JUŠ GAŠPARIČ PROJEKT IZDELAVE KARTE POHODNIŠKE POTI PO KAMNIŠKI BISTRICI

(1)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

JUŠ GAŠPARIČ

PROJEKT IZDELAVE KARTE POHODNIŠKE POTI PO KAMNIŠKI BISTRICI

DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: GAŠPARIČ JUŠ 2021

(2)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

JUŠ GAŠPARIČ

PROJEKT IZDELAVE KARTE POHODNIŠKE POTI PO KAMNIŠKI BISTRICI

Diplomska naloga št.:

THE PROJECT OF MAKING A HIKING MAP OF KAMNIŠKA BISTRICA

Graduation thesis No.:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

doc. dr. Dušan Petrovič

Somentor/-ica:

doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, Grega Ugovšek

Član komisije:

Ljubljana,

(3)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. I Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

»Ta stran je namenoma prazna.«

(4)

II Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

STRAN ZA POPRAVKE

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(5)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. III Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

ZAHVALA

Za tehnično pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju doc. dr. Dušanu Petroviču, ki mi je pomagal s številnimi napotki in nasveti. Hvala tudi somentorju doc. dr. Klemnu Kozmusu Trajkovskemu za pomoč pri izdelavi spletne karte.

Prav tako se zahvaljujem vsem ostalim, ki so pripomogli k realizaciji diplomske naloge: G. Marku Petku in g. Zdravku Bodlaju za pomoč pri ogledu terena ter g. Gregorju Ugovšku za pomoč pri uresničitvi težnje za izdelavo karte, kot sem si jo želel. Posebna zahvala gre g. Bojanu Pollaku, ki mi je poleg terenskega dela pomagal z nasveti pri izdelavi vsebinskega dela karte ter bil, kot izjemen poznavalec tega območja, vedno na razpolago za odgovore na moja vprašanja.

Pretečena pot do diplome ni bila lahka. Ob tej priložnosti se zahvaljujem družini, ki mi je vedno stala ob strani in me podpirala.

(6)

IV Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 528.9(497.4Kamniška Bistrica)(043.2)

Avtor: Juš Gašparič

Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič

Somentor: doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, Grega Ugovšek Naslov: Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici Tip dokumenta: diplomsko delo

Obseg in oprema: 20 str., 7 pregl., 6 sl., 2 pril.

Ključne besede: Kamniška Bistrica, naravna znamenitost, kulturna znamenitost, tematska pohodna pot, spletna karta

Izvleček

Od pritoka Kamniške Bele v Kamniško Bistrico do predela imenovanega Konec v dolini Kamniške Bistrice, se nahaja več naravnih in kulturnih znamenitosti. Krožna pohodna pot je zasnovana tako, da nas vodi mimo posebnosti, ki predstavljajo glavne tematske točke. Ideja projekta izdelave spletne karte predstavlja kartografski prikaz poti, ki je bila zasnovana v okviru priprave in razprave o regijskem parku Kamniško – Savinjske Alpe. Njen avtor, Bojan Pollak, jo je zasnoval l. 2010, z namenom razvoja in popestritve turistične dejavnosti. Začetek in konec poti predstavlja umetno jezero pri izviru Kamniške Bistrice, deli zasnovane poti pa potekajo po makadamskih odsekih, gozdnih vlakah, planinskih poteh in brezpotjih. Diplomska naloga se sprva posveti znamenitostim in opiše vsako izmed njih, v nadaljevanju pa so predstavljena redakcijska dela. Končni izdelek predstavlja tematska spletna karta.

(7)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. V Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDC: 528.9(497.4Kamniška Bistrica)(043.2)

Author: Juš Gašparič

Supervisor: doc. dr. Dušan Petrovič

Co-supervisor: doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski, Grega Ugovšek Title: The project of making a hiking map of Kamniška Bistrica Document type: Graduation Thesis

Notes: 20 p., 7 tab., 6 fig., 2 ann.

Keywords: Kamniška Bistrica, natural landmark, cultural landmark, thematic hiking trail, online map

Abstract

From the Kamniška Bela tributary of Kamniška Bistrica to the area known as Konec in the valley of Kamniška Bistrica, there are several natural and cultural landmarks to be found. The circular trekking and hiking route has been outlined in such a way to lead us past sights, representing the main thematic points. The idea of the project to produce an online map represents a cartographic presentation of the route, which was conceived within the preparations and discussion on the regional Kamnik-Savinja Alps park. Its author, Bojan Pollak, designed it in 2010, with the goal to develop and diversify the local tourist activity. The suggested trailhead is by the man-made lake at the source of the Kamniška Bistrica river, while parts of the designed route run through gravel sections, forest timber trails, mountain trails and trackless sections. At the beginning the graduation thesis addresses the landmarks, describing each one, and continuing by the presentation of the map editorial work. The final output is presented in the form of a thematic online map.

(8)

VI Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

(9)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. VII Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

