c , RA FS KI
ESTNIK 69
1997
Izdala in založila Zveza geografskih društev Slovenije
ISSN 0350-3895
G E O G R A F S K I V E S T N I K
GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE
BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES
69 1997
Izdala in založila Zveza geografskih društev Slovenije
Published by the Association of the Geographical Societies of Slovenia Publié par l'Association des Sociétés de Géographie de la Slovénie
Ljubljana 1997
Uredniški odbor — Editorial Board — Comité de rédaction
akad. prof. dr. Ivan Gams, dr. Andrej Kranjc, dr. Franc Lovrenčak,
dr. Karel Natek, Milan Natek, dr. Zlatko Pepeonik,
dr. Marjan Ravbar, dr. Ugo Sauro, dr. Metka Špes, akad. prof. dr. Igor Vrišer,
dr. Walter Zsilincsar
Glavni in odgovorni urednik — Editor in Chief and Responsible Editor — Rédacteur en chef et Rédacteur responsable
dr. Franc Lovrenčak
Upravnik — Administrator — Administrateur Dejan Cigale
Lektor — Language editor — Revu par dr. Tomaž Sajovic
Prevod (v angleščino) — Translated (into English) by — Traduit (en anglais) par
Branka Klemene
Izdano z denarno pomočjo
Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
KAZALO
UVODNIK
M A R I J A N M . K L E M E N Č I Č: Za odličnost slovenske geografije 7
RAZPRAVE
ANA VOVK: Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje 11 Ecological Evaluation of Soils in the Dravinjske gorice and the Dravinja Valley 27
IRENA R E J E C B R A N C E L J , S I M O N K E R M A: Vpliv poselitve in gospodarstva na
kakovost vode v porečju Reke 31 Impacts of Settlements and Economy on the Water Quality in the
Reka River Basin 43
D A M J A N A P O Č K A J H O R V A T: Demografske značilnosti Maribora in njegova
notranja členitev 45 Demographic Characteristics of Maribor and its Internal Division 70
VLADIMIR DROZG: Nekatere značilnosti ustroja Maribora 73
Certain Structural Features of Maribor 91
M I L A N B U F O N: Države, narodi, manjšine: političnogeografski oris 93
Stales, Nations, Minorities: a Politico-geographical Survey 113
J E R N E J Z U P A N Č I Č: Slovenci v Avstriji — število, način poselitve, struktura, identiteta 1 1 5
Slovenians in Austria — Their Number, Settling Pattern, Structure, Identity 136
D R A G O K L A D N I K: Nekateri prostorski vidiki telefonskega omrežja v Sloveniji 139
Certain Spatial Aspects of Slovenian Telephone Network. 159
RAZGLEDI
A N D R E J K R A N J C: Vloga slovenskih geografov v sodobnih raziskavah krasa 1 6 1
The Role of Slovenian Geographers in Modern Karst Research 166
I V A N G A M S: Slovenski geografi in komisija za kras pri Mednarodni geografski zvezi 169 Slovenian Geographers and the Commission on Karst at the International
Geographical Union 172
F R A N C L O V R E N Č A K: Prsti na Tajskem 173
Soils in Thailand '85
RAZISKOVALNE METODE
M E T K A S P E S: Družbenogeografski vidik proučevanja okoljskih problemov 187
Sociogeographical Aspect of Environmental Problems Investigation 198
KNJIŽEVNOST
Iz slovenske geografske literature:
Igor Vrišer: Agrarna geografija; Metodologija ekonomske geografije (Andrej Černe) 203 Matjaž Klemenčič: Slovenes of Cleveland. The Creation of a New Nation and a
New World Community. (Jernej Zupančič) 206 M. Dular, M. Roš, A. Trontelj, B. Kompare, T. Tišler: Izrazje s področja voda 208
(Valentina Brečko) 208 Dela 12, Socialnogeografski problemi (Valentina Brečko) 209
Acta carsologica 26/1, Karst Hydrogeological Investigations in South-Western Slovenia.
