BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Saša OGOREVC
KEMIČNA SESTAVA PLODOV MALINJAKA (Rubus idaeus L.)
IN NJIHOVA VLOGA V PREHRANI LJUDI
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
Saša OGOREVC
KEMIČNA SESTAVA PLODOV MALINJAKA
(Rubus idaeus L.) IN NJIHOVA VLOGA V PREHRANI LJUDI
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
CHEMICAL COMPOSITION OF RASPBERRIES (Rubus idaeus L.) AND THEIR ROLE IN HUMAN DIET
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala izr.
prof. dr. Majo Mikulič Petkovšek.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Dominik VODNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Maja MIKULIČ-PETKOVŠEK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Helena ŠIRCELJ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 634.711:543.6(043.2)
KG kemična sestava, maline, prehrana ljudi AV OGOREVC, Saša
SA MIKULIČ-PETKOVŠEK, Maja (mentor) KZ SI – 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija
LI 2021
IN KEMIČNA SESTAVA PLODOV MALINJAKA (Rubus idaeus L.) IN NJIHOVA VLOGA V PREHRANI LJUDI
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij – 1. stopnja) OP VI, 18 str., 2 pregl., 7 sl., 33 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Maline vsebujejo različne kemične spojine, kot so ogljikovi hidrati, organske kisline, vitamini, minerali, fenolne spojine, aromatične spojine, beljakovine in lipidi.
Sladkorji pripomorejo k boljšim senzoričnim lastnostim plodov. Od sladkorjev je bilo v malinah največ glukoze, fruktoze in saharoze. Fruktoza je najslajši sladkor. Maline imajo veliko vlaknin v primerjavi z drugim sadjem. Okoli 70 % vlaknin je netopnih, 30 % pa topnih. Vsebnost organskih kislin se z zorenjem in skladiščenjem zmanjšuje.
Razmerje med sladkorji in kislinami vpliva na okus plodov. Vitamin C je antioksidant in telo varuje pred oksidativnim stresom. V konvencionalno pridelanih malinah je vsebnost vitamina C večja kot v ekološko pridelanih. Maline vsebujejo od 8 do 37,7 mg vitamina C/100 g svežih plodov. V divjih malinah je vsebnost vitamina C večja kot v gojenih. Poleg vitamina C antioksidativno delujejo tudi fenolne spojine.
V malinah je od teh največ elagitaninov in antocianinov. Od aromatičnih snovi je največ aldehidov, sledijo ketoni in alkoholi. Vsebnost hlapnih snovi je odvisna od razvojnega stadija ploda. Glavni maščobni kislini v malinah sta linolna in linolenska kislina. Maline vsebujejo od 7,1 do 11,2 mg železa/g suhega vzorca, kar jih uvršča v vrh jagodičastih sadnih vrst iz rodu Rubus. Nekatere snovi s katerimi so maline bogate pripomorejo k zaviranju nastanka diabetesa, Alzheimerjeve bolezni in raka.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 634.711:543.6(043.2)
CX chemical composition, raspberries, human nutrition AU OGOREVC, Saša
AA MIKULIČ-PETKOVŠEK, Maja (supervisor) PP SI – 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture – Agronomy
PY 2021
TI CHEMICAL COMPOSITION OF RASPBERRIES (Rubus idaeus L.) AND THEIR ROLE IN HUMAN DIET
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 18 p., 2 tab., 7 fig., 33 ref.
LA sl AL sl/en
AB Raspberries contain various chemical compounds such as carbohydrates, organic acids, vitamins, minerals, phenolic compounds, aromatic compounds, proteins and lipids. Sugars contribute to better sensory properties of fruit. Among the sugars, raspberries contained glucose, fructose and sucrose. Fructose is the sweetest sugar.
Raspberries are rich in dietary fiber compared to other fruits. About 70% of the dietary fiber is insoluble and 30% is soluble. Organic acid content decreases with ripening and storage. The ratio of sugars to acids affects the taste of the fruit. Vitamin C is an antioxidant and protects the body from oxidative stress. Conventionally grown raspberries have a higher vitamin C content than organically grown raspberries. Raspberries contain 8 to 37.7 mg of vitamin C/100 g of fresh fruit. Wild raspberries have a higher vitamin C content than cultivated raspberries. In addition to vitamin C, phenolic compounds also have antioxidant effects. In raspberries elagitannins and anthocyanins are major phenolic groups. Among the aromatic compounds, aldehydes are the most abundant, followed by ketones and alcohols. The content of volatiles depends on the developmental stage of the fruit. The most important fatty acids in raspberries are linoleic and linolenic acid. Raspberries contain between 7.1 and 11.2 mg iron/g of dry weight, which makes them one of the best berry fruits of the genus Rubus. Some substances raspberries are rich in help inhibit the development of diabetes, Alzheimer's disease and cancer.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VI
KAZALO SLIK VI
1 UVOD 1
1.1 NAMEN DELA 2
2 OGLJIKOVI HIDRATI IN ORGANSKE KISLINE 2
2.1 OGLJIKOVI HIDRATI 2
2.1.1 Enostavni sladkorji 3
2.1.2 Vlaknine 3
2.2 ORGANSKE KISLINE 4
2.3 RAZMERJE MED SLADKORJI IN KISLINAMI 4
3 VITAMINI 5
3.1 VITAMIN C 5
3.2 LIPOFILNI VITAMINI 6
3.3 DRUGI VITAMINI 7
4 FENOLNE SPOJINE 7
4.1 TANINI 8
4.2 FLAVONOIDI 8
4.2.1 Antocianini 8
4.2.2 Flavonoli 10
4.2.3 Flavanoli 11
4.3 FENOLNE KISLINE 11
5 AROMATIČNE SPOJINE 12
6 LIPIDI 12
7 BELJAKOVINE 14
8 MINERALI 14
9 ZAKLJUČEK 14
10 VIRI 15
ZAHVALA 18
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Vsebnost enostavnih sladkorjev in organskih kislin (g/kg svežega vzorca) v plodovih gojenih in divjih malinjakov (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012: 1067; Dragišić
Maksimović in sod., 2013: 4) 4
Preglednica 2: Vsebnost glikozidov kvercetina (mg/kg svežega vzorca) v plodovih gojenih in divjih malinjakov (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012: 2142) 11
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Zoreče maline in neoplojena malina 2
Slika 2: Enostavni sladkorji – od leve proti desni: glukoza, fruktoza, saharoza 3
Slika 3: Kemična struktura citronske kisline 5
Slika 4: Kemična struktura abscizinske kisline 6
Slika 5: Maline z manjšo vsebnostjo antocianinov (Grant, 2021) 10
Slika 6: Kemična struktura cianidina 10
Slika 7: Kemična struktura linolne in linolenske kisline 13
1 UVOD
Malinjak (Rubus idaeus L.) je priljubljena sadna rastlina iz družine rožnic (Rosaceae).