KAZALO

1 UVOD ... 1

2 ZNAMENITOSTI NA KROŽNI POTI KAMNIŠKE BISTRICE ... 2

2. 1 Spomenik padlim planincem med NOB ... 2

2. 2 Žgajnarca ... 2

2. 3 Rokovnjaške ali Nandetove jame ... 2

2. 4 Rjava griča ... 3

2. 5 Sivnica ... 3

2. 6 Lepi kamen ... 3

2. 7 Žagana peč ... 4

2. 8 Pintarska peč ... 4

2. 9 Žaba ... 4

2. 10 Spominski park planincem ... 5

2. 11 Plečnikov dvorec ... 5

2. 12 Veliki Predaselj ... 6

2. 13 Mali Predaselj ... 6

2. 14 Firštova miza ... 6

3 IDEJNI NAČRT ... 7

3. 1 Oblika uporabe karte ... 7

3. 2 Vrsta karte ... 7

3. 3 Približna določitev merila in območja karte ... 7

4 REDAKCIJSKI NAČRT ... 8

4. 1 Določitev matematičnih elementov karte ... 8

4. 1. 1 Koordinatni sistem in kartografska projekcija ... 8

4. 1. 2 Določitev območja ... 8

4. 1. 3 Merilo ... 8

4. 1. 4 Orientacija karte ... 8

4. 2 Vsebina karte ... 8

4. 2. 1 Objektni katalog ... 8

4. 2. 2 Prikaz kartografske vsebine ... 10

4. 3 Kartografski viri ... 12

4. 3. 1 Uporabljeni osnovni viri ... 12

4. 3. 2 Uporabljeni dopolnilni viri ... 12

4. 4 Določitev načina prikaza posameznih objektov in prikazov ... 13

4. 4. 1 Površinski znaki ... 13

4. 4. 2 Linijski znaki ... 13

4. 4. 3 Točkovni znaki... 14

4. 4. 4 Tekstovni znaki ... 15

5 IZDELAVA KARTE... 16

6 ZAKLJUČEK ... 18

VIRI ... 19

(10)

VIII Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

KAZALO SLIK

Slika 1: Rokovnjaška jama. ... 3

Slika 2: Balvan Žagana peč. ... 4

Slika 3: Plečnikov dvorec ... 5

Slika 4: Prikaz reliefa. ... 10

Slika 5: Profil pohodne poti. ... 12

Slika 6: Spletna karta pohodne poti . ... 17

(11)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. IX Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Naravni elementi v objektnem katalogu ... 9

Preglednica 2: Grajeni objekti v objektnem katalogu ... 9

Preglednica 3: Dopolnilni elementi v objektnem katalogu ... 10

Preglednica 4: Prikaz površinskih elementov ... 13

Preglednica 5: Prikaz linijskih elementov ... 14

Preglednica 6: Prikaz točkovnih elementov ... 15

Preglednica 7: Prikaz tekstovnih elementov ... 15

(12)

X Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

(13)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

1 UVOD

Slovenijo po velikosti uvršamo med manjše države, pa vendar v sebi skriva številna naravna bogastva.

Njena lega na stiku mediteranskega, dinarskega, panonskega in alpskega sveta omogoča, da smo priča številnim različnim naravnim znamenitostim kot so: soteske, jame, izviri, slapovi, (presihajoča) jezera, doline, planote, gore, mokrišča in še mnoge druge. Nenazadnje kar 37% ozemlja Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena, ki se uvrščajo v Naturo 2000. Stičišče različnih geografskih področij pa je tudi vzrok za pisano kulturno – zgodovinsko zapuščino.

Slovenci že od nekdaj veljamo za športno aktiven narod, v zadnjih letih pa je športna aktivnost vedno bolj priljubljena. Med glavne dejavnosti se uvrščata tako pohodništvo kot tudi planinarjenje. Potreb po ustvarjanju novih, tematskih in učnih poti je vedno več, k temu pa si prizadevajo planinska društva, občine in različne organizacije.

V zadnjih desetletjih smo priča skokovitemu napredku modernih tehnologij, ki vse bolj izpodrivajo stare. Podobnemu razvoju smo priča tudi v kartografiji, kjer moderne, spletne karte ponujajo dodatno interaktivno vsebino in tako vedno bolj nadomeščajo karte, ki so tiskane na papir. Njihova prednost pa je tudi večja dostopnost uporabnikom.

V diplomski nalogi je predstavljen projekt izdelave tematske spletne karte krožne poti na območju Kamniške Bistrice. Na njej so označene kulturne in naravne znamenitosti, ki se nahajajo v njeni okolici, mimo njih pa nas vodi pohodna pot, poudarjena na karti.

(14)

2 Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

2 ZNAMENITOSTI NA KROŽNI POTI KAMNIŠKE BISTRICE 2. 1 Spomenik padlim planincem med NOB

Okoli 100 metrov severozahodno od planinskega doma v Kamniški Bistrici je Slovensko planinsko društvo l. 1946 postavilo spomenik, posvečen padlim borcem, talcem in internirancem – planincem.

Spomenik je izjemno slikovit: na kamnitem podstavku stoji okrogel lesen steber s kovinsko streho v obliki Triglava, na njem pa je peterokraka zvezda z vdelanimi rdečimi stekli. V steber so vgrajene kovinske plošče: posvetilo planincem – borcem, internirancem itd. ter plošče z motivi vojne (Vodnik, 1988).

Avtor spomenika je Vlasto Kopač (1913 – 2006), arhitekt – Plečnikov učenec in vsestransko ustvarjalen človek. Njegovo največje delo je morda naravovarstvena in spomeniška zaščita Velike Planine ter projekt njenega turističnega razvoja. Med drugim je tudi avtor več planinskih zemljevidov.

2. 2 Žgajnarca

Manjši ledeniški balvan, ki se nahaja severno od doma v Kamniški Bistrici, nekaj deset metrov od odcepa proti Rokovnjaškim jamam (NV, št. 1034).

2. 3 Rokovnjaške ali Nandetove jame

Dolina Kamniške Bistrice je bila zaradi svoje odmaknjenosti dolga leta pribežališče in skrivališče vojnih ubežnikov – »fehtarjev« – pa tudi rokovnjačev. Ti naj bi se skrivali predvsem v velikih spodmolih v brečasti kamnini, stisnjenem ostanku ledeniške morene kakšnih 100 do 200 metrov nad dolinskim dnom.

Zato se ti spodmoli imenujejo Rokovnjaške oz. Nandetove jame. Dostop do njih ni povsod lahek.

