• Rezultati Niso Bili Najdeni

Celostna grafična podoba restavracije – Kingrill

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Celostna grafična podoba restavracije – Kingrill"

Copied!
57
0
0

Celotno besedilo

(1)

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Celostna grafična podoba restavracije – Kingrill

Lea Kobal

Ljubljana, 2021

(2)

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Celostna grafična podoba restavracije – Kingrill

Mentor: doc. Roman Ražman Ime in priimek avtorice: Lea Kobal

Študentka rednega študija Vpisna številka: 42180038

Študijski program in smer: Oblikovanje vizualnih komunikacij, Grafično oblikovanje

Ljubljana, junij 2021

(3)
(4)

Naslov diplomskega dela: Celostna grafična podoba restavracije ‒ Kingrill Title of the thesis: Visual Brand Identity of a restaurant ‒ Kingrill

Vizualne komunikacije Celostna grafična podoba Ameriško oblikovanje Restavracija

Nostalgija Tekstura

Tiskarski raster Notranja oprema Diplomska naloga

Visual communications Corporate identity American design Restaurant Nostalgia Texture

Halftone screen Interior design BA thesis

UDK: 766(043.2)

(5)

IZVLEČEK

Diplomsko delo Celostna grafična podoba restavracije ‒ Kingrill najprej predstavi zgodovinsko ozadje, in sicer sredino prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. Dotakne se tudi nostalgije, njenega psihološkega vpliva na ljudi in tega, kako jo uporabiti v našo korist, ko oblikujemo. V drugem delu je predstavljena celostna grafična podoba tipične ameriške restavracije, ki temelji na tem zgodovinskem obdobju in nostalgiji. Poudarek pri oblikovanju je na barvah, vzorcih, teksturah in načinu tiska v štirih barvah, ki je ponazorjen z različnimi programi. Najobširneje oblikovani izdelki za restavracijo so jedilni listi, ki zaobjamejo izbrano zgodovinsko obdobje in geografski položaj. Celotno oblikovanje temelji na iskanju ravnovesja med rustikalnim in domačim ter modernim in sofisticiranim.

(6)

ABSTRACT

Diploma thesis, titled Visual Brand Identity of a restaurant – Kingrill, first describes the historic background of mid-century America. It touched on nostalgia, its psychological influence on people and how it can be used to our advantage when designing. The second part of the thesis focuses on the visual identity of a typical American restaurant, which is based on the mentioned historic background and nostalgia. The emphasis of the design is on colors, patterns, textures and the four-color printing manner, which is illustrated with the help of different programs. The most extensive design components of the restaurant are a series of menus, which encapsulate the chosen historic period and geographic position. The whole design focuses on finding the balance between rustic and cozy, and modern and sophisticated.

(7)

KAZALO

1. UVOD

8

2. CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA

9

2.1 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA ZA RESTAVRACIJO 9

3. MID-CENTURY OBLIKOVANJE

10

3.1 LEGENDARNO POHIŠTVO 11

3.2 TEKSTURE, RASTRI IN TISK 13

3.3 BARVE 14

4. PSIHOLOGIJA NOSTALGIJE

15

4.1 NOSTALGIJA IN OBLIKOVANJE 16

5. GRADNIKI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE

18

5.1 STVARNI ZNAK 19

5.1.1 Variacije razpoznavnega znaka 19

5.2 PISAVA 21

5.3 BARVNA SHEMA 23

5.4 VZOREC 24

5.5 SLOGANI 25

5.6 SIMULIRAN TISKARSKI RASTER V ŠTIRIH BARVAH 26 5.7 JEDILNIKI IN UPORABA OSNOVNIH GRADNIKOV 29

5.7.1 Jedilnik s hrano 30

5.7.2 Karta pijač 30

5.7.3 Jedilnik za brunch 31

5.8 VIZITKA 32

(8)

5.9 PLAKATI 33 5.9.1 Vnos klasičnih kosov pohištva v stilu mid-century na plakate 33

5.9.2 Oblikovanje plakatov 35

5.10 UNIKATNI PODSTAVKI ZA PIJAČO 36

5.10.1 Izdelava štampiljke 36

5.10.2 Zbirateljski vidik podstavkov 37

6. ZAKLJUČEK

38

7. LITERATURA

39

8. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

41

(9)
(10)

1. UVOD

Že odkar sem se prvič začela zanimati za oblikovanje in umetnost, so me navduševali vintage in retro stil, motivi s poljskih plakatov, ameriško oblikovanje v štiridesetih prejšnjega stoletja (na primer Paul Cernia, Magnet Elvgren) in sodobni oblikovalci, kot sta Emir Ayouni in Ryan Besch.

Za diplomsko nalogo sem oblikovala celostno grafično podobo izmišljene tipično ameriške žar restavracije, ki sem jo poimenovala Kingrill iz angleških besed king in grill. Restavracija je prostor, kamor se zatečemo ne samo po dobro hrano, ampak nam pomeni tudi druženje s prijatelji in sorodniki. K izbiri restavracije zato zelo pripomorejo njeno celotno vzdušje, zgodba in čar, ki jih nosi celostna grafična podoba, seveda s pomočjo notranje opreme.

Restavraciji sem ustvarila enovito vzdušje, ki je po eni strani domače in rustikalno, po drugi pa moderno in sofisticirano. S svojim oblikovanjem sem združila nostalgičen, tipično ameriški vintage stil z modernim oblikovanjem in pri tem preučevala teksturo in raster ter njun vpliv na končni podobi.

S svojo celostno grafično podobo sem restavracijo popeljala nazaj v čas in privabljala stranke s pomočjo občutkov, ki jih bo ta estetika vzbujala v ljudeh.

Nostalgija je namreč zelo močno orodje za vzbujanje pozornosti, saj nam daje občutek znanega in varnega, ljudje pa se na splošno radi spominjamo preteklosti.

Čeprav je bilo obdobje, ki sem ga vzela za temelj naloge, med poznimi tridesetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja, ne privablja samo ljudi, ki občutijo nostalgijo na čase iz njihovega otroštva, ampak tudi mlade, ki jih zanimajo področja, kot sta zgodovina in oblikovanje. Danes namreč stili prejšnjih obdobij postajajo znova priljubljeni in s tem prinašajo s seboj neskončno priložnosti za oblikovalce.

Restavracijo sem naredila tudi prijazno očem in domačo. Rada bi, da bi se stranke v njej počutile kot doma in se znova in znova vračale, ker se v njej počutijo prijetno.

(11)

2. CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA

Celostna grafična podoba (CGP) je celotna vizualna podoba podjetja.

Sestavljena je iz več gradnikov, ki dajejo izbranemu podjetju večjo

prepoznavnost in lastno, unikatno identiteto. Bolje, kot je ta celostna podoba izdelana, in bolj ko ustreza ciljem, pogledom in tipu podjetja, bolj profesionalno in urejeno to podjetje deluje ter s tem daje uporabnikom in strankam občutek, da lahko podjetju zaupajo. Zaupanje je ena najpomembnejših kvalitet podjetja.