(Metka Petrič) 211 France Habe in Magda Šilc-Telič: Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in
Loškem polju ter Blokah nekoč in danes (Milan Natek) 213 S. Radovanovič, V. Varl, I. Žiberna: Podravje, Maribor, Ptuj A - Ž : priročnik za
popotnika in poslovnega človeka. (Milan Natek) 214
Iz tuje geografske literature:
Slowenische Steiermark. Verdrängte Minderheit in Österreichs Südosten
(Jernej Zupančič) 218 Novejša hrvaška geografska periodika (Mirko Pak) 219
David Gillieson: Caves: Processes, Development and Management. (Andrej Kranjc) 222
KRONIKA
Jubilej prof. Slave Rakovec-Lipoglavšek (Milan Natek) 227 Sedemdeset let prof. dr. Darka Radinje (Ivan Gams) 228 Profesor dr. Janez Planina — sedemdesetletnik (Matjaž Jeršič) 231
Dr. Metod Vojvoda — šestdesetletnik (Jurij Kunaver) 231
Priznanja 235
Poročila o delu:
Poročilo o dejavnosti Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani v šolskem
letu 1995/96 (Anton Gosar) 237
Poročilo o delu Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru za leto 1996
(Vladimir Drozg) 239 Poročilo o delu Inštituta za geografijo za leto 1996 (Marjan Ravbar) 241
Poročilo o delu Geografskega inštituta ZRC SAZU v letu 1996 (Drago Perko) 243 Poročilo predsednika IO ZGDS za obdobje od 30. 3. 1995 do 27. 3. 1997
(Andrej Černe) 246 Poročilo o delovanju Slovenskega nacionalnega komiteja za geografijo v preteklem
dveletnem obdobju: 1995-1997 (Anton Gosar) 247 Redna letna volilna skupščina Zveze geografskih društev Slovenije z dne 27. 3. 1997
(Dejan Rebernik) 249 Nagovor ob 75-letnici ZGDS (Milan Natek) 250
Ob 75-letnici ustanovitve Geografskega društva (Metka Špes) 254
ZBOROVANJA
4. mednarodni geomorfološki kongres v Bologni, 28. 8.-3. 9. 1997 (Jurij Kunaver) 259 Problems of Megacities: social inequalities, enviromenmental risks and urban
governance; Mexico, D.F. (Mirko Pak) 261 Poročilo o mednarodni konferenci CONGEO' 97 "Geografija podeželja in okolje"
(Dušan Plut) 2 6 2
Poročilo o mednarodnem posvetu "Okoljska in komunalna problematika v Srednji in Vzhodni Evropi po političnih spremembah", Frohnleiten (Avstrija),
2. do 4. oktober 1997 (Dušan Plut) 26 3
t
•-••:•' • ••;•••• '-V-
Geografski vestnik • 69 « 1997 • 7 - 9
Uvodnik
Za odličnost slovenske geografije
Vedno znova se obnavljajo razprave o ogroženosti slovenske geografije, o njenem zapostavljanju s strani drugih strok in fmancerjev, o nepoznavanju geografskih do- sežkov v drugih strokah in v praksi, o omalovažujočem odnosu zlasti temeljnih ved do geografije, o prevzemanju geografskih vsebin s strani drugih strok itd.
Tovrstne tožbe imajo dve plati: objektivno in subjektivno. Nesporno dejstvo je, d a j e geograf v "merjenju moči" s kolegi iz drugih ved v slabšem položaju. Kemik, fizik, pravnik in drugi so strokovno suvereni. Predstavniki omenjenih ved pogosto na zelo neposreden način dovoljujejo posegati v razpravljanje o geografiji. Za to sta najbrž dva vzroka: dojemanje geografije na podlagi srednješolskega znanja in sinte- tični značaj geografije, ki "dovoljuje" predstavnikom sorodnih strok, da kritizirajo
"neznanstvenost" geografije.
Na drugi strani pa geografi v marsičem podlegamo tovrstnim pritiskom okolja.