Začetki rokovnjaštva pri nas segajo v čas, ko so Turki prenehali z roparskimi vpadi. Prvi val sega v obdobje tridesetletne vojne (1618 – 1648), drugi v čas francoske okupacije naših krajev (1805 – 1813), tretji, ki je hkrati vrhunec pri nas, pa v leta 1825 – 1853. Sprva so se rokovnjačem pridruževali mladi kmečki fantje, da bi se izognili rekrutaciji v vojaško službo ter dezerterji. Ta je do reforme l. 1802 trajala trideset let. Rokovnjači so se upirali oblasti, se izogibali vojaški službi in živeli razpeto življenje med skrivanjem v odročnih krajih in nočnimi pohodi. Ustrahovali so prebivalstvo, beračili, kradli, ropali itd.

Njihova organizacija je temeljila na strogi disciplini in vraževerju. Da bi se lažje sporazumevali so si izmislili celo lastno govorico. Vse do danes so se v Kamniški Bistrici ohranila ledinska imena, ki pričajo o njihovi prisotnosti: Rokovnjaške luknje, Nandetova jama.

O rokovnjaškem papežu (najvišji v rokovnjaški hierarhiji) Nandetu, po katerem ima jama ime, sicer ni veliko znanega. Po ljudskem izročilu naj bi se pisal Jerman, med rokovnjače pa naj bi prišel še zelo mlad in sicer zato, ker naj bi ga nek graščak po krivem obtožil dejanja, ki ga ni storil. Znano je, da je deloval

(15)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici. 3 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

v obdobju francoske okupacije naših krajev in po njej ter se skrival v jami, ki še danes nosi njegovo ime.

Bil naj bi prijetnega videza in vedno lepo oblečen. Kradel je menda samo premožnim, nakradeni denar pa je nemalokrat razdelil med reveže (Rafer, 2010).

Slika 1: Ena izmed Rokovnjaških jam. Avtor: N. Gašparič, 20. 5. 2021.

2. 4 Rjava griča

Strma stena s spodmolom Galerije iz apnenčeve breče se nahaja 100 metrov zahodno od spodnjega dela hudourniške struge potoka Sedelšček, ki predstavlja levi pritok Kamniške Bistrice. Rjava griča je domače ime za celoten predel – previse z značilno rjavo barvo. Galerije je poimenovanje dela tega predela in sicer samo tistega, ki vodi pod previsi.

2. 5 Sivnica

Sivnica je ledeniški balvan v Kamniški Bistrici. Verjetno gre za največji ledeniški balvan v Sloveniji.

Naslonjen je na gozdnato pobočje pod Bobnarjevim plazom v Brani in prekrit z bočno moreno ter mnogimi manjšimi balvani. Ima navpične stene in je posebne jajčaste oblike. Na pobočno stran meri 20 metrov v višino, na zahodno stran pa 45 metrov (NV, št. 1028).

2. 6 Lepi kamen

Je mogočen, drugi največji ledeniški balvan pod jugozahodnim vznožjem Brane. V dolžino meri 30 metrov, v širino pa 12 metrov. Velja za ostanek pleistocenske ledeniške morene iz ledeniškega toka, ki je tekel iz Kamniško Savinjskih Alp po dolini Kamniške Bistrice in je segal do sotočja s Korošico. Na sredini je balvan razdeljen z meter do poldrugega metra široko razpoko. Takšni prelomi so značilni za večje balvane, ki jih ledenik odloži na neravnem terenu, nato pa se zaradi lastne teže prelomijo in šele takrat prilagodijo podlagi. Prinesel ga je nekdanji ledenik izpod višje ležečih ostenij v zatrepu doline

(16)

Kamniške Bistrice. Vzhodni del balvana je prečno počen, na robovih so strme, mestoma celo previsne kratke stene, vršni del pa je poraščen z drevjem. Na balvanu stojita manjša lovska koča in lovska preža (NV, št. 962).

2. 7 Žagana peč

Žagana peč je eden večjih ledeniških balvanov v zatrepu doline Kamniške Bistrice, imenovanem Konec. Velik ledeniški balvan v obliki kvadra z ravnimi in pravilnimi stranicami je tik ob cesti proti spodnji postaji tovorne žičnice k Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. Njegova posebnost je prečna razpoka v smeri vzhod – zahod. Balvan je po celotni višini preklan na dvoje, kot bi bil prežagan. Od tod tudi njegovo ime.

Na njem je zapisana nadmorska višina 808 metrov in ima od 7 do 10 metrov visoke navpične stene ter od 15 do 20 metrov široke stranice. V zadnji Würmski poledenitvi se je kamniti kvader odlomil od kompaktnega skalnega pobočja in po ledeniku drsel po dolini navzdol. Ko se je led stalil, je na moreni nasedel in obstal na tej višini. Sprva balvan še ni bil razklan, ker pa podlaga pod njim ni bila ne ravna ne enako trdna, se je ob leziki preklal na neenako velika dela, pri

čemer se je manjši del mestoma posedel za pol metra. Povsem ravna in navpična prepoka, ki razdvaja Žagano peč, je široka slabih 20 centimetrov in zapolnjena s posameznimi zagozdenimi večjimi in manjšimi kamni (NV, št. 560).

2. 8 Pintarska peč

Ledeniški balvan, ki se nahaja na zahodnem pobočju Konca v Kamniški Bistrici. Naslonjen je na pobočje pod Črnevko, tik nad gozdno cesto in je precej markanten. Je del bočne oz. čelne morene enega zadnjih stadijev ledenika Kamniške Bistrice (NV, št. 1031).

2. 9 Žaba

Gre za manjši ledeniški balvan, ki po obliki spominja na žabo. Nahaja se zahodno od hudourniške struge potoka Prošek, približno 100 metrov južneje od balvana Žagana Peč.

Slika 2: Razpoka v balvanu Žagana Peč. Avtor: N.

Gašparič, 20. 5. 2021.

(17)

2. 10 Spominski park planincem

V 70. letih 20. stoletja je na pobudo Planinskega društva Kamnik nastal spominski park, kjer so na manjših balvanih zbrane spominske plošče, postavljene v spomin tistim, ki so izgubili življenje v Kamniških Alpah, pa tudi nekaterim kamniškim alpinistom, ki so umrli v drugih gorah. Med drugim je tudi spominska plošča svetovno znanemu alpinistu Tomažu Humarju, ki se je ponesrečil v Himalaji.