Celostna grafična podoba je sestavljena iz nabora vizualnih elementov,

ki predstavljajo urejeno celoto. Mednje spadajo logotip (v različnih variacijah), barvna shema, tipografija, vizitka, spletna stran, slogan, vzorec, dokumenti (računi, kuverte, dopisi, navodila in podobno), različen marketinški material (plakati, zloženke in podobno), žig in podobno. Odvisno od tega, za kakšno organizacijo gre, pridejo v poštev različni elementi. To, katere gradnike potrebuje podjetje, je odvisno od potreb posameznega podjetja.

Glavna naloga celostne grafične podobe je, da pri gledalcih ustvari čustven odziv, da jih obvešča o naravi blagovne znamke in ponujenih storitvah ter da združi različne vidike organizacije z vizualnimi elementi, ki delujejo kot urejena celota.1

1 Visual identity: everything you need to know about this essential aspect of branding, 99designs, dostopno na

<https://99designs.com/blog/logo-branding/visual-identity/> (22. 5. 2021).

(12)

2.1 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA ZA RESTAVRACIJO

Celostna grafična podoba restavracije temelji na vzdušju, ki bi ga radi pričarali restavraciji. V fini restavraciji lahko na primer uporabljajo zelo elegantno kaligrafsko pisavo in izčiščeno identiteto, medtem ko bo družinska restavracija polna barv in igrivih pisav. Barve, pisave in vse drugo se more skladati z ravnijo formalnosti, ki jo želimo doseči v naši restavraciji. Notranje oblikovanje, uniforme in obnašanje osebja, glasba ter vonjave, vse se mora skladati in

oblikovati v celoto, če bi radi, da je naša restavracija uspešna in vizualno prijetna.

(13)

3. MID-CENTURY OBLIKOVANJE*

*Prevod: estetika oblikovanja v sredini prejšnjega stoletja.

Osnovna zamisel diplomske naloge je bila ustvariti celostno grafično podobo, ki bo na moderen način odražala nostalgično oziroma retro oblikovanje in umetnost.

Ta bo v veliki meri izhajala iz različnih oblikovalskih zgodovinskih smeri in gibanj.

»What exactly is 'mid-century modern' design? Unlike some styles and movements in the history of design, both an exact definition and its

genesis are unclear. It wasn't a term designers would have used to describe their work at the time, no contemporary critic popularized the term, there isn't a 'mid-century modern' manifesto, or a school from which

it sprung, nor a country or even continent to which it can be confined.«

2

Prevod: Kaj sploh je estetika oblikovanja v sredini prejšnjega stoletja? V nasprotju z nekaterimi drugimi slogi in gibanji v zgodovini oblikovanja sta tako definicija kot tudi njen nastanek nejasna. To takrat ni bil izraz, s katerim bi oblikovalci opisovali svoja dela, noben sodobni kritik tega izraza ni populariziral, ne obstaja niti manifest 'mid-century modern', niti šola, iz katere bi gibanje izhajalo, niti država in niti celina, na katero bi ga lahko omejili.

Ameriško moderno oblikovanje (angl. american moden design) je med poznimi tridesetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja s seboj prineslo čiste linije, nežne organske oblike, ljubezen do najrazličnejših materialov in seveda mnogo nam ljubih oblikovalcev. Pod njim pa se je med drugim razvijalo tudi ameriško oblikovanje sredine prejšnjega stoletja (angl. american mid-century modern design), ki je v svojem bistvu le podkategorija modernističnega ameriškega oblikovanja.3 Razvilo se je iz bauhausa in njemu podobne smeri, ki se je razvijala zunaj Nemčije – v internacionalnem stilu. Gibanje je bilo ustvarjeno ne samo s pomočjo velikih oblikovalskih umov tistega časa, ampak predvsem kot skupek nedavnih zgodovinskih dogodkov, ki so ljudem vdihnili novo zaupanje ter odprli nove možnosti v svetu umetnosti in oblikovanja.

2 INGLIS, Theo, Mid-century modern graphic design, London: PAVILION BOOKS, 2020, str. 5.

3 Modern vs. contemporary vs. mid-century modern design, Joybird, dostopno na

<https://joybird.com/blog/differences-between-modern-contemporary-mid-century-de- sign/> (1. 5. 2021).

(14)

Po letu 1930 je bil svet že preobražen in prerojen s pomočjo industrijske revolucije in evolucije v tiskarskih tehnologijah. Vse se je premikalo v smeri tiskanih plakatov, reklamnih panojev in globalnega širjenja novega obdobja v oglaševanju. Viktorijanski stil in njegovi zakoni so bili zavrnjeni, v ospredje so stopili bolj neposredni pristopi in preprostejši vizualni jezik.4

Eden ključnih dejavnikov, ki je vplival na gibanje, je bila druga svetovna vojna, ki se je začela kmalu po rojstvu gibanja. Takrat so se začeli evropski umetniki množično izseljevati in migrirati iz epicentra podivjane vojne in se najpogosteje zatekli prav v Združene države Amerike in njena mesta, kot so New York, Chicago in Los Angeles. S seboj so prinesli svoje smeri in gibanja, poglede in talente.5 Vplive takratnih dogodkov lahko vidimo v nastalih izdelkih, ki imajo zato pogosto vojno tematiko, kot je napad z jedrskimi bombami na Hirošimo in Nagasaki.

V zadnjem času se estetika oblikovanja iz sredine prejšnjega stoletja znova vrača in povsod videvamo moderno različico tega legendarnega stila, predvsem v uporabi značilnih barvnih palet in pohištva.

4 Emily GOSLING, Mid-century modern graphic design: a designer’s guide, Creative Bloq, dostopno na

<https://www.creativebloq.com/features/mid-century-modern-graphic-design-a-design- ers-guide> (1. 5. 2021).

5 INGLIS 2020, op.2, str. 8.

(15)

3.1 LEGENDARNO POHIŠTVO

Obdobje sredine prejšnjega stoletja je s seboj prineslo množico legendarnih kosov pohištva estetike oblikovanja iz sredine prejšnjega stoletja, ki so zelo priljubljeni še danes in jih prodajajo tudi po najbolj znanih trgovinah s

pohištvom, kot je švedska Ikea. Mednje spadajo slavni kosi, kot so the Artichoke lamp (prevod: svetilka artičoka), the Ball clock (prevod: kroglasta ura) in stol Eames RAR. Vsi izdelki so pomagali oblikovati videz obdobja. In če se nam zdijo ti kosi pohištva impresivni danes, si lahko le predstavljamo, kakšen vpliv so imeli pred 70 leti.