Njegovi plodovi imajo veliko hranilno vrednost, unikaten okus in specifično aromo (Yao in sod., 2021). Maline vsebujejo veliko vitaminov, mineralov, fenolnih spojin in prehranskih vlaknin. Vitamini in druge bioaktivne snovi delujejo protivnetno, antioksidativno, antimikrobno in antikancerogeno. Preprečujejo tudi nastanek degenerativnih, metabolnih in kardiovaskularnih bolezni (Baenas in sod., 2020).
Latinsko ime rastline najverjetneje izhaja iz območja blizu gore Ida v Grčiji, kjer so jo prvič poimenovali Rimljani (Celik in Ercisli, 2009). Iz zapisov rimskega kmetovalca Palladiusa so razbrali, da so prve malinjake načrtno gojili že v 4. stoletju našega štetja (Burton-Freeman in sod., 2016). V zadnjih dvajsetih letih se proizvodnja tega sadja povečuje. Rusija je njegova največja pridelovalka, saj letno proizvede 148 ton, sledijo ji Srbija z 88 tonami, Poljska s 83 tonami in Združene države Amerike z okoli 80 tonami. Na povečanje pridelave malin so vplivali različni dejavniki, kot so globalizacija trga, izboljšanje kmetijske mehanizacije in povečano povpraševanje potrošnikov po kakovostni in zdravi hrani (Lo Piccolo in sod., 2020).
Malinjak spada med jagodičje, kljub temu pa njegov plod ni jagoda, ampak je po botanični terminologiji birni plod (Aprea in sod., 2015). Plodovi sadnih vrst iz rodu Rubus imajo okoli 90 % vode (Moreno-Medina in sod., 2018). Suhe snovi imajo 10–20 % (Schulz in Chim, 2019). Koreninski sistem te sadne vrste je zelo plitek – 75 % korenin je v zgornjih slojih tal.
Tak koreninski sistem ima srednjo toleranco na kratkotrajen sušni stres in predvsem v času od izoblikovanja plodov do pobiranja pridelka potrebuje namakanje (Morales in sod., 2013).
Malinjake lahko razdelimo v enkrat in dvakrat rodne. Za prve velja, da prvo leto rastejo, med rastno dobo se diferencirajo brsti, ki na začetku naslednjega poletja rodijo. Dvakrat rodni malinjaki ohranijo rodne poganjke dve leti. Prvo leto rastlina intenzivno raste in šele jeseni malinjaki razvijejo plodove iz brstov na vrhu poganjka. Vrh se nato posuši, na spodnjem delu poganjka se ohranijo rodni brsti, ki razvijejo plodove naslednje leto (Palonen in sod., 2021).
Pridelek, ki je pobran ročno, je prodan svež, pridelek, pobran z mehanizacijo, pa je navadno predelan (Celik in Ercisli, 2009). Maline je najprimerneje skladiščiti v kontroliranem okolju pri okoli 0 °C, saj s tem preprečimo rast plesni, izgubo čvrstosti in barve. Plodove med skladiščenjem najpogosteje poškoduje plesen Botryitis sp.. Omejimo jo s pakiranjem brez prisotnosti kisika oz. skladiščenjem plodov v kontrolirani atmosferi s povečano koncentracijo ogljikovega dioksida (Molder in sod., 2011). Obstojnost malin lahko povečamo tudi z gama sevanjem, saj zmanjšuje mikrobiološko aktivnost patogenov (Tezotto-Uliana in sod., 2013).
1.1 NAMEN DELA
V diplomski nalogi se bomo osredotočili na pogoste in koristne kemične spojine, ki jih je mogoče ekstrahirati iz malin, ter na njihov vpliv in pomen za človekovo prehrano.
Slika 1: Zoreče maline in neoplojena malina
2 OGLJIKOVI HIDRATI IN ORGANSKE KISLINE 2.1 OGLJIKOVI HIDRATI
Ogljikovi hidrati predstavljajo največji delež suhe snovi v malinah in pripomorejo k boljšim senzoričnim lastnostim plodov in izdelkov iz njih. Med predelavo sadja so ogljikovi hidrati v primerjavi z bioaktivnimi snovmi manj dovzetni za spremembe. Vsebnost sladkorjev je pomemben kazalec kakovosti malin in proizvodov iz njih (Li in sod., 2020). Baenas in sod.
(2020) so v malinah izmerili skupno vsebnost ogljikovih hidratov 11,9 g/100 g svežega vzorca. Skupnih topnih sladkorjev je bilo 5,8 g/100 g svežih plodov, največ je bilo glukoze, fruktoze in saharoze. Glede na rezultate lahko sklepamo, da so maline sadje z nizko energijsko vrednostjo (Baenas in sod., 2020).
2.1.1 Enostavni sladkorji
Glavni enostavni sladkorji, ki vplivajo na senzorične lastnosti, so glukoza, fruktoza in saharoza. Sladkorji nastajajo v procesu fotosinteze in malinam dajo značilen sladek okus (Gales in sod., 2021). Fruktoza je najslajši sladkor, zato je v plodovih zaželena v čim večji količini, saj imajo potrošniki raje slajše sadje. V nekaterih študijah saharoza v malinah ni bila zaznana. Vzrok za majhno vsebnost saharoze je lahko encimska hidroliza po prehodu sladkorja iz listov v plodove (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012).
Mikulič-Petkovšek in sod. (2012) ter Dragišić Maksimović in sod. (2013) poročajo, da je bilo v gojenih malinah fruktoze od 24,2 do 46,8 g/kg svežega vzorca ter glukoze od 21,2 do 35,2 g/kg, medtem ko so divje maline imele od 25,9 do 31,5 g fruktoze/kg svežega vzorca ter glukoze od 24,6 do 38,3 g glukoze/kg svežega vzorca. Skupna vsebnost sladkorjev v gojenih malinah je bila okrog 45 g/kg svežega vzorca. Skupna vsebnost sladkorjev v divjih malinah je bila okrog 51 g/kg svežega vzorca.
Slika 2: Enostavni sladkorji – od leve proti desni: glukoza, fruktoza, saharoza
2.1.2 Vlaknine
Pri predelavi malin so zelo pomembni stranski produkti vlaknine. To biomaso lahko uporabimo za razne tehnološke surovine ali sestavine prehranskih izdelkov. Vlaknine v prehrani pomembno vplivajo na procese, kot je absorpcija ogljikovih hidratov. Veliko fenolnih spojin je vezanih na vlaknine in so dostopne samo mikrobiomu v črevesu (Baenas in sod., 2020).
Maline v primerjavi z drugim sadjem vsebujejo veliko prehranskih vlaknin. Baenas in sod.