Planinsko društva Kamnik je danes skrbnik parka (Pollak, et al. 2009).

2. 11 Plečnikov dvorec

Območje bistriških gozdov je bilo od nekdaj privlačno tudi za lovce. Tako je l. 1929 celotno lovišče, t.i.

bistriški gozd, prevzel v zakup jugoslovanski dvor. Kralj Kraljevine SHS Aleksander Karađorđević je pri arhitektu Jožetu Plečniku naročil načrt za lovsko kočo. Plečnik je načrt končal l. 1933. Kočo sredi gozda si je zamislil kot stavbo s kamnitim pritličjem, z nadstropjem, obloženim z lesom, in dvokapno položno streho ter enostavno Notranjo zasnovo. Gradbena in obrtniška dela so bila zaključena v letu 1934. Vendar pa kralj koče ni veliko uporabljal, saj je jeseni istega leta umrl v atentatu. Po 2. svetovni vojni je bila stavba nacionalizirana v protokolarne namene. V upravo ga je dobil Zavod za gojitev divjadi Kozorog. Sem so zahajali na lov in oddih ljudje s političnega vrha. Pogosto je kočo uporabljal tudi Josip Broz Tito, zato je koča znana tudi po imenu Titov dvorec. Zavod za gojitev divjadi je v koči organiziral tudi lovski turizem. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je kočo vzela v najem tovarna Stol iz Kamnika, ki je objekt delno prenovila (Avguštin, et al. 2010).

Slika 3: Plečnikov dvorec. Avtor: N. Gašparič, 20. 5. 2021

(18)

2. 12 Veliki Predaselj

Veliki Predaselj je približno 100 metrov dolgo korito Kamniške Bistrice. V njenem zgornjem toku je globoko do 20 metrov in široko od 2 do 3 metre z gladkimi, erodiranimi stenami, brzicami in tolmuni.

Na iztočni strani je na vrhu zagozden ledeniški balvan. Nastal je naravni most, čez katerega poteka markirana Koželjeva pot (NV, št. 242 in št. 850).

2. 13 Mali Predaselj

V Malem Predaselju se nahajajo 50 metrov dolga in okrog 10 metrov globoka korita Kamniške Bistrice, južno od korit Velikega Predaslja. Korita so nastala po umiku ledenika v živoskalnem dnu iz trdnega triasnega apnenca, ki je narinjen na neprepustne oligocenske morenske sklade (gornjegrajske plasti), ki jih vidimo pri izhodu iz soteske. Na sredini korit je zagozden skalni balvan – naravni most. Ob splavarjenju lesa po Kamniški Bistrici leta 1891 se je zagozdil les na balvanu in nastal je jez z 10 metrov visokim slapom, za njim pa manjše jezerce. Vse do 26. oktobra leta 1952 je bil slap zelo znana in obiskana naravna znamenitost. Takrat se je pregrada pod balvanom zrušila in razmere so danes takšne kot v 19. stoletju. Ostal je balvan, ki ga je v zgornjem delu voda obrusila (NV, št. 849 in št. 1062).

2. 14 Firštova miza

O Knežji mizi v Kamniški Bistrici je pisal že Janez Vajkard Valvasor: »Kamniška Bistrica (Kamenska Bistrica) izvira dve milji nad mestom Kamnikom in v visokem zasneženem gorovju. Blizu izvira je narava sama ustvarila čudovit most. Niže spodaj stoji namreč kamnita plošča, na kateri obedujejo deželni knezi, kadar so v Bistrici na lovu.« Od kdaj je stala na tem mestu miza ne vemo, ugiba pa se, da je imel ta prostor nekdaj najbrž tudi posvečen oz. obreden pomen. Ne Valvazor, ne kasnejši zapisovalci ne omenjajo, da bi bila miza opremljena s kakim napisom, je pa prof. Franc Richter, v oktobru leta 1818, v ljubljanskem tedniku Laibacher Wochenblatt zapisal: »Ko sva si še ogledala mekinjski samostan, sva naslednji dan poromala k tako imenovani knežji mizi in k izviru Bistrice, ki izvira kake tri ure daleč od Mekinj v bližini gore Grintovec iz več vrelcev. Ta knežja miza je ovalni kamen, 34 palcev dolg, 25 palcev širok in 16 palcev debel in nosi napis: »Ao 1564, die 29. aprilis Carol Archidux Austriae hic pransit. (Leta 1564 dne 29. aprila, je avstrijski nadvojvoda Karl tu obedoval). Miza leži na nekem še dokaj prostranem kraju, kjer pridivja Bistrica iz strašne skalne razpoke, s poti, katero si je v stoletjih sama utrla.« O usodi kamnite mize obstaja več različic, po eni naj bi jo razbil turist, po drugi naj bi jo razbili pastirji, njene (pozlačene) konce pa raznosili različni ljudje. Najbolj verjetna je razlaga, da so se je otresli vojni ubežniki in skrivači, nasledniki rokovnjačev, da bi se znebili zvedavih obiskovalcev v bistriških gozdovih, v katerih so hoteli biti nemoteni. Kamnita miza, ki so jo, v spomin na drobec skorajda pozabljene zgodovine, ponovno postavili leta 2015 člani Turističnega društva Kamniška Bistrica je delo domačina Srečka Žagarja (informacijska tabla).

(19)

3 IDEJNI NAČRT

Pred začetkom izdelave karte je bilo potrebno pripraviti idejni načrt oz. idejno zasnovo karte, ki določa njene osnovne smernice. V njem je podrobno opredeljeno:

3. 1 Oblika uporabe karte

Končni izdelek predstavlja spletna karta, v celoti izdelana v programu OCAD 2018.

