^& « a. a vi *0 11

Zneski prometnega davka

12 3 x a—

u — 13

•Si -0 П 14

rt -f- 3 + 15

g'5 s sla«; o , M _ rt

16 Skupina proizvodov I4)

Skupina, proizvodov II⁴) Skupina proizvodov III⁴) itd.

1 Skupaj

Akontacije prometnega davka, vplačane do dneva 2 predložitve tega obračuna

Razlika med obračunanim prometnim davkom in vplačanimi akontacijami

manj

Vplačano vec

') Vpisati je treba davčne stopnje, ki so predpisane v tarifah zveznega, republiškega in občinskega prometnega davka ,

') Vpisati je treba stopnje prometnega davka, preračunane na stopnje »od sto« od skupne realizacije, ki vsebuje v skladu s 6. točko tega pravilnika tudi prometne davke,

s) Poleg plačane realizacije je treba vpisati vrednost po prodajni ceni s prometnim davkom tudi za tisto blago, ki je vzeto za lastno porabo ali uporabo in za blago, dano brez povračila.

*) Vpisati je treba podatke za skupino proizvodov, ki imajo enake davčne stopnje.

Obrazec PP-2 (format 297 X 420 mm) MESEČNI OBRAČUN DAVKA OD PROMETA BLAGA NA DROBNO

Zap.

štev.

1

OPIS

Vrednost i Obračunani davek od prodajni

ceni brez

davka zvezni repu- bliški občin-

ski

4 5 6

Vsega )rometni

davek j (4 + 5 + 6)

Vrednost blaga po pro-

dajni ceni z davkom

(3 + 7) Začetne zaloge na dan 196—

I. skupina proizvodov ( »/o)1) II. skupina proizvodov ( o/o)¹) III. skupina proizvodov ( Vo)1) itd.

Zaloge blaga, od katerega se ne plačuje prometni davek

Skupaj

Nakup blaga do konca meseca 196—

1. skupina proizvodov ( Vo)1) II. skupina proizvodov ( "/o)1) III. skupina proizvodov ( »/o)¹) itd.

Nakup blaga, od katerega se ne plačuje prometni davek

Skupaj - Skupna zadolžitev (prejem) blaga

1. skupina proizvodov ( "/o)¹) II. skupina proizvodov ( "/o)1) III. skupina proizvodov ( "/o)¹) itd.

Blago, od katerega se ne plačuje prometni davek Skupaj

Povprečne stopnje davka od prometa blaga na

4 drobno⁵) ххххх

Skupen promet (prodaja blaga) in davek od prometa blaga na drobno od plačane realizacije od

— 19 —— do 19 ^s)

(11)

Sreda, 5. januarja 1966. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 11.

T 2 I 3 j Akontacije davka, vplačane do dneva predložitve 6 tega obračuna ххххх

5 I

Razlika med obračunanim davkom po plačani realizaciji in vplačanimi akontacijami manj ххххх

Vplačano več

i) vpisati je treba podatke za skupino proizvo dov, ki imajo enake davčne stopnje, v zaklepaj pa zapisati

»eštevek predpisanih stopenj zveznega, republiškega in občinskega prometnega davka za to skupino proizvodov.

') stolp- 4 zap. št. 3 stolp. 4 X 100

»tolp. ^ —

zap. št. 3 »tolp.

zap. št. 3' stolp. 7 X 100

; stolp. 3 zap. št. 3 stolp. 5 X 100

zap. št. 3 stolp. S stolp. 8 zap. št. 3 stolp. 6 X 100 zap. št. 3 stolp. 8

stolp. 4

zap. št. 3 stolp. 5

») stolp. 8 = podatki o doseženem prometu; stolp, I - »tolp^ • (stolp., 4 + stolp. 5^ + stolp. ^S);

zap. št 5 stolp. 8 X zap. št. 4 stolp. 4 stolp. 5 zap. št. 5 stolp. 8 X zap. št. 4 stolp. 5 (tolp. в

10%

zap. št. 5 stolp. 8 X zap. št. 4 stolp, i

100 »tolp. 7

110

zap. št. 5 stolp. 8 X zap. št. 4 stolp. T 100

OPOMBA: Vrednost blaga po prodajni ceni s prometnimi davki iz stolpca 8 pod zaporedno številko 3 se mora ujemati s skupno vrednostjo dobavljenega blaga, s katero je prodajalna za ustrezno dobo zadolžena v knjigovod-

stvu trgovske organizacije. ч

Obrazec PP-S (format 210 X 297 mm) MESEČNI OBRAČUN DAVKA OD PROMETA BLAGA NA DROBNO

Zap.