Večina izdelkov je bila oblikovana po drugi svetovni vojni, ko so ljudje iskali vedno bolj funkcionalne, inovativne in kreativne rešitve, saj so jih k temu silile izredne povojne razmere. Medtem ko so se določeni oblikovalci včasih zelo obsesivno ukvarjali s čisto določenimi zagatami (na primer oblikovalec Poul Henningsten, ki je v svojem življenju oblikoval več kot 100 različnih luči, je iskal najbolj izpopolnjene električne luči, ki bi dajale učinek migotajočega plamena sveče), jih je združevala skrb za veliko večje vprašanje: kako naj bi bilo videti moderno življenje? Kot odgovor so klasične kose pohištva razstavili in zamisel predelali.6

6 AMBLER, Frances, Mid-century modern: icons of design, London: Thames & Hudson Ltd., 2018, str. 6.

Slika 1:

MODEL 671 LOUNGE CHAIR, Vntg

Slika 2:

English Leather Club Chair, Leather Chairs

(16)

Eden takih je bil naslonjač Model 670, ki sta ga oblikovala Charles in Ray Eamesin, ki je bil modernejša predelana različica angleškega klubskega stola (angl. English club chair). Taki in podobni izdelki so sprejeli nov način življenja, ki je posegel ne samo v delovno okolje in prosti čas, ampak je bil tudi del doma.

Izdelani so bili za družbo, ki je manj hierarhična in manj formalna. Način življenja se je ravnal po sentimentu Russela Wrighta, ki pravi: »Good design is for everyone.« (prevod: »Dobro oblikovanje je za vsakogar.«)7

Nekateri izdelki so jemali navdih iz industrijske revolucije, drugi pa so ohranjali bolj elegantne in organske oblike, ki so izvirale iz narave. Tako velik nabor različnih pogledov je dokaz kreativnega razpona tega obdobja. Končni oblikovani kosi pa so bili daleč od enotnih. Čeprav so bili nekateri že vnaprej mišljeni kot kosi za množično proizvodnjo, so bili drugi kosi unikatni, ročno izdelani in prava umetniška dela. Ne glede na to, da ima vsak kos pohištva svojo unikatno zgodbo, so najbolj pomembni, kadar jih združimo skupaj, in zapuščina tega obdobja je takrat najbolj očitna.

Ena najpomembnejših značilnosti gibanja so bile najrazličnejše teksture in rastri.

Oblikovanje je bilo zelo taktilno, teksture si lahko na pogled zelo dobro otipal;

najrazličnejši žameti, usnje, celo krzno in moher volna. Ti materiali so se pojavl- jale vsepovprek, večinoma celo sočasno, in s tem vdihnili prostoru poseben čar.

Ameriško moderno oblikovanje te teksture ob sočasni rabi uporablja veliko bolj subtilno.8

7 AMBLER 2018, op. 6, str. 14.

8 Karyn COOPER, What is midcentury modern style: key characteristics, Hunker, 20. 9. 2018, dostopno na <https://www.hunker.com/13582840/what-is-midcentury-mod- ern-style> (1. 5. 2021).

3.2 TEKSTURE, RASTRI IN TISK

Slika 3:

Old Comic panel:

Now the fun begins!, Global Nerdy, 27. 10. 2008

(17)

Velik dejavnik pri uporabljanju teksture pri mojem projektu je bil čudoviti tisk v štirih barvah, ki se je na veliko pojavljal v ameriških stripih in na plakatih med letoma 1960 in 1970, s katerim lahko prikažem pravo ameriško retro estetiko.

Te tiskovine so bile večinoma natiskane na poceni časopisni papir s postopkom spot color (prevod: točkovna barva), v katerem so grafični elementi na podlago natiskani v pikah, vsak barvni sloj posebej. Ti produkti so bili večinoma vezani z ročnim vezenjem ali kar s sponkami.9

Uporabljene so večinoma nevtralne palete zemeljskih, večinoma mehkih in ubitih tonov, ki so bili izvirno bolj agresivni kot tisti bolj subtilni in konservativni, ki se pojavijo v modernem ameriškem oblikovanju. Druge barve, ki so jih uporabljali, so bolj otročje in zelo udarne, sestavljene iz primarnih in sekundarnih tonov (te odražajo likovno umetnost okoli te dobe, na primer dela, oblikovana v studiu Push Pin in njenih članov, med katerimi je najbolj znan oblikovalec Milton Glaser).10 Uporaba barv je ploskovita, kar je odraz tehnologije tiska, ki je bila takrat razvita.

9 Natalie WILEY, The history of comic book printing dot by dot, Printivity Insights, 8. 8.

2019, dostopno na <https://www.printivity.com/insights/2019/08/08/the-history-of-com- ic-book-printing-dot-by-dot/> (1. 5. 2021).

10 GOSLING, op. 4.

3.3 BARVE

(18)

4. PSIHOLOGIJA NOSTALGIJE

''Nostalgija /…/ močna, otožna želja po tem, kar je osebek v preteklosti čutil, imel, /…/''

11

Beseda nostalgija izvira iz dveh grških besed, in sicer besede nostos, ki pomeni 'vrnitev domov', in besede algos, ki pomeni 'bolečina', kar prav zagotovo tudi veliko pove o pomenu same besede. Prvič jo je leta 1688 uporabil švicarski študent medicine Johannes Hofer (1669‒1752). Označil jo je za bolezen, ki jo je treba aktivno zdraviti, in ji pripisal opis 'srčna hipohondrija'. Pred tem se je v literaturi in drugod nostalgija pojavljala pod besedo 'domotožje'. Hofer je opazoval dva svoja prijatelja, ki sta študirala daleč od doma in se spopadala z močnim domotožjem. Bila sta anksiozna, izgubila sta tek, bilo jima je slabo in imela sta vročino. Ker je mlad študent medicine menil, da ne obstaja diagnoza, ki bi celovito opisala to, kar se je dogajalo njegovima prijateljema, si je sam izmislil izraz za to novoodkrito bolezen: nostalgija.12

Nostalgija sama po sebi je, dokler je ne izzovemo, povezana s slabimi občutki.

Ko pa je ta prebujena, pomaga ponovno vzpostaviti psihološko umirjenost.

Izboljša razpoloženje in samopodobo ter daje občutek socialne povezanosti;

spodbuja tudi zaznavanje kontinuitete med preteklostjo in sedanjostjo ter družabno nagnjeno vedenje posameznika. Z njo povezujemo pozitivne učinke, kot so zmanjšanje stresa, optimizem, toplina, bližina in sočutje.13 Nostalgija favorizira spomine in zaznavanje nad resničnostjo ter daje prednost utopični in namišljeni preteklosti pred resnično sodobnostjo.14 Psihološki fenomen nostalgije se ne sproža samo psihološko, temveč tudi fiziološko s pomočjo v ida, vonjav in okusov in zaradi tega je tudi odlično izhodišče za uspešno in dobro oblikovanje.

11 Nostalgija, Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014, dostopno na <https://fran.si/iskanje?View=1&Query=nostalgi- ja> (8. 5. 2021).

12 Jackie ROSENHEK, Dying to go home, Doctor’s review, 2008, dostopno na <http://

www.doctorsreview.com/history/dying-to-go-home/> (8. 5. 2021).