3. 2 Vrsta karte

Karta se uvršča med socialno ekonomske oz. širše, tematske karte, zaradi njene poudarjene planinske in turistične tematike.

3. 3 Približna določitev merila in območja karte

Karta zajema širše območje Kamniške Bistrice, skupaj z njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Izdelana je v dveh merilih, ki določata podrobnost prikaza. Podrobnejši prikaz karte je v merilu 1 : 5000, manj podroben pa 1 : 15000.

(20)

4 REDAKCIJSKI NAČRT

Redakcijska dela podrobno opredeljujejo vse dejavnosti, ki so ključne pri izdelavi karte. Delijo se na posebna in splošna, ki so podrobneje predstavljena v diplomski nalogi. Cilj je redakcijski načrt karte, ki je avtorsko delo (Petrovič, 2018).

4. 1 Določitev matematičnih elementov karte

4. 1. 1 Koordinatni sistem in kartografska projekcija

Karta je izdelana v novem državnem koordinatnem sistemu, imenovanem D96/TM, katerega izhodišče je presečišče srednjega meridiana cone in ekvatorja. Vodoravna os je opredeljena kot projekcija ekvatorja, usmerjena proti vzhodu, navpično os pa predstavlja projekcija srednjega meridiana cone, usmerjena proti severu. Osnovni enoti za merjenje kotov in ravninskih razdalj so stopinje in metri.

Transverzalna Mercatorjeva projekcija spada med prečne valjne projekcije in se nanaša na rotacijski elipsoid GRS 1980.

4. 1. 2 Določitev območja

Območje karte je določeno s koordinatami robov lista severozahodno (e = 465.800, n = 134.700) in jugovzhodno (e = 469.700, n = 130.500) v koordinatnem sistemu D96/TM. To pomeni, da območje obsega velikost 16,38 km².

4. 1. 3 Merilo

Karta je izdelana v dveh merilih: večje je merila 1 : 5000, manjše pa 1 : 15000. Uporabnik spletne karte ima tako možnost izbirati med različno podrobnostjo prikaza vsebine na karti.

4. 1. 4 Orientacija karte

Karta je orientirana proti kartografskemu severu.

4. 2 Vsebina karte 4. 2. 1 Objektni katalog 4. 2. 1. 1 Naravni elementi

Šifra Objektni tip T L P TE Opis elementa Pripadnost

100 VODOVJE

101 Reka X Pretočna vodna površina Vse reke s širšo in ožjo

velikostjo struge 102 Nestalen

vodotok X Nestalno pretočna vodna

površina Samo hudourniki z izrazitejšo strugo

103 Jezero X Stoječa vodna površina Vsa večja jezera izvira

200 POKRITOST TAL

(21)

201 Gozd X Kopenski ekosistem,

porasel z drevjem

Vsa območja gozdov, skupaj z ruševjem in gozdnimi posekami v

zaraščanju

202 Travnik X Kopenski ekosistem,

porasel z travišči Vsa izrazitejša travišča

203 Skalovje X Skalni svet Vsa izrazitejša skalna

območja

Preglednica 1: Naravni elementi v objektnem katalogu

4. 2. 2. 2 Grajeni objekti

300 KOMUNIKACIJE

301 Žičnica X

Naprava, namenjena izključno prevozu

tovora

Vse žičnice 302 Regionalna

cesta X Ceste, ki povezujejo

vasi in mesta Vse ceste

303 Kolovoz X Slabša, ozka pot z

neutrjenim voziščem Vsi kolovozi

304 Gozdna vlaka X Gozdna prometnica,

namenjena spravilu lesa Gozdne vlake v uporabi

305 Planinska pot X

Pogosto markirana in vzdrževana pot čez

pobočja, prelaze, grebene, doline itd.

Vse uhojene planinske poti

306 Označena pot X Markirane poti Vse poti

307 Brezpotje X Območje brez poti

Vsa brezpotja na poti po znamenitostih Kamniške

Bistrice 308

Pot po znamenitostih

Kamniške Bistrice

X Prikazana pot po

znamenitostih Vsa pot

400 OBJEKTI

401 Objekt X

Trajno grajen objekt, obdan s stenami in

streho

Vsi izrazitejši objekti

Preglednica 2: Grajeni objekti v objektnem katalogu

4. 2. 2. 3 Dopolnilni elementi

500 ZEMLJEPISNA IMENA IN IMENA ZNAMENITOSTI

501 Imena vrhov X Imena vrhov hribov in

gora

Vsa imena poimenovanih vrhov

503 Imena

predelov X Imena območij Vsa imena

poimenovanih predelov

504 Imena

znamenitosti X Imena kulturnih in

naravnih znamenitosti Vsa imena

(22)

505 Imena vodnih

površin X Ime stalnih in nestalnih

vodotokov

Vsa imena izrazitejših vodotokov in hudourniških strug

Preglednica 3: Dopolnilni elementi v objektnem katalogu

4. 2. 2 Prikaz kartografske vsebine 4. 2. 2. 1 Relief

Karta v veliki meri prikazuje planinsko tematiko, za katero je še posebno pomemben dober prikaz reliefa. V okolici Kamniške Bistrice je zaradi geografskih značilnosti (plazovi, podori, grape itd.) površje zelo neenakomerno. Zavoljo čim lepše upodobitve je na karti prikazan s senčenjem, plastnicami in skalnimi šrafurami. Analitično senčenje reliefa je ustvarjeno za celotno območje iz podatkov laserskega skeniranja Slovenije (hill shading) in je prikazano enako za karti obeh meril. Plastnice so ustvarjene iz podatkov DMV (12,5 metrov – listi VTE2635, VTE2636, VTE2637, VTE2645, VTE2646, VTE2647), njihova ekvidistanca pa se spreminja glede na merilo karte. V večjem merilu si osnovne sledijo na 10 metrov, glavne plastnice pa na 50 metrov. Pri manjšem merilu je njihov prikaz določen na 20 in 100 metrov. Zaradi njihovega zgoščevanja na strmem terenu in posledično slabši preglednosti karte, je teren na omenjenih območjih prikazan s skalnimi šrafurami.