Itev. Opis

Vrednost blaga po pro-

dajni ceni

Zvezni prometni

davek

Vsega (3+4)

1 2 3 4 5

I. Promet blaga

1 Promet blaga, od katerega se plačuje prometni davek po izdanih fakturah od 1. I. do 196—

2 Promet blaga, od katerega se ne plačuje prometni davek po izdanih

fakturah od 1. I. do konca meseca 196— ixx 3 Skupaj (1 + 2) ^

4 Količnik plačane realizacije1)

3 Obračunani prometni davek za vplačilo (količnik iz stolpca 3 zaporedne številke 4 X znesek iz stolpca 4 zaporedne številke 3) 6 Akontacije davka, plačane do dneva predložitve obračuna 7 Razlika med obračunanim davkom in vplačanimi akontacijami

manj vplačano;

več

8 Znesek obračunanega toda ne vplačanega prometnega davka II. Storitve

1 Obračunana (fakturirana) plačila za storitve od 1 196—

do konca meseca 196— in davek od teh plačil 2 Količnik plačane realizacije1)

3 Obračunani davek za vplačilo (količnik iz stolpca 5 zaporedne šte- vilke II/2 X znesek iz stolpca 4 zaporedne številke II/l)

4 Akontacije, vplačane do dneva predložitve tega obračuna

5 Razlika med obračunanim davkom in vplačanimi akontacijami davka

manj vplačano:

več ■

i) Ce davčni zavezanec nima drugih knjigo vodstvenih podatkov o plačani reaClzacljl za ^st0J,^ltve' od katerih se plačuje prometni davek, obračuna davek po plačani realizaciji s koačnikom plačane realizacij«, ki ga Je ugotovil v zadnjem periodičnem obračunu oziroma v «ključnem računu.

XXX

XXX XXX

XXX XXX ХХЖ

XXX

XXX XXX

XXX XXX XXX

XXX

XXX XXX

(12)

Stran 12. — Številka 1. URADNI LIST SFRJ Sreda, 5. јатмгја 1966.

■g

■S Sh iS

$ w -g O >

C a t>

rt C xj P ce »-t O

1

(13)

Sreda, 5. januarja 1966. URADNI LIST SFRJ

o w h Q O

>

<

a

<

a w W %<o

^5 1

уж ^2;

i0

S0

O M 0 z H 01 w 2 >

H C

•J P

N ...s I 2« O 3.*m>

C^S.S

<y 0» C л wr?S'S ^a0

c o s ^ 3 a^aa

>o _

?» 22 aj ni "j co

^ C G C XJ O ca Д "o

■*5SUi*ев«. Л -4 s 3 ⁰ -^2i u.% ^ o ^ л > П 3 л ^a 2 T3 ^ o,^ N _ o, - a c a ° O ±r ^ Q 2 u c

m « •J3 ^ o л >

C к> w C-2 N o o * Л d • u " u

C o:^

а u=

O > * а. тз i-

l 15

•jbj od 01 *«

*jbj od 8l*Z,l i -n

•m 81*91 01 *»5 •jbj

y*s\

l *15 'i«) 0I4S €*И шо>Јлвр ШШЈЗШ

•ojd s вЗсјц ISOUpOJA

euijiiojj д

■o ^ 2.5 M 2 ^c

e-'rt ■< 2 . "O

fcdnijs j

C "3 5 C 2 u jS E . O o

л S o o u O C

^a-3

^вијзцо

^§j[qn(i3j ^ t 'l§

•iB) od -' 01 'JS jbj od шо^лвр

uiiujam

•oid s вЗв[Ц »чоирзЈл eu!3!|05i

2 ^G o. 2

i3lsu'5qo i ujSfmndaj fjsoup>jA od цоиз i^s^aia od

XXXXXXXXXXXXXXXX XXX X X X X X X X X X X X X X X X X XXX XXXXXXXXXXXXXXXX XXX XXXXXXXXXXXXXXXX XXX ХХХХХХХХХХХХХХ ХХХХХХХХХХХХХХ X X X X X X X X X X ХХХХХХХХХХХХХ

ХХХХХХХХХХХХХ ХХХХХХХХХХХХХ ХХХХХХХХХХХХХ

X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X

•Л31? dBZ

ХХХХХХХХХХХХХХ ХХХХХХХХХХХХХХ X X X X

XXX XXX XXX XXX XXX XXX ХХХХХХХХ ХХХХХХХХ ХХХХХХХХХ X ХХХХХХХХХ X ХХХХХХХХХ X ХХХХХХХХХ X ХХХХХХХХХХХХХХ X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X

X X X X

XXX XXX X X X X X X X X X X ХХХХХХХХХ*

xxxxxxxxx^r ХХХХХХХХХХХ 'OvO'Or—«ГЧ«->чЈ,гО'-

x2 2

O ^ +JC O C 2^ C O

^ 5 0 л >

■M 01 +J ДЈ

0 I <U ^ T' ^

0) a

■SiS Д ДДД. C.S f-i N i O 03 <

CN i "S S ( ,s.s.s.s26gggec!