13 The psychology of nostalgia, Embolden psychology, 22. 12. 2020, dostopno na

<https://embolden.world/the-psychology-of-nostalgia/> (8. 5. 2021).

14 The secret power of nostalgia: How you can use it to fuel your creativity and enrich your design, Canva, dostopno na <https://www.canva.com/learn/nostalgia/> (8. 5. 2021).

(19)

Uporaba nostalgije v oblikovanju je lahko zelo koristna, saj se oblikovani

material z občinstvom lahko poveže na sentimentalni in čustveni ravni. Čeprav v oblikovanju vedno znova iščemo nove stile in načine, s pomočjo katerih bi v svet oblikovanja prinesli nekaj svežine, vedno v osrčju novega ostane tudi nekaj starega in preverjenega. Ponovna uporaba nostalgičnih spominov lahko v načrtovanje vnese občutke pristnosti, povezanosti in resničnosti.

Nostalgijo lahko v oblikovanje vnašamo na različne načine.

4.1 NOSTALGIJA IN OBLIKOVANJE

Eden od njih je uporaba spominov iz otroštva, pri čemer skušamo priklicati spomine iz mladosti ciljne skupine. Ljudje največkrat doživljajo močne pozitivne občutke nostalgije ob, na primer, prizorih videoiger iz otroštva ali pa legendarnih trenutkov iz preteklih športnih dogodkov, prizorov, ki so jim znani in domači.

Slika 4:

Grown Up, iam8bit, 2015, plakat

(20)

Velik dejavnik pri uporabi nostalgije v oblikovanju je lahko tudi stvaritev vesele in prijazne maskote, ki se smeji, dela dobre in koristne stvari in nam daje občutek varnosti in zaupanja.15

Na splošno menim, da lahko iz napisanega razberemo dva različna pristopa k oblikovanju s pomočjo uporabe nostalgije, in sicer:

a) oblikovanje s pomočjo objektov ali sporočil, ki jih črpamo neposredno iz preteklosti,

b) oblikovanje popolnoma novih objektov in sporočil, ki samo dajejo občutke določenega zgodovinskega obdobja.

Sklepamo lahko, da bo ljudi vedno privlačilo nekaj, kar je zanje nostalgično in zato prinaša s seboj vse opisane pozitivne učinke in občutke. Vendar se moramo vedno zelo dobro zavedati, kakšna je naša ciljna skupina in idealna stranka in torej kaj je za to stranko nostalgično. Nostalgija je namreč pojav, ki ni skupen vsem ljudem, zato je treba biti pri tem pazljiv.

15 Prav tam.

Zelo pozitivni so lahko tudi flashbacki (prevod:

hipni spomin) na brezčasnepoletne dni in pretekla praznična praznovanja. Ljudi spominjamo na preprostejše čase, ko so bili popolnoma brezskrbni. To lahko izzovemo na primer z uporabo lokalne, domače estetike, retro črkovnih vrst in starih fotografij.

Slika 5:

Pergerjevi medenjaki, embalaža

(21)

5. GRADNIKI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE

Osrednja tema moje diplomske naloge je celostna grafična podoba (CGP) tipične ameriške restavracije v stilu mid-century, ki sem jo poimenovala Kingrill iz skupka besed king (prevod: kralj) in grill (prevod: žar), ki si delita črko g.

Ime je kratko, zato da lahko z njim lažje oblikujem in je bolj prilagodljivo.

Ciljna skupina za namen diplomske naloge je precej široka, saj s celostno grafično podobo zajemam tako starejše ljudi, ki se spominjajo ameriškega stila polovice prejšnjega stoletja iz svoje mladosti, kot tudi veliko odraslih, ki so živeli takrat ali pa so se nostalgije ‘nalezli’ od svojih staršev. Po drugi strani zaobjamem tudi mlajše občinstvo, predvsem mladostnike, ki jih bolj ustrezajo alternativni stili, saj se, kot sem že omenila, ta estetika spet vrača. Še en pozitiven in všečen vidik moje vizualne podobe za sodobno občinstvo je združitev prečiščene moderne estetike z omenjenim nostalgičnim stilom.

(22)

5.1 STVARNI ZNAK

Osnovni simbol, na katerem temelji logotip, močno izhaja iz tez, ki smo jih postavili ob obravnavi nostalgije. Vektorski simbol predstavlja maskoto restavracije; veselo, prijazno in seveda zelo nostalgično zaradi staromodnega stila, v katerem je narejen. Težko se ji je upreti, navdaja nas z zaupanjem in radovednostjo, vabi nas k sebi. Nekaj na njej je tako znanega in varnega – vse to so pozitivni vplivi nostalgije. Na glavi ima krono, ki se povezuje neposredno s samim imenom restavracije.

Slika 6: Stvarni znak, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

5.1.1 VARIACIJE RAZPOZNAVNEGA ZNAKA

Medtem ko je bil v preteklosti logotip zelo statičen in so ga aplicirali na karkoli, zdaj ni več tako. Ena zelo pomembnih lastnosti modernega

oblikovanja celostnih grafičnih podob in s tem logotipov je njihova

dinamičnost in prilagodljivost. Danes se logotipi ne uporabljajo samo za prikaz na fizičnih objektih, kot so ovojnice, škatle in plakati, ampak

vstopajo tudi v digitalna okolja, v katerih so zahteve po variabilnosti večje. Tele- fonski zasloni so majhni in popolnoma tipografski logotip bi se lahko hitro izgu- bil in bil popolnoma neberljiv, če bi ga uporabili za profilno sliko na družbenih omrežjih. Prav tako je lahko zelo podolgovat ali pa zelo ozek in visok logotip zelo neroden za uporabo na določenih predmetih.

(23)

Slika 7:

Različice in sestava razpoznavnega znaka, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

moj logotip štiri variacije:

a) stvarni znak b) logotip

c) razpoznavni znak 1 d) razpoznavni znak 2

Medtem ko lahko seveda katerega koli od njih prosto uporabljamo za katero koli uporabo, pridemo lahko do določenih oblikovalskih rešitev lažje in uspešneje s pametno rabo teh variacij.

B B Q & S T E A K HO U S E

20 21

B B Q & STEAKHOU

SE K GR IN ES ILL

02 T.2 1

20 21

a)

c) b)

d)

(24)

5.2 PISAVA

Pri iskanju primernih črkovnih vrst sem se močno navezovala na maskoto in njegovo prijazno in nostalgično naravo. Za ime restavracije Kingrill sem iskala mehko in rahlo igrivo pisavo, ki bi ustrezala estetiki zgodovinskega obdobja in dopolnjevala okroglo naravo simbola maskote. Izbrana primarna črkovna vrsta je Sofia. Je pokončna pisava skript z nekonvencionalnimi ligaturami. Oblikovala sta jo Paula Nazal in Daniel Hernández, ki delujeta v tipografskem studiu LatinoType. Dostopna je na Google Fonts.16 Na voljo je le en rez.

Sekundarna črkovna vrsta je Signika, ki je prav tako na voljo na Google Fonts.