Slika 4: Prikaz reliefa z analitičnim senčenjem, skalnimi šrafurami in plastnicami (ekvidistanca je 20 metrov). Slika zaslona, 28. 7. 2021.

4. 2. 2. 2 Vegetacija

Vegetacija je na karti kategorizirana v tri razrede. To so: gozdovi in ruševje, travišča ter skalovja. V prvo skupino so uvrščeni vsi gozdovi (mešani, listnati, iglasti), grmičevja nižje in srednje velikosti ter gozdne poseke v zaraščanju. V drugo skupino se uvrščajo vsa stalno travnata območja (travniki), v tretjo pa območja skalovja, grušča in tudi hudourniških strug. Vektorizacija vegetacije je bila izvedena s podatki DOF050, RABA in GKOT (vegetation high).

(23)

4. 2. 2. 3 Vodovje

Glavnino vodovja na karti predstavljajo tekoče vode, saj so na karti poleg reke prikazani tudi številni nestalni vodotoki. Za njih je značilno, da tečejo v obdobjih večjih padavin in času taljenja ledu. V nasprotnem primeru je njihova struga suha. Stoječe vode prikazujeta stalna izvira Kamniške Bistrice.

Vodne površine so pridobljena iz zbirke DTM in Direkcije za vode Slovenije.

4. 2. 2. 4 Objekti

Na karti ni veliko objektov, saj geografija območja ne dovoljuje stalne poselitve. Na območju se tako nahajajo le posamezne stavbe, kot so: planinske in lovske koče, gostinski objekti, objekta spodnje postaje žičnice, Plečnikov dvorec in stanovanjski objekti. Pridobljeni so bili iz zbirke katastra stavb, nekatere pa je bilo potrebno izbrisati, saj se je na terenskem ogledu izkazalo, da jih ni več oz. so propadli.

4. 2. 2. 5 Komunikacije

Komunikacije predstavljajo regionalne in makadamske ceste, gozdne vlake, (označene) planinske in pohodne poti ter žičnice. Večina poti in obe žičnici so bili pridobljeni iz podatkov GJI, medtem ko je bilo potrebno za nekatere gozdne vlake in vse neoznačene planinske poti ter brezpotja pridobiti gpx sledi poti.

4. 2. 2. 6 Zemljepisna imena in imena znamenitosti

Z imeni so na karti poimenovana območja, vrhovi, reke in potoki ter znamenitosti Kamniške Bistrice.

Med seboj se ločijo po velikosti, barvi in načinu pisave. Večja območja so poimenovana z večjo pisavo kot manjša. Enako je tudi pri reki in (nestalnih) potokih. Vsa zemljepisna imena, razen vrhov so napisana z možnostjo Italic. Znamenitosti, ki jih prikazuje karta pohodniške poti po Kamniški Bistrici, so napisane z velikimi tiskanimi črkami. Imena so bila pridobljena iz baze registra zemljepisnih imen, planinskih zemljevidov PZS in OSM.

4. 2. 2. 7 Izvenokvirna vsebina

V izvenokvirno vsebino karte spadajo naslov, legenda in profil pohodne poti. Ob kliku na posamezno znamenitost nam spletna karta omogoča URL povezavo do njenega slikovnega prikaza in kratkega opisa.

(24)

Slika 5: Profil poti, izdelan z orodjem OCAD DEM Profile. Slika zaslona, 28. 7. 2021.

4. 3 Kartografski viri

Kartografskih virov je veliko, pred njeno izdelavo pa je bilo potrebno oceniti katere je najbolje uporabiti za želen prikaz vsebine. Presoditi je bilo potrebno, katere osnovne kartografske vire izbrati, da bodo zagotovili najboljšo možno medsebojno usklajenost vseh podatkov. Poleg osnovnih virov so bili uporabljeni še dopolnilni in pomožni. Prvi služijo predvsem za dopolnitev vsebine, kjer je ta pomanjkljiva, drugi pa za pridobivanje stranskih (zgodovinskih, geografskih) informacij o obravnavanem območju.

4. 3. 1 Uporabljeni osnovni viri

- Zbirka topografskih podatkov Državnega topografskega modela (DTM), Geodetska uprava Republike Slovenije

- digitalni model reliefa (DMR12,5), Geodetska uprava Republike Slovenije

- skeniran sloj šrafur reliefa (TTN in DTK25), Geodetska uprava Republike Slovenije - podatki Laserskega skeniranja Slovenije (LAS), Agencija Republike Slovenije za okolje - hidrologija, Direkcija Republike Slovenije za vode

- Ortofoto 50 (DOF050), Geodetska uprava Republike Slovenije 4. 3. 2 Uporabljeni dopolnilni viri

- RABA grafični podatki, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - planinske poti, Planinska zveza Slovenije

- Geopedia, interaktivni atlas in zemljevid Slovenije, Sinergise - lastno pridobljeni podatki sledi planinskih poti

- terenski ogled

(25)

4. 4 Določitev načina prikaza posameznih objektov in prikazov

Za kartografske prikaze velja, da morajo biti podobni objektu, ki ga simbolizirajo ter poudarjajo njegove značilnosti in pojave. Pri njihovem oblikovanju je potrebno upoštevati, da je vizualno podoben kartografskemu znaku kot je upodobljen na večini kart.

Znaki na karti pohodniške poti po Kamniški Bistrici so: površinski, linijski, točkovni in tekstovni ter ustvarjeni v orodju programa OCAD. Njihova barva je določena v CMYK barvnem modelu, ki ga sestavljajo štiri barve: modra, rdeča, rumena in črna. To pomeni, da je z zlivanjem naštetih barv mogoče ustvariti novo, poljubno barvo.