Pri slovenskih geografih lahko opazimo vsaj dve akutni strokovni "bolezni": nesa- mozavest in mimikrijo. Nesamozavest v odnosu do kolegov iz drugih strok in pred- stavnikov prakse vodi v prilagajanje posameznikov strokovnemu okolju, v katerem delajo.
Ali je šibka samozavest slovenskih geografov tudi geografsko pogojena? Envi- ronmentalističnemu ali determinističnemu pogledu bi zelo ustrezala majhnost Slove- nije kot pomembnega dejavnika za omenjeno obnašanje slovenskih geografov. Čeprav pogosto nekritično zavračamo vsak determinističen pogled (z njim lahko dobro osvetli- mo nekatere družbenogospodarske pojave, kot na primer nadpovprečno število samomorov in psihičnih obolenj v ozkih, senčnih dolinah itn.), si na kratko oglejmo geografski vidik majhnosti Slovenije.
* * *
Prva geografska oznaka Slovenije, ki jo zasledimo v vsakdanjih pogovorih, pose- bno pri negeografih, je, d a j e majhna država. Pomembno pa je, d a j e v resnih geo- grafskih prispevkih ta oznaka pogosto izpuščena in se na prvo mesto postavlja po- krajinska pestrost oz. mozaičnost. Na podlagi subjektivne ocene lahko rečemo, da slovenski geografi niso determinirani z majhnostjo Slovenije, ampak z raznolikostjo njenih pokrajin.
To spoznanje j e zelo pomembno za strokovno usmerjenost slovenske geografije in za njen položaj v družbi kot "nacionalne vede".
7
Marijan M. Klemenčič Geografski vestnik 69, 1997
Pokrajinske posebnosti so tradicionalni agrarni družbi pomenile izziv ne le za gospodarsko rabo, ampak tudi za vpetost celovitega življenja v pokrajino. Nastale so kulturne pokrajine, ki odražajo odtis gospodarskega, družbenega, kulturno-umetno- stnega, pravnega itn. življenja ožjih in širših skupnosti v naravno okolje, pri čemer je prišlo do vzpostavitve močnega ravnotežja med naravo in družbo. Tradicionalna kulturna pokrajina na Krasu, v Alpah (planine), v Halozah, na Blokah in drugod kaže bogastvo krajevne ali regionalne dediščine, k i j e nastala samo na konkretnem ozemlju s konkretnimi naravnimi okoliščinami in konkretno družbo. Proučevanje teh pokrajin- skih značilnosti in posebnosti daje (tudi) geografiji pomen "nacionalne vede".
Globalizacija naj bi po mnenju nekaterih zmanjšala ali celo izničila poseben na- cionalni pomen geografije; prepričani smo, da taka gledanja niso preveč prepričljiva.
Procesom poenotenja sveta se uspešno upirajo krajevne in regionalne skupnosti, ki skušajo ohranjati in razvijati krajevne (regionalne) posebnosti, seveda v novi, poso- dobljeni preobleki. Ohranjanje in razvijanje pokrajinske identitete j e izraz želje po skladnem razvoju narave in družbe. Tako smo zopet pri posebnem pomenu geo- grafije za proučevanje slovenske identitete tudi v današnjem, sodobnem času. Hkrati pa nas globalizacijske težnje opozarjajo na možnost oslabitve ali celo izgube pose- bnosti slovenske pokrajine, kar zavisi od političnih dejavnikov oz. državne uprave.
• * *
Čeprav j e slovenska geografija dosegla zavidljivo strokovno raven, se zdi, da se je šele dotaknila tem, ki bistveno opredeljujejo slovensko pokrajino: pestrost, razno-
likost, stičnost oz. povezovalnost (pokrajinskih enot, narodnosti, političnih enot, kultur), prehodnost, mejnost itn.
Ne da bi želeli zanikati ali zmanjšati dosedanje dosežke na omenjenih področjih, je očitno, d a j e še zelo veliko možnosti pri proučevanju temeljnih "slovenskih" geografskih tem. Dosedanje obravnavanje naštetih tem s e j e še premalo ukvarjalo s funkcijskimi vidiki. Najbrž ni pretirana trditev, da se slovenska geografija še ni resno, predvsem teoretsko poglobljeno, spopadla z "enkratnostjo" slovenske pokrajine.