Uporabila sem oba njena obstoječa reza. Ima nežen značaj in lepo sodeluje s primarno črkovno vrsto. Je veliko bolj umirjena kot Sofia. Njen karakter je zelo nekontrasten, višina x pa zelo visoka, kar zelo pripomore k izboljšanju

berljivosti. Oblikovala jo je Anna Giedryś, ki pravi, da je črpala navdih za Signiko iz že obstoječih pisav, kot so Ronnia, Meta in Tahoma.17

16 Sofia, Google Fonts, dostopno na <https://fonts.google.com/specimen/Sofia>

(9. 5. 2021).

17 Signika, Google Fonts, dostopno na <https://fonts.google.com/specimen/Signika>

(9. 5. 2021).

Slika 8:

Izbrane črkovne vrste in uporabljeni rezi, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

Sofia Regular Signika Regular Signika Semibold

Franklin Gothic Book Regular Franklin Gothic Book Italic

Franklin Gothic Medium Italic

(25)

Regular, Book Italic in Medium Italic. Izbrala sem jo, ker sem v vizualni podobi čutila potrebo po zelo enostavni, sans serifni črkovni vrsti z veliko mero čitljivosti in preprostosti, ki bi obenem dopolnjevala simbol maskote, po drugi strani pa ne bi preveč motila in preusmerjala pozornosti. Črkovno vrsto je oblikoval zelo znan tipograf v okviru združenja American Type Founders Association (ATF) po imenu Morris Fuller Benton. Izum pisave Franklin Gothic je bil primeren odziv na naraščajoče zahteve po pisavi, primerni za oglaševanje v državah, ki so se ravno začele spoprijemati z industrijsko revolucijo in izumi strojev Linotype in Monotype.18

18 J. ESKILSON, Stephen, Graphic design a history (third edition), London: Laurence King Publishing Ltd., 2019, str. 48.

(26)

5.3 BARVNA SHEMA

Uporabljena barvna paleta se sklada s priljubljenimi odtenki zgodovinskega obdobja v sredini prejšnjega stoletja v Združenih državah. Uporabljenih je osem odtenkov klasičnih zemeljskih barv. Dobra polovica, in sicer pet odtenkov, je toplih, trije pa so hladni.

Izvirna zamisel je bila uporaba samo treh barv, ki so bile plemenita modra, žametna rdeča in zlata, ki bi vse lepo dopolnjevale zamisel za imenom

restavracije – vse bi bile kraljeve. Vse so zelo barvite in zabavne, po drugi strani pa ne preveč kričeče, zaradi česar delujejo prijazno in domače. Zaradi potrebe po več barvnih kombinacijah in bolj subtilnih prehodih med odtenki sem ob oblikovanju vizualne podobe dodala še preostale.

Na sliki so poleg barv prikazane še svetlo-temne vrednosti iste palete. Kmalu po začetku oblikovalnega procesa se je pojavila težava premajhnih svetlostnih razlik oblikovanih elementov, kar me je še spodbudilo k dodajanju barv in širjenju barvne palete.

Barve sem uporabljala ploskovito.

Slika 9 :

Barvna paleta in svetlo-temna razmerja, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

HEX #ffdf82 CMYK 0/11/59/0 RGB 255/223/130

HEX #ffac27 CMYK 0/39/89/0 RGB 255/172/39

HEX #0099a8 CMYK 100/11/38/0 RGB 0/153/168

HEX #136c84 CMYK 89/47/36/10 RGB 19/108/132

HEX #ff8200 CMYK 0/60/100/0 RGB 255/130/0

HEX #ff5d36 CMYK 0/78/81/0 RGB 255/93/54

HEX #c13c43 CMYK 18/90/74/6 RGB 193/60/67

HEX #424966 CMYK 80/72/38/23 RGB 66/73/102

(27)

5.4 VZOREC

Eden zelo pomembnih vizualnih elementov celostne grafične podobe je brezmejni vzorec, ki se ponavlja v neskončnost in je uporaben za naklado različnih aplikativnih rešitev.

Sestavljen je iz različnih vektorsko narisanih vrst zelenjave, pripomočkov, mesa in drugih predmetov, ki so vsak po svoje povezani s tematiko restavracije. Ne le to, ampak nekateri od njih, kot je vrček za pripravo kave, so tipični predmeti iz sredine prejšnjega stoletja. Tudi z ilustracijami sem se, kolikor je to mogoče, približala enakemu stilu kot z logotipom. Predmeti so močno stilizirani.

Ustvarjen vzorec je eden najbolj uporabnih vizualnih elementov. Je izjemno aplikativen. Mogoče ga je uporabiti z zelo malo svetlostno razliko od podlage in nastane nekakšna tekstura oziroma raster, seveda pa ga lahko uporabljamo tudi z velikim kontrastom od podlage. S tem razbijemo ploskev in jo naredimo veliko bolj zanimivo, kot če bi bila

prazna. Lahko ga tudi razdremo in vsako od ilustracij uporabljamo posamično.

Na vse te načine sem ga v nadaljevanju uporabila tudi sama.

Slika 10:

Neskončni vzorec iz najrazličnejših predmetov, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(28)

5.5 SLOGANI

Celostna grafična podoba vključuje tudi osem različnih sloganov, ki so uporabljeni pri podstavkih za pijačo. Slogani so eden od načinov, s katerim privabljamo pozornost in izstopamo z vsebino. Zaradi svoje humorne narave so zelo zapomnljivi, ob branju se jim nasmejemo in morda celo delimo slogane s prijatelji, kar lahko privabi nove stranke.

So lep in unikaten dodatek k zgodbi in vzdušju restavracije.

Vsi slogani so tako ali drugače vezani na vsebino restavracije, hrane, piva in podobno:

- Kingrill. Where animals have the right to taste amazing.

- Kingrill. If your face and hands don’t get messy eating our BBQ, you’re doing it all wrong.

- Kingrill. Eat our meat.

- Kingrill. Take a pitcher, it’ll last longer.

- Kingrill. Order beer, because you can’t drink our meat.

- Kingrill. Our cows have no feet, now serving ground beef.

- Kingrill. Apple of my rib-eye.

- Kingrill. All the meaty-gritty details.

(29)

5.6 SIMULIRAN TISKARSKI RASTER V ŠTIRIH BARVAH

Ena od tem, ki sem se jih dotaknila v začetku diplomske naloge, je čudoviti tisk v štirih barvah. Moj prvotni načrt je bil natisniti vse izdelke v tem načinu, vendar sem po obisku tiskarne in podrobnostih o tem spoznala, da to ne bo mogoče. Ne glede na to, da je današnji digitalni tisk na neki način zelo podoben temu, ki ga iščem, saj je pod povečavo tudi sestavljen iz različno gostih barvnih pik, je tak tisk tehnično neizvedljiv.

Odločila sem se, da bom stil tiska ponazorila s pomočjo programa Adobe Photoshop. Prvotno sem poskusila uporabiti filter halftone (prevod: polton), ampak kot sem predvidevala, rešitev ni bila najboljša in niti približno taka, kot sem si jo zamislila.