4. 4. 1 Površinski znaki

ZNAK SLIKOVNI

PRIKAZ OPIS

DIMENZIJA (1:5.000)

[mm]

BARVA

C M Y K

GOZD,

RUŠEVJE polnilo - 14 0 14 0

TRAVNIK polnilo - 0 0 18 0

JEZERO polnilo

obroba

- 0,2

100 100

0 100

0 0

PARKIRIŠČE polnilo

obroba

- 0,25

0 0

10 40

STAVBA polnilo

obroba

- 0,2

0 0

40 100

Preglednica 4: Prikaz površinskih elementov

4. 4. 2 Linijski znaki

PRIKAZ ORIS

DIMENZIJA (1:5.000)

[mm]

BARVA

C M Y K

ŽIČNICA

polnilo simbol razmik

0,2 0,4 (polmer)

3

0 0 -

100 100 -

MOST polnilo 0,55 0 0 0 100

BRV polnilo 0,4 0 0 0 100

REGIONALNA CESTA

polnilo obroba

1 0,35

0 0

27 0

79 0

0 100

(26)

KOLOVOZ polnilo

obroba

0,85 0,35

0 0

0 100 GOZDNA

VLAKA

polnilo dolžina razmik

0,6 2,2 0,6

0 -

100 - PLANINSKA

POT

polnilo dolžina razmik

0,6 1 0,6

0 -

100 -

OZNAČENA

POT polnilo 0,25 0 100 100 0

BREZPOTJE simbol

razmik

0,4 (polmer) 2

0 -

100 - POT -

ZNAMENITOST polnilo 0,75 0 50 100 0

PLASTNICE

OSNOVNE polnilo 0,15 0 56 100 50

PLASTNICE

GLAVNE polnilo 0,35 0 56 100 50

Tabela 5: Prikaz linijskih elementov

4. 4. 3 Točkovni znaki

PRIKAZ ORIS

DIMENZIJA (1:5.000)

[mm]

BARVA

C M Y K

SPOMENIK polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100

JAMA polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100

PREVIS polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100 RAZGLEDNA

TOČKA

polnilo simbol

6x6 -

0 0

0 100

BALVAN polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100

(27)

SPOMINSKI PARK

polnilo simbol

6x6 -

0 0

0 100

DVOREC polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100

SOTESKA polnilo

simbol

6x6 -

0 0

0 100 FIRŠTOVA

MIZA

polnilo simbol

6x6 -

0 0

0 100

PARKIRIŠČE polnilo

simbol

5x5 -

0 67

0 50

0 0

VRH simbol 2,2x2,2 0 0 0 100

KAPELICA simbol 4x2 0 0 0 100

Preglednica 6: Prikaz točkovnih elementov

4. 4. 4 Tekstovni znaki

PRIKAZ ORIS

DIMENZIJA (1:5.000)

BARVA

C M Y K

PREDEL Arial 17 pt, Italic 0 0 0 100

MANJŠI

PREDEL Arial 14 pt, Italic 0 0 0 100

VRH Arial 11 pt 0 0 0 100

NESTALEN VODOTOK, MANJŠI POTOK

Arial 7 pt, Italic 100 100 0 0

REKA Arial 8 pt, Italic 100 100 0 0

ŽIČNICA Arial 10 pt 0 0 0 100

ZNAMENITOST Arial 10 pt, Bold 0 0 0 100

Preglednica 7: Prikaz tekstovnih elementov

(28)

5 IZDELAVA KARTE

Izdelava celotne karte je bila obsežna in dolgotrajna, zato je bilo potrebno slediti smernicam, zadanim v idejnem in redakcijskem načrtu. Pred začetkom izdelave karte je bil izveden tudi terenski ogled terena, ki se je izkazal kot ključen pri razumevanju nekaterih pomanjkljivih in zastarelih kartografskih virov.

Na začetku je bilo v programu OCAD 2018 potrebno nastaviti matematične parametre – koordinatni sistem, projekcijo, merilo in območje karte, ki jim je sledil uvoz kartografskih virov. Začelo se je s pridobivanjem rastrskih podlag. Pri podatkih lidar je bilo uporabljenih 30 listov (465_135 – list levo zgoraj, 469_130 – list desno spodaj), ki so bili združeni po šest listov in v petih skupinah uvoženi v program. DOF je bil prikazan z možnostjo WMS (Web Map Service). Sledil je uvoz vektorskih podatkov, privzetih iz portalov DTM in DRSV. Imena iz registra zemljepisnih imen so bila predhodno obdelana v programu QGIS. Pridobitev podatkov je bila s tem končana, sledila je vektorizacija vegetacije. Pri tem je bil ključen vir DOF, v pomoč na senčnih območjih pa še rastrska slika višine vegetacije in RABA. Naslednji korak je predstavljala ureditev vektorskih podatkov in izdelava novih kartografskih znakov. Ceste, poti in vodotoke je bilo treba smiselno kategorizirati in ustvariti uporabniku čim bolj pregleden kartografski prikaz. Na območju gostih plastnic je bilo potrebno te izrezati in na njihova mesta obrezati raster skalnih šrafur. Končni izdelek je sestavljen iz štirih rastrskih (tif) podlag:

senčenja reliefa, skalnih šrafur, plastnic in vegetacije, preostala vsebina karte pa je vektorizirana. Na podlagi končane karte merila 1 : 5000, je sledila izdelava karte manjšega merila. Pri tem je bilo pomembno ohraniti enak prikaz kartografskih znakov. V nasprotju z večjim merilom, ko generalizacija uporabljenih podatkov virov praktično ni bila potrebna, je karta merila 1 : 15000 zahtevala popravke:

poenostavljene in premaknjene so bile nekatere ceste in poti, združeni nekateri manjši objekti, točkovni znaki znamenitosti pa so dobili prehod na pogojni znak. Slednje pomeni, da se ob zadostni povečavi spletne karte pojavijo kartografske upodobitve posamezne znamenitosti, namesto le prikaza v obliki pike. Imena manjših območij, vodotokov in točkovnih znakov parkirišč, so bila izbrisana. Na novo je bilo potrebno ustvariti rastre plastnic, šrafur in vegetacije. Pred izdelavo končne spletne karte je bila izdelana legenda in profil poti, ki nas pelje po naravnih in kulturnih znamenitostih Kamniške Bistrice.