(2020) so v svežem vzorcu jagod izmerili 1,3 g vlaknin/100 g plodov, v svežem vzorcu malin pa 6,1 g/100 g plodov. Približno 70 % vlaknin je netopnih. Te so sestavljene iz celuloze, netopne hemiceluloze in lignina, ki olajšajo prehod hrane skozi prebavila. Topne vlaknine predstavljajo okoli 30 % skupnih vlaknin. Sestavljene so iz topne hemiceluloze, pektina in gum. To so za človeka neprebavljive snovi, ki jih v črevesju razgradi mikrobiom. Kljub veliko večji vsebnosti vlaknin v primerjavi z drugimi vrstami sadja so maline sprejemljive za uporabo v prehranski industriji. Topni polisaharidi (pektin in topna hemiceluloza) so strukture, ki so sposobne absorpcije vode (nabrekanja) in lahko upočasnijo praznjenje
prebavil ter povečajo občutek sitosti. Prehranske vlaknine lahko vežejo glukozo, kar vpliva na absorpcijo glukoze v prebavilih (Baenas in sod., 2020).
2.2 ORGANSKE KISLINE
V farmacevtski industriji organske kisline uporabljajo kot konzervans, dodatek za znižanje pH in kot modifikatorje absorpcije zdravil. Organske kisline malinam dajejo svežino (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012). Kislost jagodičja je odvisna od vsebnosti organskih kislin v plodovih. Običajno je vrednost pH v soku plodov od 2,2 do 3,4 (Schulz in Chim, 2019).
Mikulič-Petkovšek in sod. (2012) ter Dragišić Maksimović in sod. (2013) so izmerili v malinah največ citronske in jabolčne kisline. V plodovih gojenih predstavnikov je bilo od 0,24 do 10,8 g citronske kisline/kg svežega vzorca, v divjih malinah pa od 0,15 do 11,4 g citronske kisline/kg svežega vzorca. Mikulič-Petkovšek in sod. (2012) so izmerili skupno vsebnost organskih kislin v gojenih malinah 11,34 g/kg svežega vzorca, v divjih malinah pa 13,29 g/kg svežega vzorca.
Vsebnost organskih kislin se z zorenjem in skladiščenjem plodov zmanjšuje. Stavang in sod.
(2015) navajajo, da so maline, nabrane v začetnem stadiju zrelosti in skladiščene en dan, imele 253,6 µg citronske kisline/mg suhe snovi, po osmih dneh skladiščenja pa 186,8 µg/mg suhe snovi. Maline, pobrane v kasnejšem stadiju zorenja, so imele še manjšo vsebnost citronske kisline, in sicer 118,3 µg/mg suhe snovi.
Preglednica 1: Vsebnost enostavnih sladkorjev in organskih kislin (g/kg svežega vzorca) v plodovih gojenih in divjih malinjakov (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012: 1067; Dragišić Maksimović in sod., 2013: 4)
Sladkorji in organske kisline Gojene maline (g/kg) Divje maline (g/kg)
Glukoza 21,2–35,2 24,6–38,3
Fruktoza 24,2–46,8 25,9–31,5
Saharoza 0,0–6,4 0,52–6,9
Citronska kislina 0,24–10,8 0,15–11,4
Jabolčna kislina 0,08–0,94 0,08–1,8
2.3 RAZMERJE MED SLADKORJI IN KISLINAMI
Razmerje med sladkorji in kislinami je definirano kot skupna vsebnost sladkorjev v primerjavi s skupno vsebnostjo kislin. To razmerje vpliva na okus plodov. Za sadje, ki ima sladek okus, ni nujno, da vsebuje veliko sladkorjev. To lahko pomeni, da je koncentracija sladkorjev v plodovih relativno majhna in na slajši okus vpliva majhna vsebnost organskih kislin. V raziskavi Mikulič-Petkovšek in sod. (2021) navajajo v plodovih gojenih malinjakov
povprečno razmerje med sladkorji in kislinami 5,5 in v plodovih divjih predstavnikov 3,86.
Na razmerje med sladkorji in kislinami vpliva tudi genotip (Li in sod., 2020).
Slika 3: Kemična struktura citronske kisline
3 VITAMINI
3.1 VITAMIN C
Maline so odličen vir vitamina C (askorbinska kislina). Pri veliki količini reaktivnih kisikovih spojin v telesu se lahko pojavi patološko stanje, in sicer je mogoč razvoj bolezni, kot so na primer rak, nevrološke motnje, hipertenzija, diabetes in astma. Vitamin C ima antioksidativno delovanje, saj odstranjuje kisikove proste radikale. Askorbinska kislina je izredno pomembna pri odzivanju rastlin na abiotični stres, ki ga povzročajo suša, zmrzal, toksičnost težkih kovin, visoke temperature in osmotski stres (Ponder inHallmann , 2020).
V več študijah so izmerili različne vsebnosti askorbinske kisline v malinah. Koncentracije so bile od 8 do 37,7 mg/100 g svežih plodov. Ugotovili so, da je vsebnost vitamina C večja v konvencionalno kot v ekološko pridelanih malinah. Vitamina C je bilo v konvencionalno pridelanih malinah okoli 40,5 mg/100 g svežih malin, v ekološko pridelanih pa okoli 33,7 mg/100 g svežih malin. Dehidroaskorbinske kisline (oksidacijski produkt askorbinske kisline) je bilo v svežih vzorcih konvencionalne pridelave 35,8 mg/100 g, v svežih vzorcih iz ekološke pridelave pa 29,2 mg/100 g plodov (Ponder in Hallmann, 2020).
V povprečju imajo malinjakovi divji predstavniki večjo koncentracijo vitamina C v plodovih v primerjavi z gojenimi. Razlike v njegovi vsebnosti so bile tudi med pridelki, nabranimi v različnih letnih časih. Maline, nabrane poleti, so imele večje koncentracije vitamina C kot tiste, ki so bile nabrane jeseni. Ta lastnost je povezana s količino sončnega obsevanja. Poleti sonce obseva rastline več ur kot jeseni (Ponder in Hallmann, 2020).
Večja vsebnost sladkorja poleti je eden izmed možnih vzrokov za večjo vsebnost askorbinske kisline, saj so sladkorji predhodniki njene sinteze. D-glukoza-6-fosfat je prvi produkt askorbinske sinteze, ki nastane iz D-glukoze. Naslednja snov je D-glukuronska kislina in predzadnja snov je L-gulono-1,4-lakton. Končni produkt je L-askorbinska kislina (Ponder in Hallmann, 2020).
Vsebnost vitamina C je odvisna od zunanjih vplivov. Vsebnost vitamina C se med razvojem ploda in njegovim zorenjem spreminja. To lahko koristi pri določitvi časa pobiranja pridelka, saj je tako mogoče doseči zadostno vsebnost vitamina C in pobrati kakovosten pridelek (Ponder in Hallmann, 2020).