.!

_ 05 ^ ?

•rt o ^ o ai'-"

■r» rt 5 D £5 C >a .2 g o c n м a) rt ca 2 (у хз ^ S »у G +-> 0) rt nj w gj

O v o C) CcCČrt^^SH^;

(US^<UNNO00' p o л д &oMtuo -I—>-I-»

125S°S'S.2.Si.J!

^ rt- W . 3S jgi

'gstt

•n'O T I t & o:z?

1 ^ i rt дј O o rt

> ЗД bfl W) oo л 5

• t-< (Л f-t I—i

!Д>ДИМС rHc^^'^intocso^Or-tMM'S'iocot'Oo a>

4!"5ilt>N i °-g:s lili ^ ca a 3 -9 -a J:

л o 2 -.z S ^a2-3 3 ..— M

C o c _ zs o. a :z G .i y 3 u. rt

>0 O 3 N rt > i —

3 o TJ »o N i rt OTJ ^ 0 3 C o S _ rt D. 5 :r

§^-n«

г1--=

rt s o ■- I-

0]

>

H х o H

•Jf -dBZ X X X X

X X X X

'3 _2 sg ca rt 0 rt X X X X

x x X X

>

T3 o o

5 tj C/3 P

X X X X

X X X X C o rt oj p >

& o a-c o тЗ -g 4> O f-i а g

-§ а

■^о§ v 5 ^^>CJ

^ ^ o rt

•* rt -a л аз ^

=н a^a>

«5 rt -

|šs.S C д a 3 13-n rt

>0,0 rt ХЈ ОООТС rt cu P4 C ^ 3 o

тз o D,

^ (5 Jh C Hi Q

<u o rt а>^л (U rt «

^"O ^ o -Ti Q

^ ooW rt tu _ СЛ f- Ij >N O - ^ C N g <"

II f

|?-S bx) Г; ^ rt 2. oa 0) 0; rt ⁰ gs-r 55^. rt C O .aS-o

a| o ^

•>-< C 1» a a«

•rt чл S O

^ w а rt —>

л rt ^w O rt

■S ад P G ф ^ 2

■^(U Д v rt +-»

s rt*o Л o Л

^ ^ <u ."S N S Mrtg

? ^ s,

>0 T3 N > o cd sil si^

RpS .« <u

" -»

o 3,3 'rti 0 >O a; .rt O тз^ ^ rt rt »J C C 3 O'O CC/1 2 rt -O

= 0°

■§SH - ^ 0) Л ^ба^

vrt -rt rj n. C O "ti *žs

03 .rt 3 S WS P v - § § i 4J O S d) N 0)

63"Д afls N -д H N rt

• S •0

гн (уМ C/l 1»

> 5 N Ct

<

J б *"• H

(14)

Stran 14. — Številka 1. URADNI LTST SFRJ[ Sreda, 8. januarja 1966.

S posli iz prvega odstavka tega člena je treba razumeti tudi posle mednarodnega posredovanja, zlasti pa:

1) uvoz blaga za ponoven izvoz v nespremenjenem ali nebistveno spremenjenem stanju;

2) nakup blaga v tujini, njegovo uskladiščevanje v jugoslovanska carinska skladišča in prodajanje v tujini v nespremenjenem ali v nebistveno spremenjenem stanju:

3) nakup blaga v tujini, ki se ne uvaža v Jugo- slavijo in ne uskladiščuje v jugoslovanska carinska skladišča, temveč se prodaja neposredno v tujini;

4) posredovanje pri plasiranju tujega blaga na druge trge;

5) uvoz tujega blaga, ki je vezan na izvoz enake količine blaga jugoslovanske proizvodnje iz iste ta- rifne številke carinske tarife.