Rešitev, ki se je izkazala za uspešno, je bila uporaba vzorcev (angl. pattern). Iz nabora vseh možnih barv, ki jih je mogoče ustvariti s tehniko pik enake barve in različnih gostot in prosojnost (angleško: opacity) sem prišla do primerne rešitve.

Najprej sem iz programa Adobe Illustrator uvozila vsako plast (angleško: layer) barve določenega izdelka posebej, nato pa vsaki barvi pripela barvni vzorec, ki se je najbolje ujemal z originalno barvo.

Prilagodila sem tudi motnost, da določeni zelo svetli deli niso dajali občutka preluknjanosti oziroma razžiranja in razpadanja.

Slika 11:

Vpogled v proces za simuliranim tiskarskim rastrom v štirih barvah, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(30)

Slika 12:

Prej in potem: nanos rastrskih pik, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

Vsaka od osmih izbranih barv v barvni paleti ima točno določen vzorec in odstotek motnosti, da se barve ujemajo na vseh izdelkih in ne prihaja do majhnih razlik. Temnejše barve imajo višji odstotek motnosti kot svetlejše, da je učinek tiska približno enak čez celoten izdelek. Z reguliranjem motnosti vzorca oziroma manjšanjem vidnosti se je barva tudi bolj približala originalni. Na delih izdelkov, kjer je besedilo (z izjemo besedila, ki je del kombiniranih logotipov), v ozadju nisem uporabila vzorca , ker bi drugače morala žrtvovati berljivost in jasnost črk.

Slika 13:

Prilagajanje motnosti rastrskih pik, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

Moj cilj je bil doseči tako veliko rastrsko piko, da bo vidna s prostim očesom, in menim, da je končni rezultat zelo dober.

Simulacija tiska v štirih barvnih pikah je uporabljena na jedilnikih, plakatih, vizitkah in podstavkih za pijačo, torej na vseh tiskanih objektih.

Slika 14:

Obnašanje besedila na rastrskih pikah, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(31)

5.7 JEDILNIKI IN UPORABA OSNOVNIH GRADNIKOV

Jedilniki so moj osrednji grafični izdelek za restavracijo. Elementi na njem sledijo trdno postavljeni mreži, ki jih uredi v funkcionalno, uravnoteženo celoto. Na zadnji strani je v barvnem kontrastu postavljen vzorec, oblikovan na podlago, ki mu sledi logotip v močno kontrastni barvi. Na sprednji strani na vrhu je tipografski logotip, ki se glede na vsebino posameznega jedilnika prilagaja.

Različne velikosti jedilnikov imajo svojo uporabno vrednost, ker jih že na pogled lahko lažje ločimo in uredimo ter s tem lažje in hitreje uporabimo. Pride prav predvsem z brunch jedilnikom, ki ga je treba sredi dneva pobrati z miz in zamenjati z jedilnikom s hrano. Poleg tega so tudi različnih barv, s čimer jih je mogoče še hitreje ločiti med seboj. Različne velikosti pripomorejo tudi k zabavnemu stilu restavracije.

Pri jedilniku se je na začetku pojavil problem svetlo-temnega kontrasta, saj si barve po svetlosti niso bile dovolj različne. To sem rešila tako, da sem povečala svojo barvno paleto.

Hrana na jedilnikih je v skladu z žar jedmi tipičnih ameriških restavracij, kot je Hard Rock Cafe. Pod jedmi in pijačami se včasih pojavi tudi opis ali sestavine.

Na spodnjem delu jedilnika je razlaga, ki mora biti po zakonu na vseh jedilnikih.

Opozarja na različne alergene in navaja, da so vse cene v evrih. Nekatera imena jedi sledijo tematiki nostalgije in izbranega zgodovinskega obdobja ter tako pripomorejo k zgodbi restavracije. To so na primer The Midcentury Burger, Throwback Salad in Nostalgia Apple Cobbler.

(32)

Jedilnik s hrano je največji in meri 275 x 220 mm. Obarvan je v oranžno rumenih tonih, akcent pa ustvarjata temno modra in bela barva.

5.7.1 JEDILNIK S HRANO

Slika 15:

Jedilnik s hrano,

Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(33)

5.7.2 KARTA PIJAČ

Slika 16:

Karta pijač,

Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

Slika 17:

Simboli za koktajle, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

Karta pijač meri 190 x 225 mm. Obarvana je modro, kar podzavestno povezujemo z vodo, pijačo, odžejanostjo. Akcenti so v rumenih ter oranžnih barvah in beli barvi.

(34)

*Prevod: malica.

»Brunch /…/ a meal eaten in the late morning that is a combination of breakfast and lunch, /…/«

19

Prevod: »Malica /…/ je obrok, ki ga jemo v poznem dopoldnevu in je kombinacija zajtrka in kosila /…/«

Brunch je beseda, ki jo je zelo težko prevesti v slovenščino, saj direkten prevod ne obstaja. Najbližja je beseda ‘malica’, ki pa ne zaobjame tako dobro resničnega pomena besede brunch. Še posebno v Združenih državah je to namreč obrok, ki zamenja kosilo in zajtrk in ju združi v eno – brunch. Lahko bi mu rekli tudi zelo velik zajtrk v poznem dopoldnevu. Zaradi te tesne povezave z ameriško kulturo sem ga vključila v svoj nabor jedilnikov tudi kot samostojni jedilnik.

Jedilnik za brunch ni v uporabi ves dan, ker tudi ta obrok ni namenjen temu. Zato sem uporabo jedilnika omejila na čas med sedmo in enajsto uro zjutraj. Velikost jedilnika je 200 x 190 mm.

19 Brunch, Cambridge Dictionary, dostopno na <https://dictionary.cambridge.org/dictio- nary/english/brunch> (8. 5. 2021).

5.7.3 JEDILNIK ZA BRUNCH*

Slika 18:

Jedilnik za brunch, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(35)

Vizitka je standardne velikosti, in sicer 89 x 51 mm. Na hrbtni strani se pojavita ena od različic razpoznavnega znaka in vzorec. Na sprednji strani vizitke so ključni podatki, postavljeni v hierarhiji, in posamezni elementi iz vzorca, ki poživijo postavitev. Simulirani tiskarski raster v štirih barvah je tu nekoliko prilagojen, saj so pike še vedno enake velikosti, pisava pa je veliko manjša in zato hitro pride do neberljivosti.

5.8 VIZITKA

Slika 19:

Vizitka restavracije Kingrill, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(36)

5.9 PLAKATI

Dekorativni plakati so način popestritve restavracije in krepitev retro vzdušja, in sicer v formatu A3. Na njih se pojavljajo motivi legendarnih stolov v stilu mid-century. Po eni strani so estetski in dekorativni, po drugi pa informirajo, saj ob vsakem tudi predstavljam model stola.

Na plakatih so prikazani trije tipični modeli stolov v stilu mid-century.