Končna spletna karta je ustvarjena tako, da prikazuje pregled vsebine v dveh nivojih in ima možnost slikovnega prikaza znamenitosti.

(29)

Slika 6: Spletna karta pohodne poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Kamniške Bistrice. Slika zaslona, 26. 8. 2021.

(30)

6 ZAKLJUČEK

Projekt izdelave karte sem začel z namenom, da bi na spletni karti prikazal pot, ki povezuje naravna in kulturna bogastva v okolici Kamniške Bistrice. Za ustrezno orientiranost uporabnikov v prostoru je potrebna čim boljša vsebina karte. Ker je ta narejena v precej večjem merilu kot so obstoječe planinske karte na obravnavanem območju, je eno glavnih težav predstavljala pridobitev zemljepisnih imen manjših geografskih pojavov, kot so grape in plazovi. Podoben problem je predstavljala tudi kategorizacija med makadamskimi cestami, gozdnimi vlakami, neoznačenimi pohodnimi potmi in brezpotji. Nekatere neoznačene poti in brezpotja je bilo potrebno povsem na novo vrisati na karto, v pomoč pa so bile lastno pridobljene gpx sledi poti. Ogled terena je tako predstavljal ključen dejavnik pri izdelavi karte.

Za diplomsko nalogo sem želel narediti nekaj širše uporabnega. V času epidemije, ko smo vsi iskali nove, samotne poti za rekreacijo, sem zaznal potrebo po aktualnih kartah, ki bi ljudem omogočile samostojno in zanesljivo gibanje pri prostočasnih aktivnostih. Pri iskanju možne pridružitve na katerega od projektov, sem prišel do občine Kamnik in tamkajšnjega planinskega društva. Ker so se moje želje ujemale z njihovo dolgoletno idejo krožne poti, smo se dogovorili za sodelovanje. Poimenovana ''Pot naravnih znamenitosti'', katerim so v projektu izdelave karte dodane še nekatere kulturne, bi tako združila športno dejavnost s kulturnimi in naravovarstvenimi vsebinami in s tem popestrila turistično ponudbo. Glede na uvodoma predstavljene potenciale, ki jih dandanašnji predstavljajo izdelane tematske pešpoti, verjamem, da bo ta pot tudi kmalu zaživela.

(31)

VIRI

GURS. Zbirka prostorskih podatkov. Topografski in kartografski podatki. e-geodetski podatki.

https://egp.gu.gov.si/egp/ (Pridobljeno 18. 5. 2021)

ARSO. LIDAR. http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso&culture=en-US (Pridobljeno 28. 4. 2021)

DRSV. eVode. Zbirka – vode, http://www.evode.gov.si/index.php?id=108 (Pridobljeno 18. 5. 2021) MKGP. Javno dostopni podatki. RABA. https://rkg.gov.si/vstop/ (Pridobljeno 21. 5. 2021)

Naravovarstveni atlas. ident.št. 1028, ident. št.962, ident. št. 560, ident. št. 1031, ident. št. 242, ident.št.

849, ident št. 1062, ident. št. 1034, ident. št. 5080. https://www.naravovarstveni- atlas.si/web/profile.aspx?id=NV@ZRSVNJ (Pridobljeno 26. 7. 2021)

Geopedia – interaktivni spletni atlas Slovenije. Sinergise d. o. o.

http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4

PZS. Planinske poti. https://poti.pzs.si/

GeoHub-SI. GIS portal. Ministrstvo za javno upravo. https://gisportal.gov.si/portal/home/ (Pridobljeno 1. 8. 2021)

KAMNIK INFO. V Kamniški Bistrici znova stoji Knežja oz. Firštova miza. https://www.kamnik.info/v- kamniski-bistrici-znova-stoji-knezja-oz-firstova-miza/ (Pridobljeno 1. 8. 2021)

Živi Z NATURO 2000. Natura 2000 v Sloveniji. http://www.natura2000.si/natura-2000/natura-2000-v- sloveniji/ (Pridobljeno 24. 7. 2021)

Kibuba. Otočki spomina v naših gorah. https://www.kibuba.com/kibubazin/Otocki-spomina-v-nasih- gorah (Pridobljeno 1. 8. 2021)

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik. 1988. https://slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf Informacijska tabla na lokaciji Firštove mize. Turistično društvo Kamniška Bistrica. (Pridobljeno 20. 5.

2021)

Rafel, V. 2010. Pojav rokovnjaštva v Kamniku in njegovi okolici. 199 – 216 str. Kamniški zbornik XX/2010.

Avguštin, M., Lavrinc, S. 2010. Plečnik na Domžalskem in Kamniškem.

Pollak, B. 1996. Naravne znamenitosti Kamniško-savinjskih Alp na kamniškem območju.

(32)

Pollak, B., Rojc, A., Jadran, L. 2009. Kamniška Bistrica: planinsko-izletniški vodnik.

Kopač, V. 2006. Iveri z Grintavcev.

Stritar, A., Kolenc, J., Rojc, A. 1995. Grintovci: Južni pristopi.

Petrovič, D. 2018. Prosojnice s predavanj pri predmetu Kartografija I.

(33)

Gašparič, J. 2021. Projekt izdelave karte pohodniške poti po Kamniški Bistrici.

SEZNAM PRILOG

Priloga A: karta merila 1 : 5000 Priloga B: karta merila 1 : 15000