-J-J-A do -J-J-A Oddo Od

(1)

do

-J-J-A

NINA ŠALOMON

Od

do

-J-J-A

Od

(2)

do

-JA -JA

Od

do

-JA

Od

(3)

II

3200 let pr. n št.

6. stol. pr. n št.

13. stol. n. št.

18. stol.

17. stol.

19. stol.

1910

1945

1 3 4

začetki pisave

John Baskerville

Hermann Zapf nastanek

latinice

rjoveča dvajseta

ameriške sanje

Miedinger Max baročne

pisave industrĳ ska

revolucĳ a William Morris gotica

1707-1775

Adrian Frutiger

1928-2015

Firmin Didot

1764-1836

1834-1896

1910-1980 1918-2015

Giambatt ista Bodoni

1740-1813

12 14 16 15 17 19

28 29 30 33 31

Kazalo

(4)

14. stol. 15. stol

20. stol. 1919

1980 1985

21. stol.

16. stol.

6 6 9 11

Eric Gill

Erik

Spiekermann

tipograﬁ ja danes Adobe

digitalizacĳ a Morris

Fuller Benton

Bauhaus

Paul Renner renesansa in

razsvetljenstvo Nicholas Jenson

Claude Garamond Johannes

Gutenberg

1400-1468

1420-1480

1480-1561

1872-1948

Jan Tschichold

1902-1974

Stanley Morison

1889-1967

1878-1956 1882-1940

1947-

20 22 25 27 26 24

32 34 35

37

(5)

IV

Nina Šalomon

Od A-ja do Ž-ja: Ilustrirana zgodovina tipograﬁ je Univerza v Ljubljani,

Naravoslovnotehniška fakulteta Diplomsko delo

Visokošolski strokovni študijski program

Ilustriranje in oblikovanje knjige o razvoju tipograﬁ je

Mentor: doc. dr. Nace Pušnik

Nina Šalomon, Graﬁ čna in medijska tehnika

Tisk: Graﬁ ka Gracer d.o.o.

Število izvodov: 10 kom Celje, 2021

(6)

Medtem ko se je govorjen jezik razvil že približno 150 000 let pr. n. št., so se prve oblike pisave pojavile mnogo kasneje. Na nastanek prvih zapisov so vplivale določene spremembe v življenju takratnih civilizacij, kot so na primer konec nomadskega življenja

in ustaljevanje v večjih skupinah, v katerih je bila potrebna organizacija in komunikacija. Potrebovali so trajen in ﬂ eksibilen način zapisovanja informacij in njihovega prenašanja. Največji vpliv na pojav zgodnjih oblik zapisovanja pa je imel začetek trgovanja.

Prva civilizacija, ki naj bi razvila sistem simbolov za zapisovanje, so bili Sumerci, ki so takrat prebivali med Tigrisom in Evfratom. Okoli 3200 let pr. n. št. so si začeli izmenjevati majhne koščke gline, v katere so bili vtisnjeni simboli, ki so bili predhodno izklesani v kamnite valje. Uporabljali so se predvsem za trgovanje, saj so z njimi doka- zovali zaključek transakcije ter imena sodelujočih pri le-tej. Ta metoda zapisovanja je bila zahtevna in so jo obvla- dali le redki, zato se je pojavila potreba po bolj enostavnem prenašanju informacij. Sumerci so tako tekom 1200 let zmanjšali število znakov, jih bolj

stilizirali in omejili njihovo raznolikost.

Simboli so bili večinoma sestavljeni iz trikotniških oblik, zapisovali pa so jih linearno. Sumerski način zapisovanja ime nujemo klinopis, poime novan pa je po klinastem oro dju, ki so ga uporabljali za zapisovanje.

Začetki pisave

(7)

Sprva so bili ti znaki reprezentativni, saj so po oblikah spominjali na objek- te, ki so jih predstavljali, sčasoma pa so postali lingvistični. To pomeni, da so predstavljali določene zvoke ter zloge, kar je vplivalo na postopno zmanjše- vanje skupnega števila znakov. Takšen način zapisovanja je omogočal tudi kombiniranje ter zlaganje različnih znakov, ter tako zapisovanje novih idej in stvari. Okoli leta 1500 pr. n. št. je bilo število znakov oziroma logografov zmanjšano že na okoli 200.

Prav tako so okoli 3100 let pr. n. št.

svojo slikovno pisavo razvijali tudi Egipčani, ki so uporabljali bolj pikto- grafski pristop. Njihove simbole imenujemo hierogliﬁ , kar v grščini pomeni božja pisava. Tako kot pri Sumercih se je število simbolov v egipčanski pisavi postopoma zmanjševalo, kasneje pa so njihove znake prevzeli Semiti, ki so jih začeli uporabljati za zapisovanje lastnega jezika.

S postopnim širjenjem trgovine se je začela razvijati in posodabljati tudi pisava. Ključno vlogo za nastanek pisave, kot jo poznamo danes, so imeli Feničani, ki so bili takratna velesila v trgovanju. Njihov nabor dvajsetih znakov, ki so predstavljali individualne zvoke in ne več besed, je bil osnovan na geometrijskih oblikah, kot sta krog in trikotnik. Znake si je bilo mogoče hitro zapomniti, narisati in uporabiti.

Feničanski nabor znakov je vseboval samo soglasnike, ne pa tudi samoglas- nikov, ki so jih kasneje dodali Grki. Ti so bili tudi prvi, ki so simbole uredili po abecednem vrstnem redu. Črke so

razporedili po njihovi pomembnosti, imele pa so tudi lastna poimenovanja, ki jih uporabljamo še danes npr. alfa, beta … S širjenjem grških kolonij po Mediteranu, se je širila tudi njihova pisava.

κ β δ

α

Sprva so bili ti znaki reprezentativni, Prav tako so okoli 3100 let pr. n. št.

2

(8)

Po propadu Rimskega cesarstva se je Evropa razdelila na več delov, kar je povzročilo opuščanje standardizirane rimske pisave. Zaradi fevdalizma in ve- like revščine, je bilo pisanje in branje prepuščeno samo višjim slojem, pisme- nih pa je bilo okoli pet odstotkov pre- bivalstva. Za ohranjanje rimske kulture je v tistem času v največji meri skrbela krščanska cerkev. Rimska pisava se je ohranjala s prepisovanjem svetih besedil, ki so se po Evropi razširili med du- hovniki. Ker velika večina ljudstva takrat ni znala brati, se je zanašala na slike in govorjeno besedo.

Iz grške pisave so izhajali tudi Rimljani, ki so velik del kulture prevzeli prav od Grkov. Rimljani so po celotnem Rimskem cesarstvu poenotili in stan- dardizirali svojo pisavo. Tekom 200 let so pisavo razvijali in tako določili strogo geometrijo za zapisovanje črk. Pisavo so osnovali na proporcih kvadrata, vse črke pa so izhajale iz črke M, in kroga, ki jo obdaja – črke O. Sekundarni znaki so bili zasnovani na polovici kroga.

Med črkami so uporabljali enakomeren razmak. Rimljani so svoje črke zapisovali s ploskim čopičem, kar je ustvarilo ritmično tanjšanje in debeljenje potez.

Črkam so dodajali tudi zaključke, ki so predstavljali osnovo današnjim serifom.

Rimska pisava (quadrata) predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj zahodnjaške tipograﬁ je v naslednjih 2000 letih.

Po propadu Rimskega cesarstva se je Evropa razdelila na več delov, kar je povzročilo opuščanje standardizirane rimske pisave. Zaradi fevdalizma in ve- like revščine, je bilo pisanje in branje prepuščeno samo višjim slojem, pisme- nih pa je bilo okoli pet odstotkov pre- bivalstva. Za ohranjanje rimske kulture je v tistem času v največji meri skrbela krščanska cerkev. Rimska pisava se je ohranjala s prepisovanjem svetih besedil, ki so se po Evropi razširili med du- hovniki. Ker velika večina ljudstva takrat ni znala brati, se je zanašala na slike in govorjeno besedo.

Nastanek latinice Nastanek latinice

M O

(9)

V sredini sedmega stol. n. št. so se majhne monarhije postopoma začele razvijati v večje. Med njimi je bila tudi Frankovska država, ki je imela zelo pomembno vlogo v razvoju pisave. Okoli leta 800 ji je začel vladati Karel Veliki, ki naj bi sicer bil nepismen, vendar je razumel pomen učenja. Eden izmed njegovih ciljev je bila tudi izdelava standardizirane pisave za celoten im- perij. Postopoma so razvili pisavo, ki je vsebovala elemente rimske kurzive, ter skriptnih pisav, ki so jih uporabljali v Angliji in na Irskem. Karolinška pisava je bila prva, ki je uporabljala

majuskule in minuskule. Prav tako so se pri tej pisavi pojavili ascenderji (po- daljški navzgor) in descenderji (po- daljški navzdol). Začeli so z uporabo velikih začetnic na začetku besedila, uporabljali so tudi presledke ter nekatera ločila, kot je vprašaj. Pisava se je hitro razširila po celotnem ozemlju, po smrti vladarja pa se je skozi stoletja postopoma spreminjala. Črke so postale bolj ozke ter stisnjene, značil- ne so bile tudi močne vertikalne poteze z ostrimi zaključki. Okoli 12. stol. se je tako razvila pisava, ki jo danes poznamo kot gotico.

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z

4

(10)

V tem času pa se je na bližnjem vzho- du pojavila nova vera Islam. Začele so se križarske vojne, s katerimi so posku- šali evropski monarhi ponovno prido- biti nadzor nad Jeruzalemom. To jim sicer ni uspelo, posledica teh vojn pa je bila vzpostavitev novih trgovskih poti.

Te so poskrbele, da so se v Evropi pojavili novi izumi in inovacije Arabcev, npr. prva različica kompasa, papir, razne začimbe, vrnili pa so se tudi razni

ohranjeni rimski artefakti ter nekatera dela znanega grškega ﬁ lozofa Aristotla.

Od Arabcev se je prevzel tudi takrat nov način zapisovanja števil, in sicer z arabskimi števili. Ta temelji na uporabi desetih znakov, ki predstavlja- jo vrednosti med 0 in 9. Prav tako je ta čas prinesel ustanovitev Univerze v Bologni, ki se je ukvarjala z oživitvijo in ohranjanjem rimske kulture.

Rimska

števila Arabska števila

I 1

V 5

X 10

L 50

C 100

D 500

M 1000

ohranjanjem rimske kulture.

1

2 4 3

5

6

7

8

9

⁰

(11)

6

Nova odkritja so v takratni družbi povzročila željo po novem znanju in raziskovanju. Pojavil se je velik napre- dek v znanosti in umetnosti, s tem pa se je začelo novo obdobje v umetnostni zgodovini – renesansa. Renesansa predstavlja ponovno rojstvo intelek- tualnega razmišljanja in je tako popolno nasprotje staremu veku, ki je predstavljal njegov zaton. Leta 1238 so v Fabrianu v Italiji začeli izdelovati papir, ki je nadomesti pergament, takra- ten substrat za pisanje. Papir je bil veliko cenejši in je s tem omogočil hiter razmah knjig. V 13. stol. so se na novo oživile rimske majuskule, ki so jim dodali še arabska števila ter nove minuskule. Tako je nastal set znakov, ki je sledil določenim pravilom in je imel svoj značilen stil. Pojavila se je moder- na zahodna ali rimska abeceda.

Renesansa je povzročila povečanje pismenosti med ljudmi, zato se je pojavila tudi potreba po večjih nakladah knjig. Tiskarski postopek je bil v tistem času zelo zahteven in počasen, saj je bilo treba vsako stran posebej zrcalno izrezljati iz lesa in nato nabarvati za vsak odtis posebej. Izdelava ene strani je lahko trajala več kot teden dni.

Tak način tiska ni bil učinkovit, zato so začeli z iskanjem novih rešitev.

Prvotno naj bi sistem premičnih črk iz- umil kitajec Bi Sheng okoli leta 1040.

Še do danes ni znano, ali so v Evropi predhodno poznali ta način tiska, zato kot izumitelja priznavamo Johannesa Gutenberga. Podoben način tiska naj bi pred njim razvil že Laurents Coster, Gutenberg pa naj bi mu idejo ukradel.

Gutenberg je svojo prvo knjigo natisnil nekje med letoma 1440 in 1450. O Gutenbergu ni znanega veliko, le to da je med letoma 1394 in 1468 živel v nemškem mestu Mainz. V svoji delav- nici naj bi imel zaposlenih več ljudi, ki naj bi mu pomagali razvijati njegovo metodo tiska.

Johannes

Gutenberg

Renesansa in razsvetljenstvo

(12)

To ga je sčasoma pripeljalo do ﬁ nanč- nih težav, zato je za posojilo zaprosil ta- kratnega odvetnika Johannesa Fusta.

Ta je namesto plačila kasneje prevzel Gutenbergov izum in nato sam nada- ljeval s tiskom. Gutenberg naj bi tako opustil tisk in o njem ni znanega več veliko. Posebnost Gutenbergovega izu- ma je bil prilagodljiv okvir, kjer se je lahko prilagajal prostor med posameznimi črkami. To je pomenilo, da ni bil več potreben okvir za vsako črko posebej.

Črke so bile ulite iz mešanice kovin (svinca z dodatkom kositra), ki je zago- tavljala kvaliteten in oster odtis, meša- nica kovin pa je zagotovila, da se črke

pri hlajenju po ulivanju niso dimenzij- sko spreminjale. Kovinske črke so zaradi svoje kakovosti zagotavljale bolj- še odtise kot lesene, saj se po večjem številu odtisov niso tako hitro obrabi- le. Za tisk se je uporabljala prilagojena preša za izdelavo sira, Gutenberg pa je izboljšal tudi črnilo. To je bilo zelo go- sto, na osnovi olj, črna barva pa je do- segla enako kakovost kot črnila, ki so jih uporabljali menihi. S to tehniko je Gutenberg natisnil 200 izvodov Biblije v enem mesecu. 42-vrstična Biblija je tudi njegovo najbolj znano delo in predstavlja osnovo za doseganje eno- tnosti in kakovosti naslednikom.

patrica

matrica

premična

črka

(13)

8

Prvi set črk, ki jih je Gutenberg izdelal, je bila pisava imenovana gotica teks- tura, priljubljena rokopisna pisava v takratnih časih. Da bi dosegel učinek rokopisa, je moral za tisk izdelati okoli 300 različnih znakov.

Z Gutenbergovim izumom se je začela masovna produkcija knjig, saj je bilo mogoče eno stran sestaviti v le nekaj minutah, v primerjavi z nekaj tedni, ki bi bili potrebni za izrezljanje takšne strani. Izdelava knjig se je s tem zelo pohitrila ter pocenila, knjige pa so postale dostopne širši publiki. S tem se je povečala tudi stopnja pismenosti, prenos znanja pa je postal mnogo hi- trejši in lažji. Do leta 1530 je tako po Evropi delovalo že okoli 5000 tiskarn.

V Angliji je postopek tiska prvi predstavil William Caxton, ki je v svoji karieri izdal 73 knjig v angleščini. Umetnosti tiska se je izučil v Nemčiji, kjer je tudi natisnil prvi knjigi v angleškem jezi- ku. Ulite črke mu je priskrbel Johann Veldner, njegov tipografski mentor.

Na severu Evrope se je kot izbrana čr- kovna vrsta za tisk uveljavila gotica tekstura, ki pa v humanističnem južnem delu Evrope ni bila najbolje sprejeta, saj je s svojimi značilnostmi predstavljala srednji vek in zaton umetnosti v tem obdobju. Gotica je se je kmalu razdelila na štiri podvrste, in sicer frakturo, bastardo, rotundo in teksturo.

tekstura rotunda bastarda fraktura

Razlike med posameznimi podvrstami gotice

(14)

Na jugu so se tako bolj nagibali k uporabi pisave, ki je spominjala na rokopis italijanskih menihov, ki so ga uporabljali pri prepisovanju Biblije. Ta je imel značilnosti starega Rima in primesi karolinške pisave, vendar je uporabljal tanjše, bolj kurzivne poteze. S svojimi značilnostmi je predstavljal načela ita- lijanske renesanse. Novi tiskarji so se z izbiro pisav morali prilagoditi novim zahtevam, zato sta tiskarja iz Mainza Conrad Sweynheim in Arnold Pannartz izdelala novo pisavo, ki je nastala pod humanističnimi vplivi in kaže zgodnje znake latinice. Tu je šlo za uporabo majuskul, ki so jih uporabljali v antičnem Rimu ter karolinških minuskul.

Prvi, ki je dokončno oblikoval in izpopolnil pisavo v humanističnem slogu je bil Nicholas Jenson, v Benetkah okoli 1468. Sestavljena je bila iz 23 črk, saj takrat še niso uporabljali črk J, U in W. Z vsemi majuskulami, minuskulami in ligaturami je pisava obsegala 73 znakov. pisava je bila konsistentna, z lepim ritmom in uravnoteženimi pro- porci. Postala je osnova vsem nadalj- njim pisavam, na njej je pa je bila kasneje osnovana tudi pisava golden type tipografa Williama Morrisa, digitalno različico pa je naredilo tudi podjetje Adobe.

Jensonova pisava spada med bene- ške renesančne pisave, za katere so značilne široke verzalke, visoki ascenderji in descenderji, seriﬁ pod kotom 45°, prečna poteza pod kotom, rahlo vbočeni seriﬁ , os odebelitve je pod kotom, verzalke pa so nižje od podaljškov.

Nicholas Jenson

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž

         

(15)

Beneške renesančne pisave

Os odebelitve pod kotom

Seriﬁ pod kotom 45°

Široke verzalke

Vodoravna prečna poteza Verzalke nižje

od ascenderjev

Visok srednji črkovni pas

Bolj navpična os odebelitve

Spodaj ravni seriﬁ

Mehkejši zaključek Visoki

ascenderji

Rahlo vbočeni seriﬁ

FRANCOSKE

renesančne pisave

(16)

Tekom 16. stol. se je center tiskarske in tipografske obrti preselil iz Italije v Francijo. Za to obdobje so bili značil- ni veliki napredki v znanosti, pojavilo pa se je tudi nekaj novih izumov, kot je na primer mikroskop. Zaradi veli- ke pismenosti med ljudmi ter relativno dostopne literature, se je znanje hitro širilo, kar pa vladarjem ni bilo najbolj po godu. Pred izdajo knjig so uvedli obvezno cenzuro, pri kateri se je besedilo prečistilo, da je bilo v skla- du z ideologijo vladarjev. Poleg cenzure pa je francoski kralj Ludvik XIII. uve- del še obvezne pisave, ki so bile dovo- ljene za tisk. Te je dal izdelati določe- nim izbranim tipografom, imenujemo pa jih Romain du Roi ali kraljeva lati- nica. Med izbranimi tipograﬁ sta bila tudi Claude Garamond ter Robert Grandjean. Izdelane pisave so temeljile

na natančnih geometrijskih mrežah, prepoznavne pa so po veliki razliki v odebelitvi. To obdobje imenujemo zla- ta doba francoske književne umetnosti.

Claude Garamond se je pri svoji pisavi zgledoval po Griﬀ u in njegovi kurziv- ni pisavi. Izdelal je številne renesančne ter kurzivne pisave. S svojimi sposob- nostmi je dokazal, da je lahko oblikovanje in izdelovanje premičnih črk loče- na obrt, ki ni nujno povezana s tiskom.

Garamondova pisava spada pod fran- coske renesančne pisave, za katere so značilne večje razlike v odebelitvi, skoraj ravne prečne poteze, bolj položni seriﬁ , ki so spodaj ravni in so v primerjavi z beneškimi pisavami tudi močnej- ši. Značilna je tudi bolj navpična os podebelitve in višji srednji črkovni pas.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Claude

Garamond

(17)

12

Francoske renesančne pisave so s svojo eleganco in natančnostjo predstavljale osnovo nadaljnjemu razvoju v tipogra- ﬁ ji. Sčasoma so se spremenili propor- ci, uskladila se je širina majuskul v primerjavi z minuskulami, seriﬁ so postali bolj ostri, široke poteze so se še bolj podebelile, tanke pa zožile. Srednji čr- kovni pas minuskul se je povišal, kar je črke odprlo in povečalo negativen prostor. Kot odebelitve je postal nav- pičen (90°). Takšne pisave imenujemo baročne, po obdobju, v katerem so nastale. Najprej so se začele razvijati v Angliji, med bolj znane tipografe tistega obdobja pa spadata John Baskerville ter William Caslon. V Italiji je sočasno deloval Giambattista Bodoni, V Franciji pa François Didot in njegovi sinovi.

Leta 1737 se je francoski tiskar in tipograf Pierre Simon Fournier od- ločil izdelati enoten sistem za določa- nje velikosti črk. Prej le-ta ni bil poe- noten in je bil odvisen od posameznega tiskarja. Poznali so tudi poimenovanja za določene velikosti, kot je na primer cicero. Fournier je svoj sistem zasnoval na osnovni meri dveh francoskih in- čev, ki ju je razdelil na 12 vrstic in vsako vrstico na 6 podenot ali tipografskih pik. Tako je dobil sistem 144 pik. 6 tipografskih pik po njegovem sistemu je ustrezalo enemu ciceru. Sistem je po- treboval skoraj desetletje, da se je dobro razširil med tiskarji. Črka velikosti 12 pik po Fournierovem sistemu ustre- za približno 11 pikam po Didotovem, ki je nastal 38 let kasneje.

baročne pisave

Vodoravna prečna poteza

Visok srednji

črkovni pas Mehke zaključne poteze in bolj

položni seriﬁ

Bolj okrogla kaplja Navpična os

odebelitve

Velika razlika med tankimi in debelimi

potezami

(18)

PRIMERI ILUSTRACIJ:

standardne velikosti pisavPRIMERI ILUSTRACIJ:

standardne velikosti pisav

A

^A

A

A A A

A A

briljant 3

garmond 10

tekst

20 dva

cicera 24 cicero

12 medija

14 tercija

16 diamant

4 perl

5 nonparej

6 kolonel

7 petit

8 borgis

9

V Franciji je konec 17. stol. kralj Ludvik XIV. naročil izdelavo novih pisav, ki bi bile bolj moderne in v slogu tistega časa. V ta namen so natančno preuči- li pisave predhodnih mojstrov in nato uporabili sistem 2304 majhnih kva- dratkov, ki so določali proporce posameznih črk. Končne črke so bile vgravi- rane med letoma 1695 in 1718. Znaki so postali bolj matematični, estetika pa je postala sekundarnega pomena. Proces izdelave je bil precej počasen, predvsem zaradi nestrinjanja komiteja, ki je bil zadolžen za izdelavo nove pisave, ter izvajalcev. Prvič se je standardizira- la velikost črk, ki je bila zasnovana na enoti pied du roi, takratni uradni merski enoti v Franciji.

(19)

Skoraj istočasno je v Angliji deloval John Baskerville, ki na svojem ob- močju ni bil najbolje sprejet, veliko bolj pa so bili nad njegovimi pisavami nav- dušeni v Evropi. Zaradi svojega per- fekcionizma je za svojo prvo pisavo po- treboval skoraj tri leta. Poleg tega si je prizadeval za izboljšanje tiskarske pre- še, da bi lahko z njo odtisnili bolj na- tančne in tanjše odtise, kar bi omogo- čilo tisk bolj delikatnih pisav. Prav tako se je posvetil izdelavi in obdelavi papirja, da je bil ta še bolj primeren za na- tančne odtise. Vsa njegova natančnost in vlaganje v razvoj ga je proti kon- cu kariere pripeljalo do skorajšnjega

bankrota. Blizu smrti je neuspešno želel prodati svoje črke ter tiskarske preše, po njegovi smrti pa je to stori- la njegova žena. Vso tiskarsko opremo je odkupil francoski pisatelj in skrivni agent Beaumachais, ki si je prizadeval natisniti Voltairova dramska dela, ki so bila takrat v Franciji prepoveda- na. Beaumachais je bil avtor dveh zna- nih dramskih del, in sicer Seviljskega brivca ter Figarove svatbe. Kolekcija Baskervillovih črk je kar nekaj časa veljala za izgubljeno, leta 1953 pa so bile spet najdene in podarjene Univerzi v Cambridgeu. Preživelo je 2750 črk.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Baskerville John

14

(20)

V 18. stol. je v Franciji delovala tiskar- ska družina Didot, ki se je poleg tiska ukvarjala še z založništvom, izdelavo črk in matric ter izdelavo papirja.

François Ambroise Didot, starejši sin začetnika družinske obrti Françoisa Didota, je dopolnil in izpopolnil Didotov merski sistem za določanje velikosti pisave. Temeljil je na predho- dnem sistemu, ki ga je izdelal Fournier.

Francoski inč je razdelil na 72 podenot, do konca stoletja pa je to postala standardna merska enota v Franciji.

Leta 1801 je Napoleon v Franciji uve- del metričen sistem, na katerega se je Didot neuspešno poskušal prilagoditi.

Tiskarsko obrt sta nadaljevala tudi njegova sina Pierre in Firmin. Pierre se je posvetil tisku, medtem ko se je Firmin ukvarjal z izdelavo pisav. Priznavamo ga kot avtorja prve klasicistične pisave, imenovane didot.

Za klasicistične pisave je značilna naj- večja razlika v podebelitvi, v primerjavi s prejšnjimi slogi. Seriﬁ so popolnoma ravni in horizontalni, prehodi pa so pod pravim kotom. Os podebelitve je ravna, prav tako pa so skoraj ravne okrogle poteze na notranji strani črk.

Pisave postanejo bolj geometrijske.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž

V 18. stol. je v Franciji delovala tiskar-

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Firmin Didot

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Klasicistične pisave

Tanki in ravni seriﬁ

Navpična os odebelitve

Geometrične in simetrične

črke Največja razlika

med tankimi in debelimi

potezami

(21)

Pierre in Firmin Didot sta bila s svojim delom poznana po celotni Franciji, kmalu pa sta bila pozvana, da svojo tiskarsko delavnico preselita v pariški Louvre. Tam sta nadaljevala svojo obrt in natisnila serijo ilustriranih francoskih ter latinskih klasik. Vsak od bra- tov je imel po dva sinova, ki so po njuni smrti nadaljevali družinsko tradicijo.

Po Firminu Didotu se je zgledoval tudi začetnik klasicistične pisave v Italiji Giambattista Bodoni. Pisava bodoni je veljala za vrh klasicističnih pisav in je ostala ena izmed bolj popularnih pisav skozi celotno 19. stoletje. Bodoni je bil v začetku svoje kariere zaposlen kot uradni kompozitor v Vatikanski tiskarni, ki je delovala v Rimu. Njegovo najbolj znano delo je Manuale Tipograﬁ co ali Tipografski priročnik, v katerem so zbrane vse njegove pisave. Izdan je bil po njegovi smrti, izdala pa ga je njegova žena. Zbirka je obsegala več kot 200

različnih pisav.

A B C Č D E F G H I

J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Giambatt ista Bodoni

16

(22)

Posterji in letaki, oglaševanje, značilnosti egipčanskih pisav

Industrĳ ska revolucĳ a

Konec 18. stol. je postregel z zelo po- membnim izumom, in sicer parnim strojem. Istočasno so se dogajali veliki napredki na področju znanosti, izumili pa so tudi elektriko. S tem se je zače- la masovna produkcija dobrin. Veliko ljudi je opustilo kmetijstvo, ter začelo z delom v proizvodnji. Za mnoge je to pomenilo večji prihodek, ki so ga lahko porabili na mnogih novih proizvo- dih. S tem se je v družbi začel fenomen potrošništva, čemur se je pridružil tudi začetek oglaševanja. Na trgu se je pojavila konkurenca, zato so morala pod- jetja tekmovati za pozornost potencial- nih kupcev. Za oglaševanje so z izdelavo posterjev, letakov in raznih znakov skrbeli umetniki in tiskarji. Za pridobi- vanje pozornosti so uporabljali privlač- ne ilustracije, ki pa jih je spremljala za- bavna in drzna tipograﬁ ja. Med seboj so kombinirali več pisav, ki si niso bile

sorodne. Slog oblikovanja je bil kri- čeč, plakati in oglasi pa so bili nasiče- ni z različnimi informacijami. Pojavile so se ekstra krepke pisave ter pisave z vključenimi dekorativnimi elementi in ilustracijami. Leta 1816 pa je William Caslon IV. predstavil zbirko pisav, v kateri se je prvič pojavila pisava, ki ni imela serifov, znaki pa so imeli ena- komerno podebelitev (ni bilo tankih in debelih potez). Caslonova linearna pisava v javnosti ni bila dobro sprejeta, trajalo pa je skoraj 75 let, preden so se ponovno pojavile pisave tega tipa, ter se začele uporabljati. Po navdihu Caslonove pisave pa je nastala nova vrsta pisav, in sicer egipčanske. Te imajo serife skoraj enake debeline kot so os- tale poteze. Seriﬁ so ravni in oglati ter popolnoma horizontalni. Egipčanske pisave so v večini krepke.

Posterji in letaki, oglaševanje, značilnosti egipčanskih pisav

(23)

18

Arts &

Crafts

(24)

V 19. stol. se je na trgu pojavil kup novih pisav, oglaševalci pa so to s pridom izkoriščali. Ulice so hitro postale pre- nasičene s plakati, potrošniki pa so bili zasuti z informacijami. V umetnosti se je tako pojavilo gibanje Arts & Crafts, ki je želelo poenotiti vizualni jezik, pri katerem bi forma sledila namenu.

Ponovno so želeli povezati umetnike in oblikovalce s proizvajalci, umetnost pa so želeli vrniti k naravi.

V umetnosti so se ponovno pojavile or- ganske oblike, začelo pa se je novo ume- tniško obdobje, ki ga imenujemo l’Art Nouveau (Nova umetnost). Znan član gibanja Arts & Crafts je bil William Morris. Poleg oblikovanja knjig se je v svoji karieri ukvarjal še s pisanjem no- vel in poezije, oblikovanjem tekstila ter tapet, kaligraﬁ jo, bil pa je tudi politični aktivist, ki je nasprotoval kapitalizmu

ter industrializaciji. Morris je bil velik ljubitelj knjig in gotske umetnosti, zato je tudi svojo prvo pisavo osnoval na podlagi starih gotskih pisav. Najbolj se je zgledoval po Jensonovi beneški pisavi, ki jo lahko najdemo v njegovi knjigi iz leta 1476. Ustanovil je tudi svojo tiskarno, Kelmscott Press, ki je v svojih osmih letih delovanja izdala 52 raz- ličnih knjig, vse pa je oblikoval Morris.

Izdelal je 644 različnih inicial, obrob in ornamentov. Zaradi njegove ljubezni do gotske umetnosti, je vse knjige tiskal na stari tiskarski preši, vse strani pa so bile ročno stavljene.

svoji karieri ukvarjal še s pisanjem no- vel in poezije, oblikovanjem tekstila ter tapet, kaligraﬁ jo, bil pa je tudi politični aktivist, ki je nasprotoval kapitalizmu

William Morris

A B C C D E F G H I

J K L M N O P Q R S

Š T U V W X Y Z Ž

a b c c d e f g h i j k l m n

o p q r s š t u v w x y z ž

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

(25)

20

V 19. stol. se je v tipografskem oblikovanju pojavila želja po vračanju k ba- ročnim pisavam. Tako so se pojavile pisave t.i. starega tipa oz. old style, ki so se zgledovale po lastnostih pisav velikih mojstrov. Leta 1860 je tipograf- sko podjetje iz Edinburgha izdalo prvo pisavo starega stila s karakteristika- mi baročnih pisav, prilagojeno estet- skim zahtevam tistega časa. Isto podjetje se je nato odločilo za izdelavo se- rije pisav starega sloga, ki jih je izdelal Alexander C. Phemister, ki ga da- nes najbolj poznamo po pisavah book- man ter franklin old style.

Do konca 19. stol. so standardizirane enote za merjenje velikosti pisav poznali večinoma samo v Evropi, kjer so uporabljali francoski sistem. V Angliji ter Ameriki niso imeli standardnih velikosti, uvedba le-teh bi za tiskarne po- menila velik strošek. Pomembna pre- lomnica za uvedbo sistema določanja velikosti je bil velik požar v Chicagu leta 1871. V njem je zgorela ena izmed večjih livarn črk, izgubili pa so tudi vse svoje matrice in opremo. Livarna se je morala na novo opremiti z materialom, kar je predstavljalo velik problem, saj je vsaka livarna in tiskarna uporabljala svoje merske enote, ki so se med seboj razlikovale. Uslužbenec Nelson Hawks je zato ustvaril sistem standardnih velikosti, imenovan anglosaški merski sistem, njegova osnovna enota pa je pica, ki meri 4,218 mm. Delimo jo na 12 podenot, ki jih imenujemo pike (point), ena pika pa meri 0,351 mm. Anglosaški merski sistem se še danes uporablja za določanje velikosti kovinskih črk.

Novejši tiskarski stroji so postajali hi- trejši, za tisk pa so uporabljali večje pri- tiske, kar je vplivalo na čitljivost takratnih pisav z velikimi razlikami v odebelitvi. Theodore L. De Vinne, takratni tiskar in tiskarski zgodovinar, je bil zelo kritičen do teh pisav, zato je predlagal odebelitev tankih linij in povečanje serifov. Širina posameznih znakov je morala ostati ozka, za ohranitev velikega števila besed v vrstici. De Vinne je za izdelavo pisave za revijo Century najel znanega tipografa Morrisa Bentona.

Tekom tridesetih let je razvil 18 različic pisave century, danes pa je najbolj znana digitalna različica century school- book. Bentonove pisave so imele visok srednji črkovni pas in so bile dobro čit- ljive, še danes pa so popularne za daljša besedila ter otroške knjige.

Morris

Fuller Benton

(26)

Začetek 20. stol. je prinesel veliko sprememb v družbi. Delavci so za- čeli zahtevati boljše delovne pogo- je, pojavila so se gibanja proti kapitalizmu, države so zahtevale ne- odvisnost, umetniki pa so se želeli osvoboditi konvencionalnih okvir- jev. V slikarstvu se je začelo obdobje impresionizma, kmalu pa ga je na- domestilo avantgardno gibanje. V obdobju kubizma so slikarji v svoja dela vključevali razne besede ter tipografske elemente, večinoma je šlo za odrezke iz časopisov. Velik vpliv na združevanje tipograﬁ je ter umetnosti pa je imel italijanski sli- kar Filippo Tommaso Marinetti, ki je svoja dela ustvarjal izključno z uporabo tipografskih znakov. Mnogi izumi 20. stol. so omogočili poigra- vanje s tipografijo, ki ni bila več omejena na horizontalne vrstice in navpične stolpce.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

century schoolbook franklin gothic

Filippo

Thommaso Marinett i

Leto 1905 pa je postreglo tudi s prvo komercialno uspešno pisavo brez serifov. Njen avtor je bil prav tako Morris Fuller Benton. Svojo prvo linearno pisavo je poimenoval franklin gothic.

Izdal jo je v večih različicah, med njimi poševno, krepko, ekstra krepko, stis- njeno … Pisava franklin gothic je ohra- nila značilnosti pisav 19. stol., še danes pa ostaja ena bolj priljubljenih linearnih pisav.

(27)

22

(28)

Po prvi svetovni vojni se je začela umetnost bolj nanašati na takratne socialne razmere, postajala pa je tudi bolj kritična. Umetniki so želeli ustva- riti mednarodni stil, ki bi bil skupen vsem državam. Začeli so izdajati razne manifeste ter množično odpirati ume- tniške razstave, s tem pa so želeli do- kazati, da je umetnost pomemben del vsakdanjega življenja. V umetnosti se je začelo obdobje konstruktivizma, ki je pomembno vplivalo tudi na razvoj tipografi je. Začetnik tega umetniške- ga obdobja v tipografi ji je bil Lazar El Lissitzky, ki je v svoji karieri poskušal zabrisati mejo med umetnostjo in gra- fi čnim oblikovanjem. Oblikoval in izdal je več revij in knjig, v katerih je besedilo povezal z ilustracijami in drugimi gra- fi čnimi elementi na inovativen način, ki je kasneje navdihoval več različnih umetnikov, po njem pa so se zgledovali tudi v nizozemskem umetniškem gibanju De Stijl ter kasneje v znani

umetniški šoli Bauhaus. Ta je delovala v od leta 1919 v Weimarju, vodil pa jo je arhitekt Walter Gropius. Bauhausovi člani, ki so se ukvarjali s tipografi jo, so se zgledovali po delih Johannesa Ittna, ki je bil prav tako član te umetniške šole, ukvarjal pa se je z ekspresivno kaligrafi jo. Najpomembnejši tipografi Bauhausa so bili László Moholy-Nagy, Herbert Bayer in Joost Schmidt, ki so postavili temelje t.i. nove tipografi je.

Moholy-Nagy se je ukvarjal predvsem s teoretičnim aspektom tipografije, med svojim delovanjem pa je izdal 14 publikacij, ki so začrtale osnovni stil Bauhausa. Herbert Bayer je bil bivši učenec, ki se je na šolo vrnil, da bi po- učeval vizualne komunikacije. Izdelal je pisavo, ki je združevala majuskule in minuskule v eni abecedi, poimenoval pa jo je universal. Vodjo Bauhasa Gropiusa je prepričal, da so iz vse literature umaknili verzalke.

gibanju De Stijl ter kasneje v znani

Walter Gropius

ⁱⁿ

Herbert

Bayer

(29)

24

Istočasno pa je deloval pomemben tipografski mojster Jan Tschichold, ki ni bil član Bauhausa, se je pa močno navdu- ševal nad njihovim delom. Za razliko od večine umetnikov in oblikovalcev, je bil Tschichold dobro izobražen na področju tipografi je ter njene zgodovine. Njegovo najpomembnejše delo je bilo priročnik Die neue Typographie ali Nova tipografi - ja, v katerem je predstavil pristop k mo- derni tipografi ji. V priročniku je določil pravila za določanje tipografske hierar- hije, umestitev besedila na stran ter standardne velikosti papirja. Pomembno vlogo pa je kot oblikovalec imel tudi pri angleški založbi Penguin, kjer je postavil temelje za oblikovanje njihovih pre- poznavnih naslovnic. Ena izmed njegovih redkih končanih pisav, je pisava sa- bon, ki spada med serifne pisave, čeprav je bil Tschichold velik zagovornik pisav brez serifov.

Tschichold Jan

A B C Č D E F G H I

J K L M N O P Q R S

Š T U V W X Y Z Ž

a b c č d e f g h

i j k l m n o p q r

s š t u v w x y z ž

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

(30)

Paul Renner

Tschichold je na začetku svoje kariere, ko je še živel v Nemčiji, veliko sodelo- val s Paulom Rennerjem, avtorjem znane pisave futura. Renner je bil velik pristaš modernizma, s futuro pa je postavil prelomnico v tipografskem oblikovanju. Futura je linearna pisava, ki izhaja iz geometrijskih likov. Zanjo so značilne ravne linije brez razlike v podebelitvi, črka O pa je popoln krog.

Majuskule segajo nižje od ascenderjev, ki so tudi večji od descenderjev, višina

srednjega črkovnega pasu pa je relativno majhna. Danes poznamo več digitalnih različic future, in sicer svetlo, nava- dno, polkrepko, krepko, ekstra krepko in ultra krepko, vse pa imajo pripada- joče kurzivne različice. Renner je med drugim napisal tudi knjigi Die Kunst der Typograﬁ e (Umetnost tipograﬁ je) ter Typografie als Kunst (Tipografija kot umetnost), kjer je podal smernice za oblikovanje modernih knjig.

A B C Č D E F G H

I J K L M N O P Q R

S Š T U V W X Y Z Ž

a b c č d e f g h

i j k l m n o p q r

s š t u v w x y z ž

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

(31)

26

Stanley Morison je v 30-ih letih 20.

stol. v Angliji deloval kot tipografski kritik, ukvarjal pa se je tudi s pisanjem o zgodovini tiska. Leta 1929 je izdal članek o pisavah, ki so jih uporabljali za tisk časopisov. V njem je izbrane pisave označil za staromodne, potreb- ne posodobitve. Menil je, da bi morala biti kvaliteta časopisov enaka kvalite- ti knjig. Kot novo pisavo si je zamislil posodobljeno različico pisave plantin z ostrejšimi seriﬁ . Takšno pisavo mu je izdelal kaligrafski umetnik, zaposlen pri časopisu The Times. Nova pisava je nadomestila pisavo times old roman, ki so jo predhodno uporabljali pri tem časopisu, posledično pa so jo poime- novali times new roman. Pisava spada med baročne pisave in še danes ostaja priporočena pisava za tisk. Ima visok srednji črkovni pas, širina črkovnih po- dob pa je relativno ozka, kar omogoča ekonomično porabo prostora. To je še posebej pomembno pri tisku časopisov z veliko količino besedila.

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

z veliko količino besedila.

Stanley

Morison

(32)

Eden pomembnejših oblikovalcev pisav, ki je deloval v 20. stol., je bil Eric Gill. Ta se je najprej izobrazil za arhi- tekta, kasneje pa se je začel ukvarjati z izdelovanjem pisav. Kot kipar se je najprej začel ukvarjati z izklesovanjem nagrobnikov, izkušnje z obdelovanjem kamna pa so kasneje vplivale na izgled njegovih pisav. Prva Gillova pisava se je imenovala perpetua, uvrščamo pa jo med francoske renesančne pisave.

To pisavo je Gill izpopolnjeval kar štiri leta, med tem časom pa se je lotil oblikovanja njegove najbolj znane pisave gill sans, ki spada med humanistične linearne pisave. Zanje je značilno, da kljub temu da gre za pisave brez serifov, imajo te še vedno osnovne zna- čilnosti serifnih pisav. Njihove poteze niso tako geometrijsko pravilne in me- hanske. Izraz izvira iz obdobja huma- nizma v Italiji v 15. stoletju.

Eric Gill

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A B C C D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c c d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

gill sans perpetua

(33)

V umetnosti je ta čas potekalo obdobje Art Décoja. Leta 1929 se je začela velika ekonomska kriza, kar se je odražalo tudi v tipograﬁ ji tistega časa. Pisave v oglasih so postale elegantne in razkošne, z ostrimi detajli ter pretiravanjem v proporcih.

Z njimi so hoteli podati upanje na boljšo prihodnost, v kateri ne bi manjkalo bo- gastva ter udobja.

Rjoveča dvajseta A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

Razvoj modernizma v 20. stol. je prekinila 1. svetovna vojna, po njej pa se je ponovno začel njegov razcvet. V 20. letih se je Evropa začela obnavljati, začelo pa se je tudi obdobje velikih zabav, kabareta ter jazza. Vse to je vplivalo na razvoj pisav, ki so postale udarne in geometrijske.

Imele so dekorativne dodatke, pogosto pa tudi eksotične vzorce.

28

(34)

Želje po lepši in boljši prihodnosti pa je hitro prekinila 2. svetovna vojna, ki je v tipograﬁ ji zopet prinesla spremembe.

Pisave so postale bolj stroge, imele so vo- jaški pridih, osnovane pa so bile na indu- strijski uniformnosti.

Po 2. svetovni vojni se je v družbi zopet začelo sanjarjenje o lepšem življenju, kar so s pridom izkoristili oglaševalci novih izdelkov na trgu. V oglasih so združevali ilustracije z na novo nastalimi skriptni- mi pisavami, s katerimi so želeli pou- dariti lahkotnost in spontanost igrivih ilustracij.

Ameriške sanje

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Želje po lepši in boljši prihodnosti pa je hitro prekinila 2. svetovna vojna, ki je hitro prekinila 2. svetovna vojna, ki je v tipograﬁ ji zopet prinesla spremembe.

v tipograﬁ ji zopet prinesla spremembe.

Pisave so postale bolj stroge, imele so vo- jaški pridih, osnovane pa so bile na indu- Po 2. svetovni vojni se je v družbi zopet Po 2. svetovni vojni se je v družbi zopet začelo sanjarjenje o lepšem življenju, kar so s pridom izkoristili oglaševalci novih izdelkov na trgu. V oglasih so združevali ilustracije z na novo nastalimi skriptni- ilustracije z na novo nastalimi skriptni- mi pisavami, s katerimi so želeli pou- mi pisavami, s katerimi so želeli pou- dariti lahkotnost in spontanost igrivih

Ameriške sanje Ameriške sanje Ameriške sanje

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž

8 9

(35)

Takšen način oglaševanja je bil znači- len predvsem za ameriški trg, v Evropi pa se je pojavila želja po prečiščenih in enostavnih pisavah, ki bi na hiter in ja- sen način podale sporočilo. Najbolj us- pešni na tem področju so bili v Švici, kjer se je začel t.i. mednarodni stil. Ta se je kasneje razširil v Nemčijo, Italjo, Španijo ter na Nizozemsko. Švicarski oblikovalci pisav so se zgledovali po zgodnjih grotesknih pisavah iz druge polovice 19. stol., saj so bili pristaši pisav brez serifov. Prav tako so verjeli v sistematično postavitev teksta, za ka- tero so uporabljali strogo mrežo, ozke stolpce z levo poravnavo, rajši pa so uporabljali fotograﬁ je kot ilustracije.

Zgodnje linearne pisave so poimeno- vali groteskne, ker so izgledale nero- dno in neprivlačno, kar pa ni značilno za novo nastale linearne pisave takra- tnega obdobja. Najbolj znana je pisava neue haas grotesk, ki jo je ustvaril Max Miedinger. Pisava se je kasneje preimenovala v helvetico, pod tem ime- nom pa jo poznamo še danes. Helvetica ima visok srednji črkovni pas, relativno majhne ascenderje ter descender- je, znaki pa so stavljeni tesno skupaj.

Danes ostaja ena izmed bolj popularnih linearnih pisav, predvsem zaradi svoje vključenosti v računalniške sisteme.

Miedinger Max

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

30

(36)

Istega leta kot helvetica pa je bila izda- na še ena pomembna družina pisav, in sicer univers, ki jo prav tako uvršča- mo med neogroteskne pisave. Avtor Adrian Frutiger se je zgledoval po pisavi akzidenz grotesk ter švicarskem mednarodnem stilu. Frutinger je dobil priložnost, da za novo napravo za fotostavljenje izdela pisavo brez serifov, za to pa je imel le deset dni časa.

Fotostavljenje se je pojavilo v 50-ih letih, pri tem pa je šlo za napravo, ki je skozi negativni film na fotografski papir projicirala svetlobo. Na negativ- nem traku je bil set znakov določene velikosti, s pomočjo leč pa so lahko to velikost tudi prilagajali. S to napravo so tiskarne odpravile potrebo po komple- tih kovinskih premičnih črk, s tem pa zmanjšale stroške ter potrebo po pro- storu. Frutinger je svojo pisavo prilago- dil takšnemu načinu stavljenja. Pisavi je dodal rahlo razliko v podebelitvi med vodoravnimi in navpičnimi potezami.

Leta 1957 je izdal pisavo v kar 21 raz- ličicah. Poleg tega pa je standardiziral določanje različice pisave znotraj dru- žine. Določil je mrežo, v kateri je vsaki različici določil svojo vrednost, npr. na- vadna različica ima vrednost 55, krepka 65, tanka pa 45.

tih kovinskih premičnih črk, s tem pa zmanjšale stroške ter potrebo po pro- storu. Frutinger je svojo pisavo prilago- dil takšnemu načinu stavljenja. Pisavi je dodal rahlo razliko v podebelitvi med vodoravnimi in navpičnimi potezami.

Leta 1957 je izdal pisavo v kar 21 raz- ličicah. Poleg tega pa je standardiziral določanje različice pisave znotraj dru- žine. Določil je mrežo, v kateri je vsaki različici določil svojo vrednost, npr. na- vadna različica ima vrednost 55, krepka

Adrian Frutiger

A B C Č D E F G H I

J K L M N O P Q R

S Š T U V W X Y Z Ž

a b c č d e f g h

i j k l m n o p q r

s š t u v w x y z ž

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

(37)

0101100010010111011010011001 0100010111010101101010110111 1010110100011110101011010101 0101010101010111001101101010 1101101110110110101001010100 1101010101010001101010101101 1010100101101101011101101001 0101101011100110101101010101

Leta 1981 pa je podjetje IBM izdalo prvi računalnik za osebno rabo, leta 1984 mu je sledilo podjetje Apple s svojim računalnikom Macintosh. To je bil prvi računalnik z graﬁ čnim uporabniškim vmesnikom, ki je omogočal upravljanje preko menijev, oken ter ikon. Podjetje Apple se je leto kasneje povezalo s pod- jetjem Adobe, kjer so razvili Postscript level 1- jezik, s katerim je bilo mogo- če upravljati z izhodnimi napravami, kot so bili laserski tiskalniki. Adobe je prav tako razvil dva sistema za zapisovanje digitaliziranih pisav. Prvi je bil Type 1, ki je bil sestavljen iz dveh delov – bitnega zapisa za prikazova- nje na ekranih ter datoteke za izhodno napravo. Drugi način TrueType pa je vse informacije združeval v eni datoteki, kjer so bile te zapisane v vektorski obliki. Omogočal je tudi prilagajanje ši- rine potez, saj je bil vsak znak orisan s parom linij, ki sta omogočali spremi- njanje. Sistem TrueType je temeljil na 8-bitnem zapisu, s katerim je lahko bilo podanih 256 znakov ali glifov. Tako so

bile v eni datoteki združene vse minuskule in majuskule, skupaj s števili, lo- čili ter drugimi znaki.

Leta 1997 je podjetje Adobe izdalo nov format zapisa, in sicer OpenType.

Omogočal je uporabo na obeh siste- mih, tako Windows kot Mac OS. Open Type uporablja 16-bitni zapis, ki dovo- ljuje zapis do 65 000 znakov v eni datoteki. Tako so lahko v eni datoteki zapisane vse minuskule, majuskule, šte- vilke, ligature, kapitelke, renesančne številke, nadpisani in podpisani znaki, črkovni znaki s posebnimi začetnimi ali zaključnimi potezami, alternativni znaki, ulomki, vrstni števniki, tabelarične številke, lahko pa so dodani tudi znaki v cirilici in grščini. V datoteki so znaki zapisani bitno, vektorsko ter metrično.

OpenType uporablja tehnologijo mno- govrstičnih matric, ki omogočajo prilagajanje širine potez. Format je primeren tako za prikaz na zaslonih kot za tisk.

0100010111010101101010110111 1010110100011110101011010101 0101010101010111001101101010 1101101110110110101001010100 1101010101010001101010101101 1010100101101101011101101001 0101101011100110101101010101

Digitalizacĳ a

32

(38)

OpenType je omogočil razvoj digitalnih rokopisnih pisav, ki so lahko v največ- ji možni meri imitirale unikatnost rokopisa. Oblikovalec Hermann Zapf je tako ustvaril pisavo zapﬁ no, ki jo je zasnoval na svojih kaligrafskih skicah.

Pisavo je najprej izdelal za kovinske premične črke, a zaradi omejitev ni prišla do pravega izraza. Določeni deli črk so namreč segali v prostor so- sednjih črk, kovinski okvir pa tega ni omogočal. Šele OpenType je omogo- čil nove povezave med črkami in uporabo alternativnih znakov. Zapf je na- mreč izdelal osnovno abecedo ter tri alternativne abecede, ki so bile bolj kaligrafske. Vsaka črka je bila torej na voljo v štirih verzijah, vključeno je bilo tudi veliko število ligatur ter nekaj ornamentov.

Hermann Zapf

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C Č D E F G H I

J K L M N O P Q R

S Š T U V W X Y Z Ž

a b c č d e f g h i j k l m n

o p q r s š t u v w x y z ž

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

(39)

S hitrim razvojem tehnologije je izdelava premičnih kovinskih črk postopoma zamrla, postopki pa so postali digi- talni. Digitaliziralo se je tudi ogromno pisav iz prejšnjih obdobij. Hiter napre- dek pri računalnikih je omogočil tudi poenostavljeno oblikovanje prelomov ter postavitve besedil, pojavilo pa se je tudi kar nekaj podjetij, ki so ponujala digitalizirane pisave. Vodilni podjetji na tem področju sta postali Monotype ter Linotype. Adobe pa je bilo prvo podjetje, ki se je lotilo izdelave raču- nalniškega programa za oblikovanje pisav. Danes ima Adobe eno izmed več- jih zbirk pisav, ki naj bi obsegala vsaj 2500 pisav, mnoge izmed teh so obli- kovali zaposleni.

34

(40)

Erik

Spiekermann

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

A B C C D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c c d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Eden izmed večjih distributorjev digitalnih pisav je bil tudi FontShop International, ki ga je ustanovil Erik Spiekermann, ustanovitelj nem- ške skupine oblikovalcev MetaDesign.

Kasneje so izdali še knjižnico pisav, imenovano FontFont, ki velja za najve- čjo zbirko originalnih sodobnih pisav.

Spiekermann je bil tudi avtor pisave meta, ki jo je izdal leta 1991.

Meta je ena izmed prvih pisav brez serifov oblikovana popolnoma digitalno, uvrščamo pa jo med humani- stične linearne pisave. Poleg mete je Spiekermann oblikoval še pisave berli- ner grotesk, lo-type, ITC oﬃ cina sans, nokia sans …

berliner grotesk meta

(41)

36 36

A

A A _A

A a A

A A

A A A

A

(42)

A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž a b c č d e f g h i j k l m n o p q r s š t u v w x y z ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Z dostopnostjo tehnologije se je po- večevalo število oblikovalcev pisav, ki so postale čedalje bolj raznolike in originalne. Pojavile so se tudi pisave, oblikovane posebej za prikaz na zaslonih. Tako so nastale tudi pisave hoeﬂ er text, ki je postala priv- zeta serifna pisava Mac operacijskega sistema, ter pisavi georgia in verdana, pisavi operacijskega siste- ma Windows.

Postopno razvijanje programov za oblikovanje pisav ter programske opreme za digitalno stavljenje, je omogočilo, da je tipograﬁ ja postajala čedalje bolj dostopna. Čez čas so se razvijale vse bolj domiselne ter unikatne pisave, ki so se uporabljale na najrazličnejše načine. Danes lahko praktično vsakdo oblikuje svojo pisavo, možnosti pa so neskončne.

A ^A A A ^A

A A

A

hoeﬂ er text verdana georgia

(43)

podaljšek navzdol (descender)

podaljšek navzgor (ascender)

osnovna poteza

kaplja oz. krog seriﬁ

tanka poteza

notranji del črke

Slovar izrazov

38

(44)

prečna poteza prečna črta zaključna

poteza

zgornji črkovni pas

srednji črkovni pas spodnji črkovni pas

zgornja črta črta verzalke

črkovna črta srednja črta

spodnja črta

širina črke širina črkovne

podobe

(45)

40

bauhaus.typography 2017

Pridobljeno s https://www.bauhaus kooperation.com/the-bauhaus/books-ona-the-

bauhaus/bauhaustypography/

(dne 24. 4. 2020).

Jan Tschichold (b.d.)

Pridobljeno s http://www.designis- history.com/1920/jan-tschichold/

(dne 24. 4. 2020).

Paul Renner (b.d.)

Pridobljeno s https://www.famousgraphic- designers.org/paul-renner

(dne 25. 4. 2020).

Knjižna tipograﬁ ja MOŽINA, K.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo: Naravoslovnotehniška fakulteta,

Oddelek za tekstilstvo, 2003.

Lett erforms SAMARA, T.

Beverly: Rockport Publishers, 2018.

From Gutenberg to OpenType:

An Illustrated History of Type from the Earliest Lett erforms

to the Latest Digital Fonts.

DODD, R.

East Sussex: ILEX, 2006.

40