Prvi od njih je stol po imenu Model JH 501 Round Chair, izdelan iz hrasta in trsja. Oblikoval ga je Hans Wegner, danski oblikovalec, ki je v svojem življenju oblikoval več kot 500 različnih modelov stola. Kot vsi njegovi stoli tudi ta išče čistost v obliki in sledi njegovi želji čim večje poenostavitve. Ta stol je postal znan tudi kot samo The Chair (prevod: stol) in bil priznan kot najlepši stol na svetu. Iz Danske pa so ga v ameriško dnevno sobo poslale predvsem ameriške predsedniške razprave med Nixonom in Kennedyjem, ki so bile tudi prve razprave, predvajane po televiziji.20

20 AMBLER 2018, op. 6, str. 43.

5.9.1 VNOS KLASIČNIH KOSOV POHIŠTVA V STILU MID-CENTURY NA PLAKATE

Slika 20:

Vektorski stoli v stilu mid-century

(Model JH501 Round Chair, DCW Chair, Sawbuck Chair), Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(37)

Slika 21:

The first Kennedy-Nixon debate, Share America, 26. 9. 2014

Drugi stol je model DCW, izdelan iz vezanega brezovega lesa. Oblikovala sta ga zakonca Charles in Ray Eames, ki sta se prvič spoznala na umetniški akademiji Cranbrook v ZDA. Prikazala sta, kako dobro lahko sledimo človeškim oblikam z manipuliranjem vezanega lesa. Skozi ta in njemu podobne stole, ki sta jih oblikovala skupaj, ju je odkrilo podjetje Herman Miller in ju pozneje uvedlo na širši trg.21

Tudi tretji stol, The Sawbuck Chair, je oblikoval prej omenjeni Danec Hans Wegner. Izdelan je iz masivnega lesa s furniranim vezanim hrbtom. Sledi njegovemu prepričanju, da naj stol ne bi imel naslonjala na spodnjem delu hrbta in da naj bi bil lep z vseh strani in kotov. Je tako vizualno privlačen kot tudi udoben, s svojim izvrstnim okvirjem in mojstrskim ravnanjem z različnimi tipi lesa pa ponazarja, zakaj je Wegner eden najbolj cenjenih oblikovalcev sredine prejšnjega stoletja.22

21 Prav tam, str. 22.

22 Prav tam, str. 62.

(38)

5.9.2 OBLIKOVANJE PLAKATOV

Na vseh plakatih je uporabljena simulacija tiska v štirih barvah. V zgornjem levem robu formata je ena od variacij razpoznavnega znaka, ki je rahlo prozoren (90 % opacity), da daje vtis rahle obrabe in ne bode preveč v oči, saj je bele barve. Ob nogi vsakega od stolov je temno moder napis, ki obvešča, za kateri model stola gre. Zaradi njegove bližine stolu se z njim povezuje in postaja del njega. Na vsakem od stolov se pojavi en element vzorca, ki plakat poživi in mu daje humorno noto. Ti elementi so rahlo pobarvani, da se bolje ločijo od preostalega in ustvarijo boljšo rešitev. Stoli so zrisani vektorsko. Barve so zelo ploskovite, končna rešitev pa je tudi zato zelo poenostavljena, vendar močna.

Slika 22:

Dekorativni plakati z motivi stolov, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

(39)

5.10 UNIKATNI PODSTAVKI ZA PIJAČO

Oblikovala sem tudi osem različnih podstavkov za pijačo. Vsak ima na hrbtni strani zapisanega enega od sloganov. Velikost podstavkov je standardna s premerom 92 mm. Stvarni znak in logotip, ki sta obarvana temno modro, sta odtisnjena na vsak podstavek posebej z unikatno štampiljko. Podstavki so edini, ki ne omogočajo simulacije tiska, saj bi pri tisku na vpojen material prišlo do nejasnih odtisov, obenem pa bi skupaj z akrilnim odtisom logotipa postal podstavek prenatrpan z informacijami

Slika 23:

Sprednja in zadnja stran enega od podstavkov za pijačo, Lea Kobal, 2021, osebni arhiv.

20 21

20 21

(40)

5.10.1 IZDELAVA ŠTAMPILJKE

Obe štampiljki sta negativno previdno izrezani v linolej in pritrjeni na kos lesa za lažjo uporabo. Nanju se z majhnim valčkom namaže akrilna barva, ki je bila izbrana zaradi svoje lastnosti, da je zelo plastična in se pod mokrimi kozarci ne razmaže. Vsak odtis je unikaten, nepravilen, kar mu daje poseben čar. Je tudi rahlo tridimenzionalen, ko se ga dotaknemo, je nepravilen in zanimiv, ni pa tridimenzionalen do take mere, da bi kozarci stali na njem postrani.

5.10.2 ZBIRATELJSKI VIDIK PODSTAVKOV

Podstavki so mišljeni kot zbirateljski predmeti glede na to, kako unikaten vidik jim dajejo štampiljka in osem različnih sloganov. Podstavek je del rednega serviranja pijače v restavraciji, ki ga stranka lahko vzame domov in zbere osem različic. To lahko služi kot motivacija za ponovni obisk restavracije.

To je le še en od načinov k dodajanju vsebini in vzdušju restavracije s pomočjo oblikovanja. Danes so podstavki zelo omejeni v svoji kreativnosti in zreducirani samo na osnovno promocijsko vrednost (serijski). V veliki meri so izgubili svojo zbirateljsko vrednost, ki so jo imeli pred leti, tako da je to lahko s pomočjo nostalgije eden od zelo privlačnih vidikov restavracije Kingrill.

(41)

6. ZAKLJUČEK

Diplomsko delo je uspešno združilo zgodovino in retro estetiko z modernim in bolj izčiščenim oblikovanjem. Vizualna podoba je zalo zabavna, barvita in se ukvarja z majhnimi detajli, ki na koncu uspešno zaključijo vse gradnike v celoto. Vpeljuje občutke nostalgije in vračanja v čas, prikliče nam lepe spomine iz preteklosti in z njimi povezane pozitivne misli. Ni samo vizualna, z očmi jo tudi tipamo zahvaljujoč vizualnim rastrskim pikam in teksturi.

Med oblikovanjem vizualne podobe sem vedno znova naletela na nove podatke, nove dogodke iz zgodovine in nove ideje, ki so mi po eni strani zelo pomagale in dodajale k uporabnemu materialu za oblikovanje, po drugi strani pa sem bila vedno dlje od tega, kako sem si vizualno podobo sprva zamislila. Kljub temu je osrednja niša ostala enaka in sem ji uspešno sledila skozi celoten ustvarjalni proces.

Čeprav sem s celostno grafično podobo zelo zadovoljna, vidim še ogromno načinov, s katerimi bi lahko izboljšala in razširila oblikovano. Idejo bom še naprej razvijala, saj mi je bilo tudi ustvarjanje te diplomske naloge v veliko veselje.

(42)

7. LITERATURA

● ABBAS, Abe, 5 things you should know about the mid-century modern styley, The Spruce, 2020, dostopno na <https://www.thespruce.com/things-you- should-know-about-mid-century-1391827> (20. 11. 2020).

● AIREY, David, Logo design love (second edition), Berkeley: Pearson Education (US), 2014.

● AMBLER, Frances, Mid-century modern: icons of design, London:

Thames & Hudson Ltd., 2018.

● Brunch, Cambridge Dictionary, dostopno na <https://dictionary.cam- bridge.org/dictionary/english/brunch> (8. 5. 2021).

● COOPER, Karyn, What is midcentury modern style: key characteristics, Hunker, 2018, dostopno na <https://www.hunker.com/13582840/what-is-midcen- tury-modern-style> (20. 11. 2020).

● GOSLING, Emily, Mid-century modern graphic design: a designer’s guide, Creative bloq, 2019, dostopno na <https://www.creativebloq.com/features/

mid-century-modern-graphic-design-a-designers-guide> (20. 11. 2020).

● INGLIS, Theo, Mid-century modern graphic design, London: Pavilion books, 2020.

● J. ESKILSON, Stephen, Graphic design a history (third edition), London: Laurence King Publishing Ltd., 2019.

● KRUG, Steven, Don’t make me think, revisited: a common sense approach to web usability, Massachusetts: Pearson Education, 2014.

● MALINIC, Radim, Book of branding, London: Brand Nu Limited, 2019.

● MILLER, Donald, Building a storybrand, Nashville: Harpercollins Focus, 2017.

● Modern vs. contemporary vs. mid-century modern design, Joybird, dostopno na <https://joybird.com/blog/differences-between-modern-contempo- rary-mid-century-design/> (8. 5. 2021).

● NEUMEIER, Marty, Brand gap (the revisited edition), San Francisco:

Pearson Education, 2005.

● NEUMEIER, Marty, ZAG: The #1 strategy of high-performance brands, San Francisco: Pearson Education, 2006.

● Nostalgija, Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga,

dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014, dostopno na <https://fran.si/

iskanje?View=1&Query=nostalgija> (8. 5. 2021).

(43)

Hudson Ltd., 2015.

● Signika, Google Fonts, dostopno na <https://fonts.google.com/specimen/

Signika> (9. 5. 2021).

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva Založba, 2012.

● Sofia, Google Fonts, dostopno na <https://fonts.google.com/specimen/

Sofia> (9. 5. 2021).

● The psychology of nostalgia, Embolden psychology, 22. 12. 2020, dostopno na <https://embolden.world/the-psychology-of-nostalgia/> (8. 5. 2021).

● The secret power of nostalgia: how you can use it to fuel your creativity and enrich your design, Canva, dostopno na <https://www.canva.com/learn/nos- talgia/> (8. 5. 2021).

● Visual identity: everything you need to know about this essential aspect of branding, 99designs, dostopno na <https://99designs.com/blog/logo-branding/

visual-identity/> (22. 5. 2021).

● WHEELER, Alina, Designing brand identity (fifth edition), New York:

John Wiley & Sons Inc., 2017.

● WILEY, Natalie, The history of comic book printing dot by dot, Printivity insights, 8. 8. 2019, dostopno na <https://www.printivity.com/in- sights/2019/08/08/the-history-of-comic-book-printing-dot-by-dot/> (16. 12.

2020).

(44)

8. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA

Slika 1: MODEL 671 LOUNGE CHAIR, Vntg (pridobljeno s <https://www.vntg.

com/62196/model-670-model-671-lounge-chair-by-charles-and-ray-eames-for- herman-miller-1970s/> [13. 5. 2021])...str. 14 Slika 2: English Leather Club Chair, Leather Chairs (pridobljeno s <https:/www.

leatherchairs.co.uk/leather-chairs/english-leather-club-chair>

[13. 5. 2021])...str. 14 Slika 3: Old Comic panel: Now the fun begins!, Global Nerdy, 27. 10. 2008, 300 x 295 px (pridobljeno s <https://www.globalnerdy.com/2008/10/27/off-to-pdc/

now_the_fun_begins/> [8. 5. 2021])...str. 15

Slika 4: Grown Up, iam8bit, 2015, plakat (pridobljeno s <https://www.weare- grownup.com/work/iam8bit/> [9. 5. 2021])...str. 18

Slika 5: Pergerjevi medenjaki, embalaža (pridobljeno s <https://www.mamaterra.

si/bio-prehrana/cokolade-in-prigrizki/piskoti-pite/medenjaki-z-medeno-glazuro- perger-bio-150g.html> [9. 5. 2021])...str. 19

Slike 6–20, 22, 23: Lea Kobal, 2021, osebni arhiv...str. 21–38

Slika 20: The first Kennedy-Nixon debate, Share America, 26. 9. 2014 , 700 x 486 px (pridobljeno s <https://share.america.gov/first-televised-presidential-de- bate/> [22. 5. 2021])...str. 36

(45)

Jedilnik s hrano spredaj

(46)
(47)
(48)
(49)
(50)
(51)
(52)
(53)
(54)

Plakat Model JH 501 Round Chair

(55)

Podstavki s slogani

20 21 20 21

20 21 20 21

(56)

Podstavki s slogani

20 21 20 21

(57)

Rada bi se zahvalila doc. Romanu Ražmanu za odlično mentorstvo, prof. dr.

Petri Černe Oven za pomoč s teorijo in zgodovino, izr. prof. Domnu Frasu za nasvete glede tiska in Jakobu Golobinku za mentalno podporo in izjemno pomočjo z ustvarjanjem sloganov za restavracijo.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Celostna grafična podoba je identiteta organizacije, ki vključuje vso zgoraj našteto vsebino, ki jo mora grafični oblikovalec povezati v zaščitni grafični znak

Učenci spoznajo pojme monogram in celostna grafična podoba. Spoznajo značilnosti dobrega logotipa. Demonstracija slikovnih primerov monogramov in celostnih grafičnih

Dobra celostna grafična podoba lahko veliko pripomore k rasti organizacije, njeni prepoznavnosti, imidžu, zato je zelo pomembno, kako se podjetnik, oblikovalec

Za uspešno tržno komunikacijo je torej grafično oblikovanje in s tem celostna grafična podoba strateško najmočnejše orožje pri vzpostavljanju ekvivalentne menjave sporočil

Empiri č na raziskava, ki sem jo predstavila v drugem delu moje diplomske naloge, je potrdila moje hipoteze, da ima vzgojiteljica v otrokovem govornem razvoju

Namen projektne naloge je proučiti teoretični del o blagovni znamki in celostni grafični podobi blagovne znamke, obdelati posamezne elemente grafične podobe ter

Moje ime je Tina Milavec in letos zaključujem študij na Fakulteti za management. V sklopu diplomske naloge izvajam anketo, ki mi bo v pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Anketa je

Iz rezultatov, dobljenih v izvedeni anketi, ki sem jo podrobneje razčlenil v empiričnem delu diplomske naloge, sklepam, da je kombinacija oglaševanja in pospeševanja prodaje, ki jo