Na količino vitamina C v malinah vplivata abscizinska kislina in pirabaktin. Pirabaktin je sintetični sulfonamid, ki posnema delovanje abscizinske kisline. Po aplikaciji abscizinske kisline in pirabaktina se je v času barvanja plodov koncentracija vitamina C skoraj dvakrat povečala, in sicer z 8,2 na 15,9 μmol/g suhega vzorca. Uporaba teh snovi je imela večji vpliv šele v zadnji fazi zorenja. Raziskava je pokazala, da lahko s povečevanjem koncentracije abscizinske kisline v začetnih razvojnih stadijih plodov pospešimo degradacijo pektina in tako povečamo akumulacijo vitamina C (Miret inMunné-Bosch, 2016).
Slika 4: Kemična struktura abscizinske kisline
3.2 LIPOFILNI VITAMINI
Karotenoidi in tokoferoli se topijo v maščobi. β-karotena je bilo v plodovih malinjaka od 7,3 do 28,9 μg/100 g svežega vzorca. Prisoten je bil tudi likopen, in sicer od 17,2 do 51,6 μg/100 g svežega vzorca. Vsebnosti β-karotena in likopena v plodovih rastlin iz rodu Rubus so premajhne, da bi jih lahko šteli za dober vir teh snovi. V paradižnikih je namreč vsebnost obeh snovi večja od 2100 μg/100 g svežega vzorca (Schulz in Chim, 2019). Izmerili so 2 μg retinol ekvivalenta vitamina A/100 g svežega vzorca (Burton-Freeman in sod., 2016).
V malinah so bili analizirani naslednji tokoferoli: α-tokoferol, β-tokoferol, γ-tokoferol in δ- tokoferol. Vsi so bili zaznani v vseh stadijih zorenja. Glavni obliki sta bili α-tokoferol in δ- tokoferol. Skupna vsebnost tokoferolov se je zmanjševala z razvojem in zorenjem. Miret in Munné-Bosch (2016) poročata, da je bila vsebnost vitamina E v malinah najmanjša, ko so bili plodovi obarvani svetlo rdeče. Ko je plod prešel v temno rdečo fazo, se je njegova vsebnost povečala na 46 μg/g suhega vzorca. Aplikacija abscizinske kisline med rastno dobo ni vplivala na vsebnost vitamina E. Schulz in Chim (2019) sta izmerila skupno vsebnost tokoferolov v malinah od 14,0 do 36,0 mg/100 g suhega vzorca, od tega je bilo γ-tokoferola od 5,4 do 19,7 mg/100 g, δ-tokoferola od 5,2 do 14,9 mg/100 g in α-tokoferola od 0,07 do 2,1 mg/100 g suhega vzorca.
3.3 DRUGI VITAMINI
Vrednosti drugih vitaminov, izmerjenih v svežih malinah, so bile: tiamin – 0,032 mg/100 g svežega vzorca; riboflavin – 0,038 mg/100 g svežega vzorca; niacin – 0,598 mg/100 g svežega vzorca; pantotenska kislina – 0,329 mg/100 g svežega vzorca; vitamin B6 – 0,055 mg/100 g svežega vzorca; vitamin K – 7,8 μg/100 g svežega vzorca (Burton-Freeman in sod., 2016).
4 FENOLNE SPOJINE
Fenolne spojine so sekundarni rastlinski metaboliti in so bioaktivne snovi (Burton-Freeman in sod., 2016). Razdeljene so v skupine, in sicer glede na kemično strukturo. Enostavnejše so fenolne kisline (hidroksibenzojske in hidroksicimetne kisline), kompleksnejši polifenoli pa so flavonoidi, stilbeni, lignani in tanini (Burton-Freeman in sod., 2016). Hidroksicimetne kisline in flavonoli predstavljajo 2 % skupnih fenolnih spojin v malinah (Zorenc in sod., 2017).
Jagodičje je bogat vir različnih vrst fenolnih spojin. V jagodičju je veliko več fenolnih snovi kot v drugem sadju in zelenjavi (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012). Fenoli v človeški prehrani delujejo kot antioksidanti, delujejo pa tudi protivnetno, protimikrobno in antikancerogeno ter zmanjšujejo možnost za nastanek kardiovaskularnih in nevrodegenerativnih bolezni. Preprečujejo tudi nastanek diabetesa in osteoporoze (Carvalho et al., 2013) Na nastanek kardiovaskularnih bolezni, raka, diabetesa in Alzheimerjeve bolezni vplivajo predvsem oksidativni stres in vnetni procesi v telesu. Oksidativni stres je neravnovesje med reaktivnimi kisikovimi spojinami in antioksidanti. Omenjeni stres poškoduje DNK, beljakovine in lipide, kar onemogoča optimalno delovanje celic, povzroča mutacije in lahko vodi v celično smrt (Burton-Freeman in sod., 2016).
Vsebnost fenolov v malinah je odvisna predvsem od genotipa, lokacije, klimatskih pogojev in metod merjenja. Mikulič-Petkovšek in sod. (2012) so izmerili večje vsebnosti fenolnih snovi pri plodovih divje rastočih malinjakov v primerjavi s plodovi gojenih sort. Skupna vsebnost fenolnih snovi je bila v gojenih malinah 1076 mg ekv. GAE/kg v svežem vzorcu, pri divjih pa 2236 mg ekv. GAE/kg v svežem vzorcu. Divji malinjaki v naravi rastejo brez uporabe pesticidov, gnojil in v različnih zahtevnejših okoljskih razmerah, kar je lahko razlog za večje vsebnosti fenolnih spojin. Zadnje raziskave potrjujejo, da na vsebnost teh snovi vpliva tudi način pridelave. Slatnar in sod. (2016) navajajo, da ekološko pridelano sadje vsebuje več fenolnih spojin.
4.1 TANINI
Elagitanini so hidrolizirajoči tanini in estri heksahidroksidifenične kisline. Pri kislinski hidrolizi oddajo heksahidroksidifenično skupino, ki se pretvori v elagno kislino (Burton- Freeman in sod., 2016). Elagitanini in derivati elagne kisline predstavljajo največji delež fenolnih spojin v malinah, takoj za njimi so antocianini. Količina elagitaninov v plodovih je odvisna od več dejavnikov in se med različnimi sortami razlikuje. Po navadi je v malinah elagitaninov med 90 in 164 mg/100 g svežih plodov. Vsebnost elagitaninov je odvisna tudi od časa pobiranja plodov (Zorenc in sod., 2017). Sanguin H-6 in lambertianin C sta glavna elagitanina v malinah (Burton-Freeman in sod., 2016).
Elagitanini dokazano izboljšajo delovanje obtočil in zmanjšujejo tonus ven ter s tem preprečujejo nastanek hipertenzije in ateroskleroze. Pomembni so tudi pri drugih kroničnih boleznih, kot je diabetes. Pri tej bolezni je pomembno, da zmanjšamo količino glukoze v krvi. To dosežemo z omejevanjem njene absorpcije, in sicer z inhibiranjem delovanja α- glukozidaze. Elagitanini so snovi, ki omogočajo inhibicijo tega encima (Burton-Freeman in sod., 2016).
4.2 FLAVONOIDI
Osnovna kemična struktura flavonoidov je flavonska osnova, ki vsebuje 15 ogljikovih atomov v treh obročih (C6-C3-C6) in jih označujemo z A, B in C. Flavonoidi so razdeljeni v podskupine, ki se med sabo razlikujejo po oksidaciji obroča C. Strukturne variacije podskupin se pojavijo zaradi hidroksilacije, metilacije, prenilacije ali glikozilacije.
Podskupine, v katere so razdeljeni predstavniki flavonoidov, so flavoni, flavonoli, flavanoli, flavanoni in izoflavoni (Dai in Mumper, 2010). V malinah so od flavonoidov izmerili največ antocianinov, flavonolov in flavanolov – katehin, epikatehin, procianidin (Zorenc in sod., 2017).
4.2.1 Antocianini
Ena izmed skupin flavonoidov so antocianini (Burton-Freeman in sod., 2016). Cianidin, pelargonidin, delfinidin, malvidin, peonidin in petunin so glavni antocianini v malinah (Kazimierczak in sod., 2015). Največji odstotek fenolov (več kot 90 %) predstavljajo glikozidi cianidina (cianidin-3-O-glukozid, cianidin-3-O-rutinozid, cianidin-3-glukozil- rutinozid, cianidin-3-soforozid) in pelargonidina (pelargonidin-3-glukozid). Od teh je na zamrzovanje do –20 °C najbolj občutljiv cianidin-3-O-glukozid (Lo Piccolo in sod., 2020).
Izmed vseh bioaktivnih snovi antocianini najbolj vplivajo na organoleptične lastnosti plodov (Lo Piccolo in sod., 2020). Maline so znane po svoji intenzivni rdeči barvi, ki je sorazmerna z vsebnostjo teh snovi. V malinah jih je med 45 in 791 mg/100 g svežih plodov (Alibabić in
sod., 2018). Čeprav večina jagodičja vsebuje derivate cianidina, samo maline in jagode vsebujejo glikozide pelargonidina. Pelargonidin-3-soforozid se nahaja samo v malinah.
Razmerje med cianidini in pelargonidini je običajno 32 : 1 v svežem vzorcu (Burton- Freeman in sod., 2016). Način pridelave opazno vpliva na vsebnost antocianinov.
Kazimierczak in sod. (2015) so izmerili skupno vsebnost antocianinov v plodovih konvencionalno gojene sorte 'Polka' 137,75 mg/100 g suhega vzorca, pri ekološko gojeni pa je bila precej večja, in sicer 173,17 mg/100 g suhega vzorca.
Antocianini, ki jih je v malinah po količini največ od vseh barvil, so zelo občutljivi na spremembo pH, povišanje temperature, svetlobo, prisotnost kisika in encime – peroksidaze in polifenol oksidaze (Badin in sod., 2020). Izmed teh dejavnikov na biosintezo antocianinov najbolj vpliva svetloba. V vegetativnih organih je ta biosinteza inducirana z UV svetlobo.
Antocianini imajo fotoprotektivno vlogo v rastlini (Stavang in sod., 2015). Okoljske temperature zelo vplivajo na sintezo antocianinov v plodovih. Temperature okoli 25 °C povzročijo povečanje količine antocianinov, višje ali nižje temperature v okolju, kjer pridelujemo maline, pa zavirajo njihov nastanek (Zorenc in sod., 2017). Med predelavo plodov se velik delež antocianinov uniči. Ugotovili so, da se med predelavo v sokove ohrani samo 68 % vseh antocianinov (Lo Piccolo in sod., 2020). Kaša iz plodov je po 120 minutah segrevanja na 100 °C izgubila 46,08 % vseh antocianinov (Badin in sod., 2020).
Maline so običajno obarvane rdeče, obstajajo pa tudi primerki z recesivno mutacijo, pri katerih so plodovi rumene barve. Te sorte gojijo v manjšem obsegu (Celik in Ercisli , 2009).
Rumeni predstavniki so tako obarvani zaradi manjše vsebnosti antocianinov (Aprea in sod., 2015).
Antocianini so pomembni predvsem iz dveh razlogov, in sicer zato, ker vplivajo na organoleptične lastnosti hrane in ker učinkujejo na zdravje ljudi. Organoleptične lastnosti so pomembne pri predelavi sadja. Za razliko od vitaminov so antocianini snovi, ki niso nujno potrebne za delovanje človeškega telesa, ampak ugodno vplivajo na človekovo zdravje, saj preprečujejo ali zmanjšujejo možnosti pojava nekaterih degenerativnih obolenj (Dragišić Maksimović in sod., 2013). Antocianini preprečujejo nastanek diabetesa s stimulacijo β- celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin (Burton-Freeman in sod., 2016).
Slika 5: Maline z manjšo vsebnostjo antocianinov (Grant, 2021)
Slika 6: Kemična struktura cianidina
4.2.2 Flavonoli
V jagodičju so odkrili več kot 50 različnih flavonolov, in sicer glikozide kvercetina, miricetina, izoramnetina, kempferola, siringetina in laricitrina. Od teh so najpomembnejši kvercetin, miricetin, kempferol in izoramnetin, saj jih je v rastlinah po številu največ (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012).
V raziskavi so v gojenih in divjih malinah izmerili vsebnost kvercetin-3-O-galaktozida, kvercetin-3-O-glukozida, kvercetin-3-O-rutinozida in kvercetin-3-O-glukuronida. Od glikozidov kvercetina so bili prisotni samo v gojenih malinah kvercetin-3-O- arabinopiranozid, kvercetin-3-O-vicianozid in kvercetin-3-O-diheksozid, samo v divjih malinah pa kvercetin-3-O-robinobiosid, kvercetin-3-O-(6''-acetil)-arabinopiranozid, kvercetin diheksozid in kvercetin-3-O-ksilozilglukuronid (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012).
Preglednica 2: Vsebnost glikozidov kvercetina (mg/kg svežega vzorca) v plodovih gojenih in divjih malinjakov (Mikulič-Petkovšek in sod., 2012: 2142)
Glikozidi kvercetina Gojene maline (mg/kg) Divje maline (mg/kg)
Kvercetin-3-O-galaktozid 1,4 ± 0,06 3,4 ± 0,43
Kvercetin-3-O-glukozid 2,4 ± 0,14 1,8 ± 0,16
Kvercetin-3-O-rutinozid 0,7 ± 0,05 2,7 ± 0,36
Kvercetin-3-O-glukuronid 11,9 ± 0,8 2,7 ± 0,32
Kvercetin-3-O-arabinopiranozid 5,6 ± 0,44 –
Kvercetin-3-O-vicianozid 1,1 ± 0,05 –
Kvercetin-3-O-diheksozid 3,2 ± 0,4 –
Kvercetin-3-O-robinobiosid – 5,1 ± 1,4
Kvercetin-3-O-(6''-acetil)-arabinopiranozid – 1,5 ± 0,12
Kvercetin diheksozid – 4,3 ± 0,7
Kvercetin-3-O-ksilozilglukuronid – 2,1 ± 0,26
Mikulič in sod. (2012) miricetina niso zaznali niti v gojenih niti v divjih malinah. Od glikozidov izoramnetina so v plodovih gojenega malinjaka izmerili 2,5 mg izoramnetin pentozida/kg svežih plodov in v plodovih divje rastočega malinjaka 4,4 mg/kg svežih plodov. Od glikozidov kempferola so v plodovih gojenega malinjaka izmerili 0,39 mg kempferol-3-O-glukozida/kg svežega vzorca in 0,81 mg kempferol-3-O-glukuronida/kg svežega vzorca.
4.2.3 Flavanoli
Skupina flavanolov vključuje katehin, epikatehin in procianidine (Yao in sod., 2021).
Vsebnost flavanolov je odvisna od sorte malinjaka in zrelosti plodov. Vpliv načina gojenja na vsebnost teh snovi še ni raziskan, se pa vsebnost poveča, če so maline okužene ali če je prisoten stres (Mikulič-Petkovšek in sod., 2014). Flavanolov je bistveno več v semenih kot drugem delu ploda. Yao in sod (2021) so izmerili vsebnost skupnih flavanolov v malinah brez semen okoli 402,31 µg/g suhega vzorca, v semenih pa 957,47 µg/g. Vsebnost katehina v malinah brez semen je bila 68,63 µg/g suhega vzorca, epikatehina 190,08 µg/g suhega vzorca in procianidina B1 143,6 µg/g suhega vzorca, v semenih pa je bilo katehina 100,41 µg/g, epikatehina 491,50 µg/g in procianidina B1 365,56 µg/g.
4.3 FENOLNE KISLINE
Kazimierczak in sod. (2015) so v malinah sorte 'Polka' iz konvencionalne pridelave izmerili 15,17 mg fenolnih kislin na 100 g suhega vzorca, iz ekološke pridelave pa 18,64 mg na 100 g suhega vzorca. Fenolne kisline, ki so jih v malinah identificirali Hao in sod. (2021) so bile elagna kislina, hidroksibenzojski kislini (galna, protokatehulna) in hidroksicimetne kisline
(klorogenska, p-kumarna in kavna). Frías-Moreno in sod. (2021) poročajo, da je bila elagna kislina glavna fenolna kislina v malinah, takoj za njo je bila po vsebnosti galna. Ti dve kislini sta v plodovih prisotni v večjih koncentracijah, in sicer v vseh razvojnih stadijih. Schulz in Chim (2019) navajata, da je v svežih malinah 1,27–102 mg/kg elagne kisline, galne kisline pa 73,7 mg/kg.
5 AROMATIČNE SPOJINE
Izraz aroma označuje lastnost hlapne spojine, ki jo zaznamo z receptorji v nosu in je lahko prijetna ali neprijetna. Izraz okus označuje zaznavo neke spojine z brbončicami in kemičnimi receptorji v ustih. Hlapne snovi so pomemben parameter kakovosti sadja, določajo odpornost rastline na plesni, nekateri jim pripisujejo tudi prehransko vrednost. Vsebnost hlapnih snovi je odvisna od sorte malin, zrelosti in okoljskih dejavnikov (Aprea in sod., 2015).
Aroma je organoleptična lastnost, ki vpliva na potrošnika. V plodovih različnih sort malinjaka so odkrili več kot 200 različnih hlapnih snovi. Zhang in sod. (2021) so izmerili največ aldehidov (35,3 %), sledili so ketoni (31,4 %) in alkoholi (22,5 %). Aprea in sod.
(2015) navajajo, da je bilo od vseh aromatičnih snovi v zrelih malinah največ etil acetata, in sicer od 12 do 18 %. Druge pomembne hlapne spojine, odgovorne za aromo plodov, so bile heksanal, (Z)-3-heksenal, (E)-2-heksenal, evkaliptol, (Z)-3-heksen-1-ol, 1-okten-3-ol, linalol, benzil alkohol, theaspirane, damascenon, dihidro-β-jonon, α-jonon, β-jonon in naftalin. V malinah prevladujejo cvetlične arome in arome trave. Sorte malinjakov se močno razlikujejo po vsebnosti aromatičnih spojin v malinah (Zhang in sod., 2021).
Vsebnost hlapnih snovi je odvisna od razvojnega stadija maline. Razvoj plodov je natančno voden, genetsko pogojen, ireverzibilen pojav, ki vključuje fiziološke, biokemične in senzorične spremembe. Slednje vodijo do nastanka mehkega, užitnega in zrelega plodu. Med zorenjem se okus in aroma razvijata z nastankom različnih hlapnih in nehlapnih snovi ter razgradnjo grenkih snovi (npr. flavanoli, tanini). Med staranjem se vsebnosti aromatičnih spojin v malinah manjšajo. V začetnih stadijih zorenja malin so izmerili največ sproščenega metanola in acetaldehida ter etanola. Hlapne spojine se sproščajo tudi med mehansko obdelavo plodov. Posamezni sekundarni metaboliti se sproščajo na različne načine. Acetatni estri se iz malin sproščajo ves čas, nekateri pa se samo v primeru mehanske poškodbe ploda (Aprea in sod., 2015).
6 LIPIDI
Izmerili so okoli 2,5 % skupnih lipidov v suhi snovi. Vrednosti, ki so bile izmerjene v malinah v različnih študijah, se razlikujejo, kar je mogoče pojasniti z vplivom količine semen. Na vsebnost lipidov v malinah pomembno vplivajo tudi klimatski in talni dejavniki.
Maksimalna letna temperatura je dejavnik, ki določa količino lipidov v plodovih (Schulz in Chim, 2019). Celik in Ercisli (2009) sta v divjih malinah izmerila okoli 0,40 % lipidov v svežem vzorcu, v gojenih malinah pa okoli 0,63 % v svežem vzorcu.
Visoka vsebnost linolne in linolenske kisline (polinenasičene maščobne kisline) je v malinah zaželena zaradi njune uporabe v medicinske namene, kot so preventivno delovanje proti sklerozi, njeno zdravljenje in zdravljenje atopijskega dermatitisa. Linolna in linolenska kislina sta glavni maščobni kislini v vseh malinah, torej tako v divjih kot gojenih. Vsebnost linolne kisline je v divjih malinah med 42,18 in 52,61 % od skupnih lipidov, vsebnost linolenske kisline pa med 17,83 in 24,10 % od skupnih lipidov. Divje maline so vsebovale več linolne, palmitinske in stearinske kisline kot gojene, zadnje pa so vsebovale več oleinske kisline (Celik in Ercisli, 2009). Malinjaki, ki so rasli v okolju z višjo temperaturo, so imeli plodove z manjšo vsebnostjo maščobnih kislin z 18 C-atomi in večjo vsebnostjo maščobnih kislin s 16 C-atomi. Ko je bilo v malinah prisotnega več dušika in mangana, je bila tudi vsebnost palmitinske in palmitoleične kisline večja (Schulz in Chim, 2019).
Pomemben proizvod iz semen je olje. Tega je v semenih malin 10–23 % in ima veliko vsebnost esencialnih maščobnih kislin n-6 in n ki so pomembne za določanje kakovosti olja.
Po podatkih evropskega znanstvenega združenja za varno hrano je potrebno zaužiti 2 % od dnevno potrebne energije z nenasičenimi omega-6-maščobnimi kislinami in 0,5 % z nenasičenimi omega-3-maščobnimi kislinami (Ispiryan in sod., 2021). Maščobne kisline so potrebne v prehrani ljudi, saj se porabijo za izgradnjo celičnih membran, ki so zgrajene iz fosfolipidov. Vsebnost polinenasičenih maščobnih kislin je v olju iz semen malin velika, in sicer 78,9–85,5 %. Vsebnost fitosterolov je okoli 5,38 mg/g olja iz semen malin. Steroli, ki so jih identificiraliv tem olju, so bili kampesterol, stigmasterol, sitosterol, avenasterol in citrostadienol (Ispiryan in sod., 2021).
Slika 7: Kemična struktura linolne in linolenske kisline
7 BELJAKOVINE
Sadje ni najboljši vir beljakovin, vendar je v primerjavi z drugimi vrstami jagodičja najbogatejši vir. Vsebnost beljakovin je v malinah okrog 8,8 % suhe snovi. Vsebnost aminokislin se v različnih predstavnikih iz rodu Rubus z zorenjem zmanjšuje (Schulz in Chim, 2019). V divjih malinah so izmerili vrednosti beljakovin v suhi snovi od 8,74 % do 10,78 % (Ahmed in sod., 2014). Največ beljakovin je bilo izmerjenih v semenih, in sicer 12
% (Ispiryan in sod., 2021).
8 MINERALI
Maline vsebujejo mikro- in makroelemente, ki so nujni za delovanje človeškega telesa, nekateri pa so v večjih koncentracijah lahko celo toksični (Ahmed in sod., 2014). Kalija je v malinah od 1,03 do 11,2 mg/g suhega vzorca, kalcija od 7,7 do 200 mg/g suhega vzorca, magnezija od 12,2 do 159 mg/g suhega vzorca, železa od 7,1 do 11,2 mg/g suhega vzorca, cinka od 2,3 do 3,2 mg/g suhega vzorca in mangana okoli 1,6 mg/g suhega vzorca. Maline imajo največ železa med vsemi predstavniki rodu Rubus (Schulz in Chim, 2019).
9 ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi smo se osredotočili na kemično zgradbo in vsebnost glavnih hranilnih in bioaktivnih snovi ter opisali njihovo vlogo v prehrani ljudi. Opisali smo tudi določene dejavnike, ki vplivajo na hranilno vrednost plodov.
Od vseh kemijskih spojin je v plodovih poleg vode največ ogljikovih hidratov. V to skupino spadajo sladkorji, od katerih je bilo v divjih in gojenih malinah največ glukoze in fruktoze.
Fruktoza je najslajši sladkor in je zato v malinah zaželena v čim večji količini, saj potrošniki raje izbirajo slajše sadje. Maline so še posebej bogate z vlakninami in jih imajo v primerjavi z jagodami skoraj štirikrat več. Vlaknine iz malin so pogosto stranski proizvod pri predelavi plodov in jih lahko uporabimo za izdelavo tehnoloških surovin ali v prehranski industriji.
V malinah je pomembna vsebnost organskih kislin, največ je citronske in jabolčne kisline.
S spremljanjem kislin v plodovih lahko določimo primeren čas za pobiranje pridelka, saj je vsebnost kislin pogojena z zrelostjo plodov. Razmerje med sladkorji in kislinami je povezano s kakovostjo malin, zato je pomembno, da je to razmerje čim večje, saj to vpliva na sladek okus plodov.
Maline so odličen vir C-vitamina. Primerjali smo vsebnost vitamina C v konvencionalno in ekološko pridelanih malinah. Plodovi konvencionalno gojenih malinjakov so vsebovali več sladkorjev, ki so predhodniki vitamina C, zato so imele konvencionalno pridelane maline večjo vsebnost vitamina C.
Fenolne spojine v človeškem telesu delujejo antioksidativno. Učinek teh snovi je odvisen od sproščanja in absorpcije v prebavilih. Od fenolnih spojin je v malinah največ elagitaninov in antocianinov. Antocianini dajejo malinam značilno rdečo barvo, poleg tega je zanje značilno, da so precej občutljivi na visoke temperature. Semena malin so bogata z olji z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin, ki so nujno potrebne za delovanje človeškega organizma. Maline imajo veliko vsebnost nekaterih zgoraj naštetih bioaktivnih in hranilnih snovi, ki ugodno vplivajo na človekovo zdravje, zato jih lahko vključimo v našo prehrano.
10 VIRI
Ahmed M., Anjum M. A., Khaqan K., Hussain S. 2014. Biodiversity in morphological and physico-chemical characteristics of wild raspberry (Rubus idaeus L.) germplasm collected from temperate region of azad Jammu & Kashmir (Pakistan). Acta Scientiarum Polonorum, Hortorum Cultus, 13, 4: 117–134
Alibabić V., Skender A., Bajramović M., Šertović E., Bajrić E. 2018. Evaluation of morphological, chemical, and sensory characteristics of raspberry cultivars grown in Bosnia and Herzegovina. Turkish Journal of Agriculture and Forestry, 42, 1: 67–74 Aprea E., Biasioli F., Gasperi F. 2015. Volatile compounds of raspberry fruit: From
analytical methods to biological role and sensory impact. Molecules, 20: 2445-2474 Badin E. E., Rossi Y. E., Montenegro M. A., Ibarz A., Ribotta P. D., Lespinard A. R. 2020.
Thermal processing of raspberry pulp: Effect on the color and bioactive compounds. Food and Bioproducts Processing, 124: 469–477
Baenas N., Nuñez-Gómez V., Navarro-González I., Sánchez-Martínez L., García-Alonso J., Periago M. J., González-Barrio R. 2020. Raspberry dietary fibre: Chemical properties, functional evaluation and prebiotic in vitro effect. LWT, 134, 110140, doi:
10.1016/j.lwt.2020.110140: 10 str.
Burton-Freeman B. M., Sandhu A. K., Edirisinghe I. 2016. Red raspberries and their bioactive polyphenols: Cardiometabolic and neuronal health links. Advances in Nutrition, 7, 1: 44–65
Carvalho E., Franceschi P., Feller A., Palmieri L., Wehrens R., Martens S. 2013. A targeted metabolomics approach to understand differences in flavonoid biosynthesis in red and yellow raspberries. Plant Physiology and Biochemistry, 72: 79–86
Celik F., Ercisli S. 2009. Lipid and fatty acid composition of wild and cultivated red raspberry fruits (Rubus idaeus L.). Journal of Medicinal Plants Research, 3, 8: 583–585 Dai J., Mumper, R. J. 2010. Plant phenolics: Extraction, analysis and their antioxidant and
anticancer properties. Molecules, 15, 10: 7313–7352
Dragišić Maksimović J. J., Milivojević J. M., Poledica M. M., Nikolić M. D., Maksimović V. M. 2013. Profiling antioxidant activity of two primocane fruiting red raspberry cultivars (Autumn bliss and Polka). Journal of Food Composition and Analysis, 31, 2:
173–179
Frías-Moreno M. N., Parra-Quezada R. A., González-Aguilar G., Ruíz-Canizales J., Molina- Corral F. J., Sepulveda D. R., Salas-Salazar N., Olivas G. I. 2021. Quality, bioactive compounds, antioxidant capacity, and enzymes of raspberries at different maturity stages, effects of organic vs. Conventional fertilization. Foods, 10, 953, doi: https://doi.org/10.3390/foods10050953: 15 str.
Gales O., Rodemann T., Jones J., Swarts N. 2021. Application of near infra-red spectroscopy as an instantaneous and simultaneous prediction tool for anthocyanins and sugar in whole fresh raspberry. Journal of the Science of Food and Agriculture, 101, 6: 2449–2454 Grant A. 2021. Golden raspberry plants: Tips on growing Yellow Raspberries. Gardening
know how (14. 6. 2021).
https://www.gardeningknowhow.com/edible/fruits/raspberry /growing-yellow- raspberries.htm (6. 8. 2021)
Hao Y., Yang J., Cui J., Fan Y., Li N., Wang C., Liu Y., Dong Y. 2021. Stability and mechanism of phenolic compounds from raspberry extract under in vitro gastrointestinal digestion. LWT, 139, 3: 110552,doi: 10.3390/molecules22040669: 8 str.
Ispiryan A., Viškelis J., Viškelis P. 2021. Red raspberry (Rubus idaeus L.) seed oil: A review. Plants, 10, 944, doi: https://doi.org/10.3390/plants10050944: 10 str.
Kazimierczak R., Hallmann E., Kowalska K., Rembiałkowska E. 2015. Biocompounds content in organic and conventional raspberry fruits. Acta fytotechnica et zootechnica, 18: 40–42
Lo Piccolo E., Garcìa L. M., Landi M., Guidi L., Massai R., Remorini D. 2020. Influences of postharvest storage and processing techniques on antioxidant and nutraceutical properties of rubus idaeus l.: A mini-review. Horticulturae, 6, 4: 1–13
Mikulič-Petkovšek M., Schmitzer V., Slatnar A., Štampar F., Veberič R. 2012. Composition of Sugars, Organic Acids, and Total Phenolics in 25 Wild or Cultivated Berry Species.
Journal of Food Science, 77, 10: 1064–1070
Mikulič-Petkovšek M., Schmitzer V., Štampar F., Veberič R., Koron, D. 2014. Changes in phenolic content induced by infection with Didymella applanata and Leptosphaeria coniothyrium, the causal agents of raspberry spur and cane blight. Plant Pathology, 63, 1:
185–192
Mikulič-Petkovšek M., Slatnar A., Štampar F., Veberič R. 2012. HPLC-MS n identification and quantification of flavonol glycosides in 28 wild and cultivated berry species. Food Chemistry, 135, 4: 2138–2146
Miret J. A., Munné-Bosch S. 2016. Abscisic acid and pyrabactin improve Vitamin C contents in raspberries. Food Chemistry, 203: 216–223
Molder K., Moor U., Tonutare T., Poldma P. 2011. Postharvest quality of ‘Glen Ample’
raspberry as affected by storage temperature and modified atmosphere packaging. Journal of Fruit and Ornamental Plant Research, 19, 1: 145–153
Morales C. G., Pino M. T., del Pozo A. 2013. Phenological and physiological responses to drought stress and subsequent rehydration cycles in two raspberry cultivars. Scientia Horticulturae, 162: 234–241
Moreno-Medina B. L., Casierra-Posada F., Cutler J. 2018. Phytochemical Composition and Potential Use of Rubus Species. Gesunde Pflanzen, 70, 2: 65–74
Palonen P., Laine T., Mouhu K. 2021. Floricane yield and berry quality of seven primocane red raspberry (Rubus idaeus L.) cultivars. Scientia Horticulturae, 285, 2021: 110201, doi:
10.1016/j.scienta.2021.110201: 8 str.
Ponder A., Hallmann E. 2020. The nutritional value and vitamin C content of different raspberry cultivars from organic and conventional production. Journal of Food Composition and Analysis, 87, 2020: 103429, doi: 10.1016/j.jfca.2020.103429: 7 str.
Schulz M., Chim J. F. 2019. Nutritional and bioactive value of Rubus berries. Food Bioscience, 31, 2019: 100438, doi: 10.1016/j.fbio.2019.100438: 14 str.
Slatnar A., Mikulič-Petkovšek M., Veberič R., Štampar F. 2016. Research on the involment of phenoloics in the defence of horticultural plants. Acta Agriculturae Slovenica, 107, 1: 183–189
Stavang J. A., Freitag S., Foito A., Verrall S., Heide O. M., Stewart D., Sønsteby A. 2015.
Raspberry fruit quality changes during ripening and storage as assessed by colour, sensory evaluation and chemical analyses. Scientia Horticulturae, 195: 216–225
Tezotto-Uliana J. V., Berno N. D., Saji F. R. Q., Kluge R. A. 2013. Gamma radiation: An efficient technology to conserve the quality of fresh raspberries. Scientia Horticulturae, 164: 348–352
Yao J., Chen J., Yang J., Hao Y., Fan Y., Wang C., Li N. 2021. Free, soluble-bound and insoluble-bound phenolics and their bioactivity in raspberry pomace. LWT, 135, 2020:
109995, doi: 10.1016/j.lwt.2020.109995: 8 str.
Zhang W., Lao F., Bi S., Pan X., Pang X., Hu X., Liao X., Wu J. 2021. Insights into the
major aroma-active compounds in clear red raspberry juice (Rubus idaeus L. cv. Heritage) by molecular sensory science approaches. Food Chemistry, 336, 17: 127721, doi:
10.1016/j.foodchem.2020.127721: 9 str.
Zorenc Z., Veberič R., Koron D., Mikulič-Petkovšek M. 2017. Impact of raspberry (Rubus idaeus L.) primocane tipping on fruit yield and quality. Notulae Botanicae Horti Agrobotanici Cluj-Napoca, 45, 2: 417–424
ZAHVALA
Zahvaljujem se mami in očetu za podporo pri študiju. Hvala tudi mentorici izr. prof. dr. Maji Mikulič-Petkovšek za pomoč in potrpežljivo vodenje pri izdelavi diplomskega dela ter recenzentki doc. dr. Heleni Šircelj za natančen pregled.