Slovenija bi lahko postala "laboratorij" za proučevanje navedenih (in še drugih) problemov. S primerjavo rezultatov slovenskih proučevanj z izsledki podobnih raz- iskav na drugih območjih bi slovenska geografija lahko prispevala k oblikovanju teoretičnih spoznanj, ki bi slovensko geografijo dvignile na višjo kakovostno raven.
Poleg izrazito "nacionalnih" geografskih tematik ponuja slovenska pokrajina še nekaj takih, s katerimi se lahko slovenska geografija enakovredno in suvereno vklju- či v mednarodno delitev dela, predvsem kras in podeželje.
Z nekaterimi temami je slovenska geografija močneje, z drugimi pa šibkeje pro- drla v mednarodno geografsko srenjo. Ko si za vspodbudo iščemo vzore, ne moremo mimo dosežkov skandinavskih držav, zlasti Finske, ki s kakovostnim strokovnim delom postavljajo mesto geografije ob bok odličnostim na drugih področjih (ume- tnosti, industriji, športu, blaginji itn.).
8
Uvodnik Za odličnost slovenske geografije
V čem naj bi torej bila odličnost slovenske geografije? Sodimo, da v kakovostnem delu (strogo upoštevanje zahtev znanstvenega dela), v celostnem pristopu pri geo- grafskih proučevanjih in izbiri tem, ki imajo ključni (življenski) pomen za Slovenijo.
Politika razvoja raziskovalnega dela že izločuje slabo pripravljene raziskovalne programe s strokovno ne dovolj usposobljenimi izvajalci. Preusmeritev geografov na iskanje naročnikov za strokovno manj zahtevne projekte lahko pomeni "umiranje na obroke"; prepričani smo, da izkušnje, pridobljene pri temeljnih raziskavah dajejo uporabnim (aplikativnim) nalogam strokovno neoporečnost. S kakovostnim delom, ki zahteva upoštevanje tujih dosežkov, se povečuje strokovna samozavest. A tudi pri tem je dobro (samokritično) upoštevati svetopisemski rek: če stojiš, glej, da ne padeš!
Dogodi se, da kdo na kakem področju doseže pomembne strokovne uspehe, zaradi katerih se prevzame in si prilasti strokovno avtoritarnost tudi na drugih področjih — sebi v posmeh, kolegom v oviro in stroki v škodo.
Kakor se z anekdotičnostjo pogovarjamo o geografski kompleksnosti, tako ob- časno zelo resno priznavamo, da daje geografiji le celovit pristop trajno "licenco" za njen obstoj kot znanstvene vede. Če vsaj malo poznamo razvoj narave in družbe (ter osnovno filozofijo geografije), moramo opaziti, da se v razvoju znanosti izmenjujejo obdobja specializacije in sinteze. To, kar znanost čuti kot slabost svoje narave, j e izhodišče geografije. Zato ni presenetljivo, d a j e zaradi močne speciliziranosti zna- nosti večkrat preprost, a celovit geografski pristop zelo uspešen in dobrodošel, tako v strokovnih krogih kot v praksi.
Nekatere nacionalno pomembne teme so bile že naštete. Potrebna j e samoopre- delitev slovenske geografije: kaj je njena vsebina, njeno bistvo. Vsebino je treba vedno znova preverjati, saj razvoj poudarja vedno nove oziroma pred tem malo pomembne pokrajinske elemente. Po taki poti si bo geografija lažje priborila "na- cionalni pomen", svetu pa ob posplošenem pogledu na Slovenijo pokazala pose- bnosti njene "majhnosti".
Marijan M. Klemenčič
9
L
•y- •• Htn i '/Sf/i orm.-v ; olf.n; (i v */j .'•• /. ,;ns : -. -j<> li-
risti »i oflNfoeV .ovfèid олзјп ,Bnid«v « о ф j ^ l r a p n g o o * зАп» гф -