52. člen

S plačilom za servisno službo in za tehnične in druge storitve v smislu 3. točke 86. člena zakona o prometu blaga in storitev s tujino (»Uradni list SFRJ«

st. 27/62 in »Uradni list SFRJ« št. 14/65), od katerega se ne plačuje prometni davek (3. točka v opombi k tar. številki 17 tarife zveznega prometnega davka) je mišljena:

1) dogovorjena provizija in določena marža v dinarjih za posle konsignacijskih skladišč;

2) dogovorjena provizija, ki se priznava zastopniku kot plačilo za servisno službo v zvezi z vzdrževa- njem in popravljanjem trajnih dobrin za osebno po- trošnjo in opreme ter za tehnične in druge storitve.

Ce v obstoječi pogodbi o generalnem zastopanju ni posebej določen del zastopniške provizije, ki se priznava zastopniku kot plačilo za servisno službo In za storitve po prvem odstavku tega člena, določi ta del pristojni organ podjetja v mejah dejanskih stro- škov za to službo oziroma storitve; vendar pa sme ta del dosegati največ 50% skupne provizije po pogodbi o generalnem zastopanju,

53. člen

S pasivnimi obrestmi, ki se odbijejo od davčne osnove iz tar. številke 19 tarife zveznega prometnega davka so mišljene: obresti od kreditov, dobljenih od drugih bank, obresti od naloženih sredstev in obresti od sredstev, pridobljenih z izdajo obveznic in bla- gajniških zapisov, pri poslovnih bankah pa tudi dodatne obresti od hranilnih vlog in dodatne obresti od potrošniških kreditov.

III. KONČNI DOLOČBI 54. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati navodilo za evidenco o prometu in obračunava- nju in plačevanju akontacij davka od prometa blaga na drobno ter za uporabo davčnih stopenj in oprostitev (»Uradni list SFRJ« št. 39/65 in 42/65>

55. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ.,

St. 1-9910/2.

Beograd, 17. decembra 1965.

Zvezni sekretar za finance:

Kiro Gligorov i. r.

4.

Na podlagi tretjega odstavka 84. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (»Uradni list SFRJ« št.

16/65) predpisuje zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo

PRAVILNIK

O STROKOVNI IZOBRAZBI IN DRUGIH POGOJIH, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI ZVEZNI ŽIVINO- REJSKI INŠPEKTOR OZIROMA ZVEZNI VETERI- NARSKI INŠPEKTOR, IN O IZKAZNICI ZVEZNEGA Živinorejskega inšpektorja oziroma zvez-

NEGA VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA 1. člen

Zvezni živinorejski inšpektor oziroma zvezni veterinarski inšpektor mora imeti visoko strokovno izo- brazbo (drugo stopnjo kmetijske fakultete oziroma drugo stopnjo veterinarske fakultete) in strokovni izpit iz kmetijske oziroma veterinarske stroke.

2. člen

Poleg strokovne izobrazbe, ki je predpisana v 1.

členu tega pravilnika, mora imeti zvezni živinorejski inšpektor oziroma zvezni veterinarski inšpektor najmanj 15 let delovnih izkušenj v živinoreji oziroma veterini.

3 člen

Zvezni živinorejski inšpektor oziroma zvezni veterinarski inšpektor mora biti telesno zmožen za terensko službo.

Telesna zmožnost za terensko službo se dokazuje z zdravniškim spričevalom zdravstvenega zavoda.

4. člen

Svojstvo zveznega živinorejskega inšpektorja oziroma zveznega veterinarskega inšpektorja se dokazuje z izkaznico zveznega živinorejskega inšpektorja oziroma z izkaznico zveznega veterinarskega inšpektorja.

Izkaznica velja samo za opravljanje nalog živino- rejske oziroma veterinarske inšpekcije.

5. člen

Izkaznico zveznega živinorejskega inšpektorja oziroma izkaznico zveznega veterinarskega inšpektorja izda Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo po obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.

6 člen

Platnice izkaznice zveznega živinorejskega inšpek- torja oziroma izkaznice zveznega veterinarskega in- špektorja so trde in z zunanje strani zelene.

7. člen

Izkaznica zveznega živinorejskega inšpektorja oziroma izkaznica zveznega veterinarskega inšpektorja velja za koledarsko leto, v katerem je bila izdana, oziroma za leto, za katero je podaljšana njena veljavnost.

Veljavnost izkaznice podaljšuje za naslednje leto Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo.

8. člen

Zvezni živinorejski inšpektor oziroma zvezni veterinarski inšpektor, ki mu je prenehala ta funkcija, mora takoj, najpozneje pa v treh dneh, vrniti izkaznico Zveznemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo.