69/70

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

julij 2012

69/70

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Slovenija – gospodarna z viri?

Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom

Embalaža v boju proti odpadni hrani Pet nominirancev za oskarja za embalažo Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ravnanje z odpadnimi zdravili: Korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv

Logistični holding bi bil polomija

(2)

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Promocija

(3)

U vo d n ik

julij 2012 69/70

EOL 3

Prgišče razlogov za nasmeh,

četudi kisel

Z

a nasmeh se moramo čedalje bolj potruditi. Saj skoraj tekmujemo, kdo bo obsežneje ali bolj dramatično postregel z informacijami in podatki, ki sejejo pesimizem. Roko na srce, temnih podatkov ni težko poiskati, kar sami se ponujajo. In treba jih je vzeti resno, seveda.

A

naj bo tokrat moje pero razpoloženo drugače. Iščem sončne žarke.

Vlada je predlagala sveženj sprememb zakonodaje, ki sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Izpostaviti velja zlasti spremembe zakona o vodah in spremembe zakona o varstvu okolja. Gospodarstvo vse jasneje spoznava, da je trajnostno ravnanje nujno za preživetje. Na globalni konferenci v Riu, ne bom omenjal političnega metanja peska v oči, je bilo mogoče zaslediti nekaj konkretnih trajnostnih zavez. A tudi domača podjetja vse odločneje stopajo na zeleno pot. Pohvalno!

P

rijazne signale daje nov sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili v Sloveniji kaže prve dobre rezultate.

Praksa seveda že opozarja, kaj je treba spremeniti, a nastavki so. Spiralo navzgor kaže statistika o zbiranju odpadne električne in elektronske opreme v letu 2011. Mislim na shemo Zeos, čeprav direktor ničesar ne lošči in s prstom kaže na šope plevela. Z rezultati zbiranja se pohvalijo tudi druge sheme. V duhu učinkovite rabe virov pa se je treba vprašati, kdo sploh ve, kaj se z njimi dogaja. Na to in številna druga vprašanja smo iskali odgovore na simpoziju, ki ga je organizirala revija EOL. Podatki, ki so bili predstavljeni – nekaj jih najdete tudi v reviji – ne vabijo ravno k na- smehu. Morda le toliko, da je ozaveščenost o tem, da so odpadki vir, ki so za konkurenčnost strateškega pomena, vse večja. In da vidnih rezultatov ne bomo dosegli, če bomo na življenje gledali sektorsko: ločeno okoljsko in ločeno ekonomsko. Parcialne cilje lahko sicer celo dosegamo, a kaj, ko kljub vsem prizadevanjem pacient umre. Ni naključje, da smo problemski članek o snovni učinkovitosti naslovili zelo udarno, a hkrati realno:

da z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom. Tudi zato je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, do naravnih virov pa smo prepožrešni, kot da so na razpolago samo eni generaciji. Zdaj, ko Slovenija čedalje bolj pridno ločuje odpadke, naj bo eno prvih vprašanj gospodarske in okoljske politike, tudi razvojne, ali sploh vemo, kaj dobimo in kaj zgubimo, če vsak odpadek ne bo tudi prepotreben vir – za danes in za jutri. Ali ni to trajnostni razvoj?

Š

e nekaj sončnih žarkov boste našli, ko boste brali revijo. Predvsem pa želim, da v teh poletnih tednih najdete svoje.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

julij 201269/70

4 EOL

Vsebina

impresUm

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, julij 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

partnerJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 embalaža v boju proti odpadni hrani 10 Vsi lahko govorimo skupen barvni jezik 12 Letos prvič ocenjujejo

vizualno identiteto embalaže 14 nepovratna steklenica

komunicira premium pijačo 15 embalažna industrija je lačna

trajnostnih materialov

18 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 22 naj se pusti gospodarstvu, da sámo upravlja z odpadki

24 korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv

31 Varovanja okolja je toliko, kot je denarja 32 preveč sekundarnih surovin čez mejo 34 raje dobro in stabilno kot veliko podjetje 36 Vladni predlogi novosti s področja okolja 38 Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom 44 Zgovorna lestvica o uspehu

45 kako odpadki lahko postanejo surovine?

46 rio želi drugačno prihodnost

48 količino odloženih odpadkov so prepolovili 50 rFid tehnologija je temelj

sistema zbiranja odpadkov

52 posebnost mediterana so cigaretni ogorki 54 nova merila za embalažo – da ali ne?

56 Brez ekonomskih vzvodov je težko dosegati okoljske cilje 58 »Upam si trditi, da mlekarji postajamo zeleni«

60 razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov 62 Je slovenija brez odpadkov realnost ali utopija?

64 optimiranje tehnoloških procesov pred ekodizajnom 68 Z večletno strategijo in monitoringi

usmerjeni v varovanje okolja 69 avstrijski kupci so v prednosti zaradi subvencij

71 Logistični holding bi bil polomija 74 (ne)zelene navade

74 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

(5)

vs eb in a

julij 2012 69/70

EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Lažje do paradižnikove mezge

dnevi trepljanja steklenice po dnu, da bi lažje izpraznili

vsebino, so končani.

mladi raziskovalec z mit-a, dave

smith, je zadnja dva meseca

razvijal spolzek,

nestrupen premaz, ki bi končal naše frustracije. premaz z imenom LiquiGlide preprečuje vsebini (paradižnikova mezga, majoneza, gorčica), da bi se prijela na notranjost steklenice.

smith je na predstavitvi projekta povedal:

»Zakaj prav steklenica? samo trg steklene embalaže za omake dosega vrednosti 17 milijard dolarjev. Če bi bil na vseh teh steklenicah uporabljen naš premaz, bi zavrgli na leto približno 1 milijon ton hrane manj.«

nagrada za okoLju prijazno embaLažo

na letošnjem sejmu pack&Gift je potekalo tudi tekmovanje za najbolj okolju prijazno embalažo pack&Green. nagrado je prejelo podjetje Wildcat packaging za izdelek

»Helmet Box« (op. Škatla za čelado), ki so jo razvili za blagovno znamko Quicksilver.

Škatla je narejena iz brušene celuloze iz stoodstotno recikliranih kartonskih škatel. primerna je za kompostiranje, biorazgradljiva, lahko se sežge ali ponovno

uporabi. Celoten proizvodni proces je energijsko

učinkovit, optimizirali pa so tudi transport.

Frederic Chaput, predstavnik podjetja,

je povedal, da je nagrajena

embalaža rezultat

dolgoletnih raziskovalnih in razvojnih procesov, prepričan pa je tudi, da bo zadovoljila standarde še tako zahtevnih kupcev.

Tuba LeTa 2012

na konferenci evropskega združenja proizvajalcev tub etma (european tube manufacturers association) v Bruslju je podjetje neopac prejelo nagrado »tuba leta 2012« v kategoriji »prototip«. paleta fleksibilnih tub za potrebe medicine z imenom Fleximed predstavlja pametno alternativo steklu za parenteralno embalažo. tube Fleximed prinašajo koristne prednosti, saj so bolj zanesljive in varnejše za uporabo. izdelek Luerlock omogoča uporabo brez brizgalke. tako lahko medicinsko osebje natoči zdravilo iz tube direktno v kateter. na drugi strani izdelek Vial omogoča, da se tuba priklopi direktno na brizgalko in s tem takojšnjo uporabo brez menjave igel. del palete je tudi izdelek easymix, tuba z dvema ali več predelnima stenama za mešanje različnih komponent (trdno/tekoče, tekoče/tekoče), kar omogoča mešanje tik pred uporabo.

tube so izdelane iz materiala, ki ustreza strogim standardom farmacevtske industrije. njihovi primarni embalažni materiali ne vsebujejo volframa, izdelani pa so posebej za ta trg. tube je mogoče sterilizirati s pomočjo obsevanja, premazane pa so s transparentnim laminatom visokih zmogljivosti.

novosTi

Slopakova anketa o ločevanju odpadkov

Slopak je v okviru projekta Ločujemo odpadke, ki ga sofinancira Evropska unija preko LIFE+ finančnega mehanizma, v sodelovanju z agencijo Nina media izvedel javnomnenjsko anketo o ločevanju odpadkov. V Sloveniji pri komunalnih podjetjih Slopak vsako leto pre- vzame več odpadne embalaže. Zato ni čudno, da je preko 90 % anketirancev ocenilo, da so dobro seznanjeni z ločenim zbiranjem odpadkov. V anketi je sodelovalo 500 oseb.

Gospodinjstva ločujejo v preko 82 % biološke odpadke ter papir in karton. Pri embalaži je ta odstotek 77 %, pri steklu nekoliko nižji, 70,8 %. Le 3,2 % gospodinjstev navaja, da odpadkov ne ločujejo.

Največ anketirancev embalažo, papir in ste- klo zbira individualno, v ločenih zabojnikih pri posameznih stanovanjskih objektih ali pa te odpadke odložijo na ekoloških otokih. Pri papirju sodeluje v zbiralnih akcijah približno tretjina anketirancev. Glede pravilnega odla- ganja odpadnih baterij in izrabljenih avtomobilskih gum je seznanjenost visoka, saj več kot tri četrtine anketirancev navaja pravilne odgovore. Anketiranci pogosto uporabljajo zbirne cente za ločevanje odpadkov – kar 55 %. Avtomobilske gume brezplačno oddajo pri vulkanizerju ob menjavi ali pa na zbirnem centru komunalnih podjetij. Odpadne bateri- je oddajo v trgovinah ali pa v zbirnih centrih komunalnih podjetij.

Anketiranci so v povprečju dobro seznanjeni s tem, kateri odpadki sodijo v posamezne za- bojnike. Skoraj vsi (98,2 %) pravilno menijo, da zelenjavni in sadni odpadki sodijo v bio- loške odpadke. Okrog tri četrtine pravilnih odgovorov so zabeležili pri odpadnih oljih (75,2 %), sestavljeni embalaži, v kateri so bila tekoča živila (73,8 %) in kartonski em- balaži (73,0 %). Dobra polovica anketirancev (51,8 %) je pravilno razvrstila iztrebke domačih živali. Največ napačnih odgovorov so zabeležili pri polomljeni otroški plastični igrači ter papirnatih robčkih in brisačah.

Polomljene igrače ne sodijo med embalažo, saj so po sestavi iz drugačne plastike, kot je embalaža. Zato sodijo med kosovne odpadke.

Papirnati robčki in brisače sodijo med biolo- ške odpadke. Iztrebki domačih živali pa med mešane komunalne odpadke (črni zabojnik).

Anketirance so tudi spraševali, kaj jih moti pri ločevanju odpadkov. Preko 65 % anketirancev ni vedelo, kaj jih moti. Med ovirami pri ločevanju odpadkov pa so navajali, da jih ni ali da so preveč oddaljeni, pomanjkanje informacij, preredko odvažanje in podobno.

(6)

julij 201269/70

6 EOL

Kratko,

zanimivo novosTi

Saubermacher podelil okoljSko nagrado

Saubermacher je v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Fakulteto za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici podelil prvo okoljsko nagrado najboljši diplomski nalogi na podro- čju ravnanja z okoljem. Strokovna komisija je presojala okrog 60 diplomskih nalog. Med šestimi najboljšimi je izbrala diplomsko delo študentke Tjaše Milenkovič, diplomantke Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Za najboljšo okoljsko diplomsko nalogo je Saubermacher podelil študentki ček v vrednosti 1.500 €.

Suhi Zadrževalniki bodo varovali SavinjSko

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi prihodnje leto sprejeli državni prostorski načrt za na- mestitev suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer od Tabora do Braslovč in Celja. Z namestitvijo suhih zadrževalnikov bi preprečili uničevalno silo poplavnih valov ob visokih vodah. Projekt je vreden 120 milijonov evrov, sfinancirali pa bi ga predvsem iz kohezijskih sredstev nove finančne perspektive, to je v letih 2014 do 2020.

Slovenija dnevno iZgubi eno kmetijo

Kar 40 poslancev koalicije, a brez podpisni- kov koalicijske SLS, in seveda brez poslancev opozicije je predlagalo Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlagatelji želijo odpraviti plačilo spremembe namembnosti za kmetijska zemljišča, ker naj bi to pre- prečevalo ali zaustavilo razvoj gospodarstva, saj naj bi plačila odvračala investitorje.

Svet za varstvo okolja RS pa meni drugače in odločno zavrača argumente za akcijo vladnih poslancev. Po njegovem bi se morali poslanci državnega zbora zavedati pomena in nena- domestljivosti kmetijskih zemljišč in tal kot enega ključnih naravnih virov za prehransko varnost Slovenije. Slovenija bi morala pove- čevati kmetijske površine, odprava plačila namembnosti pa bi jih zagotovo še bolj ogro- zila in prehransko varnost poslabšala. Svet za varstvo okolja navaja: »Slovenija ima samo 880 m² njih in vrtov na prebivalca. Smo na repu Evrope pri prehranski samozadostnosti in prehranska varnost je ob svetovni ekonom- ski krizi na področju zelenjave in poljščin na svojem dnu. Primerjava podatkov med EU in Slovenijo jasno nakazuje, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji. EU ima kmetijskih

poLieTiLenski pokrovčki iz sLadkornega Trsa

podjetje tetra pak je v sodelovanju z brazilskim petrokemičnim podjetjem Braskem razvilo okolju prijazne polietilenske pokrovčke, ki so narejeni iz derivatov

sladkornega trsa. Zelene alternative bodo tako na voljo za izdelke dreamCap 26, LightCap 30 in Helicap 27. okolju prijazne pokrovčke bodo označili z znakom lista.

Lončki z izmerjenim ogLjičnim odTisom

podjetje eco-products je predstavilo linijo lončkov za tople napitke in linijo za osve- žilne pijače. izdelki so v celoti narejeni iz obnovljivih materialov, nosijo pa ime

»Zero by eco-products«. skozi celoten postopek izdelave lončkov so v sodelovanju s strokovnjakom za izračun ogljičnega odtisa renewable Choice enery merili njihove ogljične vplive in jih tudi v celoti nadomestili. izdelki imajo astm certifikat za kompostiranje. nadomestila za izpust ogljika linije »Zero« so rezultat dvoletne LCa analize, ki so jo izvedli pri podjetju, da bi bolje razumeli okoljske vplive svojih izdelkov od zibelke do groba. podjetje tako omogoča

svojim strankam detajlni vpogled v vpliv njihovih izdelkov na okolje in obe- nem osvešča o pomemb- nosti takšnih postopkov.

samosToječe vrečke, ki so primerne za recikLiranje

podjetje star packaging je predstavilo linijo samostoječih vrečk, ki so narejene iz polietilena in se lahko v celoti reciklirajo.

izdelki naj bi imeli boljše zmogljivosti kot tradicionalna plastična embalaža.

embalaža terraFLeX je popolnoma prilagodljiva za vse vrste uporabe.

V primerjavi z ostalimi poliestrskimi laminacijami enake debeline ima boljšo pregrado za vlago, omogoča pa tudi dodatno pregrado za kisik, ki še bolj vzdržuje kvaliteto in svežino izdelka, brez vplivov na reciklirni proces.

nova embaLaža za poTrebe zdravsTvene indusTrije

podjetje amcor Flexibles je na sejmu achema swiss trade v Frankfurtu predstavilo novo embalažo za potrebe zdravstvene industrije. izdelek amcor mediCan je oblikovan tako, da ustreza tudi najbolj zahtevnim standardom farmacevtske in medicinske industrije.

aluminijast pokrov, ki ščiti pred svetlobo, vlago in kisikom, in posodica visoke stabilnosti nudita visoko stopnjo zaščite zdravstvenim izdelkom. omogočata tudi daljšo življenjsko dobo na policah. posebej primerne so za inhalatorje in diagnostične naprave, ki po navadi zahtevajo popolno odsotnost vlage. amcor mediCan je izdelan posebej zaradi povečanih zahtev starejših po priročnejši embalaži, visoko integritetna tesnitvena tehnologija pa

omogoča tudi lažje odpiranje.

priročnejša embaLaža za

pripravLjene obroke

Vodilni srbski proizvajalec hrane kompanija takovo d. d. bo od sedaj svoje premium pripravljene obroke ponujal v večplastnih posodicah royale britanskega proizvajalca rpC Bebo Uk. Za ta korak so se odločili zaradi rastočih zahtev po

(7)

julij 2012

Fr an c C ip ot

foto: arhiv podjetja 69/70

EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosTi

zemljišč 3.755 m²/prebivalca, Slovenija 2.545 m²/prebivalca. EU ima njiv in vrtov 2.236 m²/ preb., Slovenija 880 m²/preb. (EU statistični urad). V obdobju 2002-2007 je bilo v Sloveniji pozidano 19.712 ha zemljišč. Dnevno pozida- mo 11 ha zemljišč, od tega 7 ha kmetijskih zemljišč, tako da dnevno izgubimo zemljišča površine ene kmetije!«

Svet se prav tako sprašuje, ali se predlagatelji zakonskih sprememb zavedajo, koliko škode je povzročilo stihijsko spreminjanje najbolj- ših kmetijskih zemljišč v infrastrukturne in gradbene namene. Predlagatelji pa trdijo, da so se zazidljiva zemljišča za gospodarske namene (obrtne, industrijske, poslovne cone) zaradi uvedbe odškodnin za zemljišča bistveno podražila in zavrla investiranje v nove projekte. Svet za varstvo okolja ugovarja, da naj Slovenija namesto kmetijskih zemljišč ugotovi, koliko je praznih industrijskih po- vršin zaradi propada gospodarskih družb in zakaj se ob velikih trgovskih centrih gradijo razkošna parkirišča na površini namesto pod zemljo. Po njegovem mnenju tujina bistveno bolj intenzivno varuje kmetijska zemljišča kot Slovenija.

cerop že v drugo faZo

Regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih je pred začetkom izgradnje druge faze, saj je okoljski minister Franc Bogovič že položil temeljni kamen. Razširili bodo odlagališče, zgradili objekt za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, uredili kompostarno zaprtega tipa in nadgradili čistilno napravo. Tako bo za 125.000 prebivalcev na območju vseh 27 občin pomurske regije urejeno odlaganje in obdelava odpadkov. Po mnenju Franca Cipota, direktorja Ceropa, bodo posebej odlagali le še 20 % mešanih komunalnih odpadkov. Večji del odpadkov bodo vrnili v proizvodnjo za nove izdelke ali pa za energetsko predelavo.

Vrednost naložbe znaša 23 milijonov evrov, od tega je 13,4 milijona evrov zagotovljenih iz evropskega kohezijskega sklada.

Isti dan, ko so položili temeljni kamen za drugo fazo, je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Črnač odprl na strehah Ceropa novo sončno elektrarno s 460 kilovati.

Tako bodo zraku vsako leto prihranili skoraj 415 ton izpustov.

kvalitetni pripravljeni hrani na srbskem trgu. nova embalaža je zamenjala do sedaj uporabljene pločevinke, s tem pa so izdelku podaljšali življenjsko dobo ter povečali priročnost za kupca. obroki so zapakirani v triplastni embalaži (polipropilen –pp/

etilen

vinilalkohol-kopolimer – eVoH/

polipropilen –pp). plast eVoH zagotavlja učinkovito zaščito pred vstopom kisika in omogoča daljšo življenjsko dobo na policah – do 12 mesecev. posoda je primerna za segrevanje v mikrovalovni pečici kot tudi v ponvi. atraktiven, robusten in praktičen dizajn omogoča zaužitje direktno iz embalaže, držala pa lažje ravnanje med kuhanjem in serviranjem.

posebna zračna zaščiTa

podjetje storopak je na trg lansiralo novo folijo z mehurčki z imenom airplus Bubble. Folija ima posebne ozke predele, ki omogočajo učinkovito zavijanje manjših predmetov. posamezen del je sestavljen iz dveh vrst; vsako vrsto sestavlja sedem okroglin za zrak. Folija je priročnejša tudi za uporabnika, saj z enim rezom spustimo zrak iz celotne folije in s tem zmanjšamo volumen odpadka.

s siLikonsko

vuLkanizacijo do zamaška za vino

enGeL austria je odprl nove možnosti v večkomponentnih tehnologijah z novim procesom za silikonsko vulkanizacijo pri nizkih temperaturah. na enGeL-

ovem simpoziju so prikazali nov UV vulkanizacijski postopek z izdelavo zamaška za vino. izboljšave silikonske gume so v zadnjih dveh letih odprle vrata novim možnostim uporabe na področju večkomponentnih tehnologij, je povedal profesor Georg steinbichler, vodja raziskav in razvoja.

konvencionalne silikonske gume se vežejo pri visokih temperaturah, pri novih tipih pa se postopek vulkanizacije zgodi z izpostavitvijo svetlobe ultravijoličnih žarkov pri sobni temperaturi. to omogoča silikonu vezavo s široko paleto termoplastov preko dvo- ali večkomponentnega brizganja. Celo zelo občutljivi materiali, kot je polipropilen, se lahko sedaj predelajo skupaj s silikonom v enem koraku.

ekoLoški čaj od sedaj v ekoLoški embaLaži

nemški proizvajalec ekoloških zelišč, kave in čaja Lebensbaum bo svoje naravne izdelke ponujal v kvalitetnejši embalaži, ki se lahko tudi kompostira.

material natureFlex proizvajalca innovia Films je narejen na celulozni osnovi.

Les za njegovo izdelavo se pridobiva iz nadzorovanih gozdov s FsC certifikatom.

primeren je za odlaganje na kompost, kjer se razgradi v nekaj tednih. poleg tega, da je okolju prijazen, prinaša tudi druge prednosti. material ima dobre antistatične lastnosti, visok sijaj, visoko odpornost na maščobe in olja ter izboljšane pregrade za pline, arome in olja.

(8)

Tr ajn o s Tn a em b a la ža za s ve ža ž iv il a

julij 2012

foto: Packaging Europe

Emb ALA žA 8

69/70

odpadna hrana postaja v svetu vse večji problem. po podatkih organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Ustrezni embalaži številni strokovnjaki pripisujejo ključno vlogo pri reševanju tega vprašanja.

razvijajo se novi embalažni formati in pakirne tehnologije, ki pripomorejo k temu, da živila med transportom in na prodajnih policah ostanejo dlje časa sveža.

Lucija gornjak

traJnostna emBaLaža Za sVeža žiViLa

Široka podpora evropskih

institucij

P

roblematika odpadne hrane je bila v ospred- ju novembra lani na konferenci v Bruslju, ki je združila pomembne evropske institucije na tem področju, vladne in nevladne organizacije, trgovce, proizvajalce živil in embalažno industrijo kot tudi ključne akterje sistemov za ravnanje z odpadki. Namen konference je bila širša obravnava problema in razvoja strategij za zmanjšanje količine odpadne hrane v Evropi.

John Swift iz SCA Packaging, vodilnega evropskega embalažnega podjetja, je povedal: »Znano je dejstvo, da je embalaža zelo obremenilna za okolje, a je hkrati lahko ena izmed pomembnih rešitev za zmanjšanje količine odpadnih živil.

Ob upoštevanju glavnih zaključkov konference sedaj evropski direktorat za prehrano in zdravje resno proučuje realne možnosti za raciona- lizacijo pakiranja hrane. Mnogi namreč trdijo, da je mejna varnost živila »vgrajena« v datum uporabe, odtisnjen na embalaži, vendar pa ta pogosto ne zagotavlja realne trajnosti živila. To zavedanje s strani potrošnikov bi zagotovo pri- pomoglo k precejšnjemu zmanjšanju količine odpadne hrane, zato je nujno potrebno infor- miranje o tem, kako pravilno shranjevati hrano in koliko časa je živilo še varno za uživanje.

Tu ima pomembno vlogo predvsem RFID tehnologija, ki pomaga spremljati vse elemente dobavnega procesa, od proizvodnje, pakiranja in logistike do potrošniških navad.« V skladu s temi težnjami je Evropska komisija za boj proti živilskim odpadkom pred kratkim prejela 3 mi- lijone evrov donacije za mednarodni konzorcij ISA-PACK¹, katerega cilj je razviti trajnostno embalažo za sveža živila, ki bi podaljšala rok uporabe izdelka in zmanjšala količino odpadkov pokvarljiv živil za več kot 50 odstotkov.

Konzorcij razvija raztegljivo ovijalno embala- žo (»streč« folija), izdelano iz mikrobov, ki se hranijo z naravnimi trajnostnimi materiali, ter inteligentne sisteme za indikacijo, ki so neposredno natisnjeni na embalažne materiale in spremljajo rast bakterij (indikatorji za temperaturo, čas in svežino izdelka).

kaj lahko stori embalažna industrija?

O

menjeno embalažno podjetje SCA Packaging je v sodelovanju z berlinskim inštitutom

1 Konzorcij vključuje partnerske organizacije, kot so britanski Biopac, belgijski Omniform, španski tehnološki center za plastiko, britanski tehnološki inštitut za raziskavo materialov, Univerza v Birminghamu in druge.

embalaža v boju

proti odpadni hrani

(9)

julij 2012

9

69/70

Emb ALA žA

Fraunhofer² razvilo prototip embalažne rešitve za zmanjšanje količin odpadne hrane. Gre za posebej izdelan valoviti karton, ki absorbira plin etilen kot snov, ki nastaja pri naravnem zorenju sadja in zelenjave. Dodatna prevleka na embalaži zmanjšuje širjenje tega plina in tako omogoča, da proizvodi ostanejo dlje časa sveži. »Je inovativna, v prihodnost usmerjena tehnika, ki lahko ustvari nove embalažne trge,« je pojasnil Carolyn Wagner, direktor prodaje in marketinga v SCA Packaging.

»Ključna prednost te rešitve je, da je embala- žni material aktiven, kar pomeni, da ima na površini integrirano tehnologijo. V nasprotju z drugimi embalažnimi produkti na trgu, ki si prizadevajo za podoben učinek, ta produkt ne potrebuje nobene dodatne opreme, kot so vrečke ali filtri za podaljšanje roka uporabe.«

Marks & Spencer je v Veliki Britaniji uvedel podobno embalažo, ki na dnu vključuje poseben trak iz mešanice materialov (tudi gline), ki absorbira etilen. Ta embalažna rešitev ima dvojno okoljsko korist – omogoča, da živilo ostane dlje časa sveže, hkrati pa ne vpliva na možnost recikliranja embalaže.

»Z

embalažo odvržemo približno 25 % hrane, ki ostane v embalaži in je ne porabimo. Švedski znanstveniki celo pravi- jo, da je vpliv odpadnih živil na okolje veliko večji od okoljskega vpliva, ki ga povzroča embalaža. Samo če je doseženo pravo ravno- vesje, je lahko ustrezna embalaža učinkovito sredstvo v boju proti odpadni hrani,« pojasnjuje Roberto Zanichelli, vodja marketinga v podjetju ILIP³.

Zakaj toliko hrane zavržemo?

V

Sloveniji je cilj do leta 2020 zmanjšati ko- ličino zavržene hrane na polovico. Znana je ocena, da Slovenci letno zavržemo okoli 90 kg hrane na prebivalca, vendar natančnejših podatkov o tem še ni. Spletna anketa ministrstva, na katero je odgovorilo 1200 ljudi, je pokazala, da večina Slovencev na dan zavrže približno četrt kilograma živil, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in zelenjava). Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim. V boju proti odpadni

2 Fraunhofer inštitut za procesni inženiring in pakiranje je največja evropska raziskovalna organizacija, ki razvija tehnike, metode in produkte na področjih, ki pomembno vplivajo na naše življenje (zdravje, varnost, komunikacija, energija in okolje).

3 ILIP je italijansko podjetje, specializirano za načrtova- nje in izdelavo plastične embalaže za sadje.

hrani pa so aktivni tudi nekateri slovenski trgovci (npr. Mercator, Pekarna Grosuplje), ki skrbijo za čim večjo dnevno porabo hrane ali darujejo svoje izdelke pomoči potrebnim.

»V zahodnem svetu večina odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev in gostinstva, ve- lika količina zavržene hrane pa nastaja že v dobavni verigi zaradi težav z zaščito blaga med transportom. V državah v razvoju, za razliko od zahodnega sveta, večina odpadne hrane nastane skozi celotno dobavno verigo in ne na koncu procesa. Glavni razlog za to je, da te države nimajo zadostnih virov (stroji za pakiranje in inovativni embalažni formati) za izdelavo trajnostne embalaže, da bi bila hrana iz podeželja v mesta dobavljena v ustreznem stanju. Za odpravo te vrzeli se je potrebno spopasti s tehnološkim izzivom in razviti pakirni stroj, ki bi zagotovil učin- kovit transport živil do potrošnikov, a bi bil hkrati stroškovno primeren za razvijajoča se gospodarstva,« pojasnjuje John Swift iz podjetja SCA Packaging.

viri:

http://www.ekoslovenija.si/

http://tastethewaste.com/

http://www.packagingeurope.com

primer dobre prakse je avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim.

V embalaži podjetja Marks & Spencer ostaja sadje sveže dlje časa

fachpack Z novo podobo

S približno 1.400 razstavljavci in 35 tisoč obiskovalci je FachPack eden od vrhunskih evropskih strokovnih sejmov za pakiranje, tehnologijo, obdelavo in logistiko. Med strokovnjaki je cenjen predvsem zato, ker zmore reševati probleme obiskovalcev že na samem sejmu. Tokrat se predstavlja v novi, tridimen- zionalni podobi.

razstavni program

Na FachPacku se posli sklepajo tudi med razstavljavci, saj njegov razstavni program obsega celotno reprodukcijsko verigo na področju pakiranja. Približno tretjina raz- stavljavcev predstavlja surovine, materiale in pripomočke za pakiranje. Druga tretjina ponuja stroje, opremo za etiketiranje in ozna- čevanje ter reciklažo in preizkušanje. V tem segmentu se seveda najde tudi vse za pripravo tiska in oblikovanje embalaže. V halah, namenjenih logistiki na področju pakiranja, prevladujejo transportna ter nakladalna in skladiščna oprema, sistemi za vodenje zalog, naročil in odpreme ter nadzor, identifikacijo in kodiranje.

posebne razstave in prireditve

Kupci hočejo zanesljivo in kakovostno emba- lažo, ki pa jo morajo tudi preprosto odpreti.

Na Tehnični univerzi v Chemnitzu so opravili raziskavo, v kateri so morali prostovoljci, stari od 57 do 77 let, odpreti različno em- balažo. Zlahka so opravili s komaj tretjino izdelkov. Posebna razstava »Unpacking made easy!« v hali 8 bo na približno tisoč kvadratnih metrih predstavila uporabniku prijazno embalažo, in to tako za industrijo kot za končnega potrošnika. Razstava je sicer del foruma FachPack Forum 2012, ki je prav tako pomembna novost obsejemskega strokovnega programa.

Nov je tudi tematski park »Packaging in Medical Technology«. Naloga embalaže v medicini in farmaciji ni samo zaščita izdelka, temveč mora preprečevati ponarejanje izdelkov ter zagotoviti pravilno doziranje in aplikacijo aktivnih sestavin. Za otroke mora biti nepremagljiva ovira, do starejših pa skrajno prijazna. Proizvajalci bodo v hali 9 na približno 600 kvadratnih metrih pokazali, kako se spopadajo s temi izzivi.

PackBox v hali 4 bo predstavil trende in najnovejše razvojne dosežke na področju tehnologije za pakiranje, tiska embalaže, obli- kovanja za posebne ciljne skupine in rešitve za trajnostno proizvodnjo.

Iz Slovenije se bodo predstavili AHA Plastik d.o.o., Cetis d.d., EGP d.d. in GoldPack Zlatorog oprema d.o.o., podjetje Edit d.o.o.

pa se predstavlja kot sorazstavljavec.

(10)

P an to ne LI VE

julij 2012 foto: www.shutterstock.com

Emb ALA žA 10

69/70

pantone je predstavil nov sistem barvnega upravljanja v oblaku, pantoneLiVe, ki obljublja nove nivoje zagotavljanja konsistence skozi celotno dobavno verigo.

nina semolič

noV sistem BarVneGa UpraVLJanJa –

pantoneLiVe

vsi lahko govorimo skupen barvni jezik

»b

arva igra izjemno veliko vlogo pri od- ločanju potrošnika – predstavlja del produktne identitete in jezika,« je prepričan Matt Leese, direktor podjetja Tag Pac, ki je specialist za pripravo za tisk. »Tako kot smo previdni pri izbiri pisave, moramo biti previdni tudi pri izbiri barve, zato je prav, da lastniki blagovnih znamk vztrajajo pri barvni kon- sistenci.« Raziskava, ki jo je izvedel Pantone Color Institute, je pokazala, da na več kot dve tretjini odraslih pri nakupu izdelka vpliva prav izbira barve in podobno število potrošnikov bi dvomilo o kakovosti izdelka, če bi bila barva njegove embalaže spremenjena.

konsistenca se mora vzdrževati

C

ilj konsistentnih barv je povzel David Harris, produktni vodja pri podjetju Esko:

»Blagovne znamke lansirajo na trg vedno več embalažnih variacij, ki so sestavljene iz več različnih materialov. Zato je nujno, da se ta konsistenca vzdržuje.« Prepričan je, da je izziv zagotoviti barvno ujemanje, ob tem pa še dober videz. Prav podjetje Esko se je povezalo s specialistom za barvno ujemanje X-Rite, ki je tudi lastnik Pantone-a. To je bil prvi korak

k razvoju digitalne barvne standardizacije PantoneLIVE. Tradicionalne barvne vzorčnike podjetja Pantone uporablja velik delež tiskal- nikov, vendar pa ni nujno, da se barva tiska na enak substrat, kot se bo končni izdelek.

digitalni barvni vzorčniki

P

antoneLIVE zagotavlja digitalne barvne vzorčnike. Ti se nanašajo na realne tiskar- ske procese in substrate, ki se uporabljajo v em- balažni industriji. Rezultat tega je, da se lahko natančneje določi videz končnega produkta ne glede na to, kje je narejen.

»V

časih se je barvna konsistenca zagota- vljala le z izmenjavo znanja in izkušenj,«

je obrazložila podpredsednica Pantone Digital Business Unit pri podjetju X-Rite Sonia Megert.

»PantoneLIVE temelji na resničnih specifikah materialov in proizvodnih procesov. Lastnik blagovne znamke prejme glavni barvni standard (op. master standard), čemur rečejo kar barvni DNK. Nato v sodelovanju z naročnikom identificiramo ključne substrate in ustvarimo odvisne barvne standarde, primerne za tisk na različne medije znotraj proizvodnje.«

(11)

julij 2012

11

69/70

Emb ALA žA

213x148_SLO_EOL_embalaza_VP.indd 1 16.05.12 07:47

Promocija

tehnologija v oblaku

K

ljučna značilnost sistema PantoneLIVE je, da je tehnologija v oblaku. To pomeni, da so skrbno varovani podatki na voljo vsem udeleženim v celotni dobavni verigi. Rezultat tega je, da lahko oblikovalci, pripravljalci za tisk in proizvodnja sodelujejo še tesneje in z jasnejšo vizijo glede podobe končnega izdelka.

Megertova je še dodala, da bo s PantoneLIVE celotna dobavna veriga natančneje predvideva- la, načrtovala in konsistentno izvajala pravilno barvo. Sistem v oblaku daje kreativnim agen- cijam možnost, da ne izberejo nekaj, kar je v nadaljnjem procesu težko izvedljivo in zahteva prilagoditve skozi postopek.

sistem mora ostati odprt

V

razvoju novega barvnega vzorčnika so vključili tudi enega izmed vodilnih proizvajalcev tiskarskega črnila Sun Chemical, ki že vpeljuje nov sistem. Predstavnik podjetja je poudaril, da je pomembno, da sistem ostane

odprt, in upa, da se bo vanj vključilo čim več proizvajalcev tiskarskih črnil. »Prioriteta sistema PantoneLIVE je barvna konsistenca, takoj zatem pa, da omogoča učinkovitejši proces.

Vsi lahko imamo skupen barvni jezik in tako optimiziramo celoten proces.«

V

razvoj so vključili tudi embalažnega proizvajalca Chesapeake. Pri podjetju so povedali, da so po uvedbi sistema in po več kot 1000 serijah odposlanih izdelkov uspeli zmanjšati barvna odstopanja za 77 odstotkov.

Podjetju je uspelo tudi racionalizirati število tipov tiskarskega črnila, in sicer s 3000 na 500.

Operativni direktor pri podjetju Chesapeake, Jon Drennan, je dodal, da PantoneLIVE skraj- šuje čas izdelave, predvsem pri lansiranju novih izdelkov.

»P

antoneLIVE nam omogoča, da lahko svojo digitalno paleto že vnaprej pred- stavimo svojim novim strankam. Na podlagi te palete lahko določijo ciljne barve, ki jih bo mogoče zagotavljati skozi celoten proces.«

potrebne so še prilagoditve

S

eveda pa obstajajo tudi pomisleki. Sean Hanckocks, direktor podjetja za pripravo za tisk Miller Graphis Corniche, po eni strani pozdravlja sistem, ki bo podjetjem omogočal boljšo barvno konsistenco, po drugi strani pa opozarja, da je rešitev ugodna predvsem za večja podjetja z boljšimi, večjimi in zmogljivej- šimi tiskalniki, medtem ko obstaja možnost, da manjši, kljub sistemu oblaku, ne bodo sposobni zagotavljati popolne konsistence. »Vendar gle- dano kot celota, je PantoneLIVE zelo dobra re- šitev, čeprav še vedno obstajajo ljudje, ki imajo poskusni odtis raje v tiskani obliki.« Hancock je zaključil, da je vedno najpomembneje, da konč- ni rezultat ustreza izbranim, želenim barvam.

Tudi pri standardiziranem barvnem procesu lahko med različnimi tiskalniki pride do odsto- panj. Eden izmed potencialnih učinkov sistema PantoneLIVE je zmanjšanje poskusnih odtisov v tiskani obliki.

V

endar pa je odprtih še kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo predvsem na pogoje, v katerih se poskusni odtis ogleduje (star zaslon, ambi- entalna svetloba …). Kljub odprtim vprašanjem pa so vsi vpleteni enotni, da bo ta tehnologija pripomogla razjasniti določene nejasnosti na področju barvnega upravljanja in izboljšala komunikacijo konsistentnih informacij.

(12)

P et n o mi ni r a n c ev za o s k a r ja z a em b a la žo

julij 2012

Emb ALA žA 12

69/70

ž

irija v sestavi Jani Bavčar (predsednik), dr.

Gregor Radonjič in Vladimir Pezdirc je pri ocenjevanju upoštevala predvsem izvirnost in inovativnost embalaže, zaščito vsebine, praktičnost uporabe, napredek pri varnosti in higieni izdelka ter okoljevarstvena merila.

Kot posebno kategorijo so letos prvič ocenili vizualno identiteto embalaže s poudarkom na opaznosti, skladnosti izdelka z embala- žo, čitljivosti, izgledu, likovni opremi ter na splošnem estetskem in sporočilnem izrazu.

Ocenjevali pa so se tudi tehnični vidiki proizvodnje embalaže in tehnike zapiranja. Žirija je prispele izdelke ocenjevala po kriterijih, ki so skladni z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo in pravilniki s področja embalaže, ravnanja z embalažo ter z določili natečaja

»Worldstar for packaging«. Sodelovanje je bilo možno za naslednje razrede embalaže: prodaj- na primarna embalaža, ovojna sekundarna embalaža, transportna terciarna embalaža, sestavni deli embalaže, prototipi, izumi in izboljšave embalaže ter vizualna identiteta embalaže. Kar trije od petih nominiranih izdelkov so iz razreda vizualne identitete embalaže. Žirija je med prispelimi izbrala naslednje nominirance:

model: Goldhoney avtor modela: Roman Peklaj

prijavitelj: Božnar čebelarstvo d.o.o.

razred: A2, darilna embalaža

model: Dana plastenka za 0,5 in 1,5 litra

avtor modela: F2 d.o.o. Ljubljana prijavitelj: Dana, d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže (A1, družina embalaže) model: Birdfreeder

avtor modela: Miha Klinar prijavitelj: Gigodesign d.o.o.

razred: A4, kartonska zloženka model: MU vita napitki in namazi avtor modela: Futura ddb

prijavitelj: Ljubljanske mlekarne d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže model: Freddo – zamrznjena zelenjava

in sadje

avtor modela: Studio marketing jwt prijavitelj: Ljubljanske mlekarne d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže

V

si izdelki, ki so sodelovali na natečaju, bodo razstavljeni na posebni razstavi v okviru 18. mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK in sočasnega jubilejnega 50. mednarodnega kmetijsko- -živilskega sejma AGRA, ki poteka od 25. do 30. avgusta 2012 v Gornji Radgoni. Tam bodo razglasili tudi prejemnike 34. Slovenskega oskarja za embalažo 2012 ter podelili priznanja nominiranim in nagrajenim izdelkom.

pet nominiranCeV Za oskarJa Za emBaLažo

Letos prvič ocenjujejo

vizualno identiteto embalaže

nominiranci natečaja za 34.

slovenski oskar za embalažo 2012, ki poteka v organizaciji pomurskega sejma in pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice slovenije, so znani.

namen natečaja je oceniti

in nagraditi najuspešnejše

dosežke vseh vrst embalaže,

sestavnih delov embalaže,

prototipov, izumov in

izboljšav embalaže. Letos

je na ocenjevanje prispelo

16 izdelkov, ki jih je poslalo

deset prijaviteljev. žirija

je izbrala pet nominiranih

izdelkov, ki se potegujejo za

naslov slovenskega oskarja za

embalažo.

(13)

julij 2012

13

69/70

Emb ALA žA

mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Tradicionalno svež!

18. mednarodni sejem

embalaže,

tehnike pakiranja in logistike,

razstava izdelkov iz natečaja 34.

Slovenski oskar za embalažo

25. – 30. 8. 2012

Gornja Radgona Slovenija

www.pomurski-sejem.si

Promocija

Boljša plastenka za boljšo vodo

Pri zasnovi nove, 25 % lažje plastenke smo sledili trendom PET-a v industriji pijač. Iskali smo rešitve v smeri lažje plastenke, kar pomeni manj odpadne plastike in nižjo obremenjenost okolja.

Primerne so za 100 % reciklažo. Plastenko odlikuje moderen dizajn in praktičnost – lep videz, dober prijem, enostavno odpiranje. Vodilo pri oblikovanju je bilo mehko, naravno, toplo, sodobno, zdravo, uporabno … Linije vodne sfere plastenko ojačajo in ji dodajo občutek svežine, prosojna etiketa pa doda pridih elegance.

Dana, d.d.

Glavna cesta 34 8233 Mirna www.dana.si

GOLDHONEY

Med že od nekdaj pooseblja nesmrtnost in ponovno rojstvo, zlato pa je že tisočletja poznana mistična kovina, ki predstavlja perfekcijo stvari. Izdelek, ki je kombinacija teh dveh žlahtnih snovi, že z zunanjim prestižnim izgledom nakazuje svojo vsebino. Embalaža daje izdelku tudi varnost in ga varuje kot pravi zaklad. Izdelku je priložen

letak s kratkim pojasnilom v slovenskem in

angleškem jeziku.

Izdelek je odlično osebno ali poslovno darilo, okusen akacijev med s koščki zlata pa prava poslastica za vse priložnosti.

Hiša medu Božnar

Božnar čebelarstvo d. o. o., Polhov Gradec 72, 1355 Polhov Gradec T: 01 364 00 20, F: 01 364 00 25, E: info@boznar.si, S: www.boznar.si

Izdelek je na voljo v dveh velikostih: 120 g in 250 g .

(14)

N o va em b a la ža v R ade N s k i

julij 2012

Emb ALA žA 14

69/70

noVa emBaLaža V radenski

nepovratna steklenica

komunicira premium pijačo

V radenski so družini naravnih mineralnih vod poleg že obstoječih proizvodov v stekleni in pet embalaži dodali nepovratno steklenico 0,75 L za radensko Classic in radensko naturelle.

o tem, kako se v podjetju odzivajo na potrebe trga, odgovarja vodja marketinga in razvoja irena rautar.

kako pogosto se v radenski odločate za novo embalažo in kateri so ključni razlogi?

Pogostost razvoja nove embalaže je odvisna od več dejavnikov, ki so povezani z razvojem nove vrste pijače, z repozicioniranjem obsto- ječih blagovnih znamk in trendov na področju embalaže same.

v strokovnih in gospodarskih krogih so delje- na mnenja glede večje optimalnosti povratne ali nepovratne embalaže za pijače. kateri vrsti embalaže dajete prednost in zakaj?

Radenska je v svojem bistvu tesno povezana z naravo, zato dajemo prednost povratni stekleni embalaži. Glede na trenutni trend pa kljub temu največ proizvodov prodamo v nepovratni PET embalaži, kjer pri njeni proizvodnji precej- šen delež predstavlja reciklirani PET material.

koga želite predvsem nagovoriti z novo nepo- vratno steklenico 0,75?

Vizualna podoba nepovratne steklenice s svojo eleganco, čistostjo linij in izvrstnim designom potrjuje premium pozicioniranost izdelkov Radenska Classic in Radenska Naturelle.

Steklenica po elegantni obliki sledi že obsto- ječima stekleničkama manjših volumnov (0,25 L in 0,5 L) in bo s ponosom predstavljala svojo vsebino tako v restavracijah, kjer bo zadovo- ljevala potrebe zahtevnih gostov, kot tudi v bistrojih in barih. Seveda bo svoj prostor našla tudi v gospodinjstvu, ko bomo želeli sebe ali svoje prijatelje nagraditi z vrhunskim proizvodom narave v lepi steklenici.

kako v radenski poteka razvoj nove emba- laže? kdo je izdelal design nove steklenice?

Razvoj embalaže je zahtevna operacije v ce- lotnem razvojnem ciklu proizvoda. Pristop k poteku razvoja je odvisen od tega, za kakšen

proizvod jo razvijamo; bodisi za obstoječo ali novo blagovno znamko. Najbolj pomembno je, da v zasnovo celotnega designa vključimo želje in zahteve potrošnikov in da upoštevamo tre- nutne trende na trgu. Že obstoječe stekleničke 0,25 L in 0,5 L je razvila agencija Futura, pri 0,75 L steklenici pa smo povzeli samo osnovno obliko.

novost je tudi pokrovček – zakaj ima doda- tne lastnosti? ali je ta plastičen del potreben glede na to, da gre za dodaten material?

Eleganten in poseben videz steklenice je dodatno poudarjen z novo obliko in vrsto kovin- skega zamaška, imenovanega TALOG®, ki je bolj praktičen in lažji za odpiranje. Plastični varovalni obroček zagotavlja potrošniku ne- dvoumno zagotovilo, da je steklenica original- no zaprta.

kaj se dogaja z novo steklenico po njeni uporabi?

Nova steklenica je nepovratna, kar daje potrošni- kom zagotovilo, da vedno dobijo lepo steklenico, brez kakršnihkoli zunanjih poškodb stekla.

Zaradi bistveno nižje teže in s tem debeline stekla ni primerna za ponovno polnjenje, zato jo zbi- ramo v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov, od koder gre v obliki »krša« nazaj v steklarno, kjer iz taline nastane nova steklenica.

ir ena r au ta r

foto: arhiv podjetja

(15)

Em b a la ža iz c El u lo zE

julij 2012

foto: Packaging Europe

15

69/70

Emb ALA žA

embalaža iz recikliranih celuloznih vlaken, ki predstavlja vrsto trajnostne (okolju prijazne, zelene) embalaže, ima za sabo že dolgo pot – vse od leta 1980, ko se je širša javnost začela zavedati nevarnosti globalnega segrevanja in spoznala potrebo po varovanju okolja. danes se celulozna vlakna uporabljajo za embaliranje različnih industrijskih izdelkov, saj je proces proizvodnje tovrstne embalaže stroškovno učinkovit.

seznam prednosti recikliranih vlaken je dolg in pojasnjuje, zakaj v celotni embalažni industriji obstaja toliko pozitivnih spodbud in teženj v smeri čim širše uporabe trajnostnih materialov.

Lucija gornjak

emBaLaža iZ CeLULoZe

embalažna industrija je

lačna trajnostnih materialov

Širitev trga trajnostne embalaže

m

ednarodno združenje za celulozna vlakna (vlakna, pridobljena iz recikliranega papirja) – Moulded Fibre Association (IMFA), ki je bilo ustanovljeno leta 1985, spodbuja razvoj in širi trg embalažnih aplikacij za vrsto sodobnih izdelkov iz reciklirane papirne kaše, promovira njihove prednosti v primerjavi s plastičnimi izdelki ter tako pomaga oblikovati prihodnost pa- pirniške industrije, ki je lačna okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih embalažnih alternativ.

IMFA je edino mednarodno združenje, ki spodbuja izključno to področje, zato je za proizvajalce embalaže pomemben primarni vir informacij.

Kot rezultat njihove uspešne promocije se v industriji recikliranih papirnatih embalažnih vlaken vse bolj uveljavljajo nove aplikacije, zlasti v industriji hitre prehrane. Vsesplošna želja oziroma težnja po eliminiranju obstoje- čih embalažnih materialov, ki se uporabljajo v živilski industriji (pena, stiropor, plastika, aluminij idr.), je povzročila, da so največji trgi hitre prehrane (Burger King, KFC) embalažo iz stiroporja zamenjali z embalažo iz celuloznih vlaken. Uporaba recikliranih papirnatih vlaken, ki so učinkovita alternativa zlasti plastičnim materialom, je poleg živilskega sektorja ključ- na zlasti v panogah, kjer je potrebno zagotoviti zdravo okolje (npr. farmacevtska industrija, zdravstvo, bolnišnične dejavnosti idr.).

Velike prednosti recikliranih vlaken

D

ejstvo je, da trg potrebuje izdelke iz trajnostnih materialov (odpadnega papirja ali drugih naravnih vlaken), ki so biološko razgradljivi, primerni za ponovno uporabo, kompostiranje in termično obdelavo brez nastanka škodljivih snovi, ter imajo tudi mnoge druge koristi (so čvrsti, prožni, enostavni za uporabo, iz njih se lahko izde- la veliko število visoko kakovostnih konfi- guracij idr.). Embalaže iz papirnatih vlaken imajo tudi manjši volumen in se lahko proizvajajo brez uporabe strupenih snovi.

Danes obstajata dva ločena trga trajnostnih embalažnih izdelkov: embalaže živilskih

izdelkov ter embalažni izdelki, povezani z industrijo in inženiringom. V prehrambenem sektorju se prednosti kažejo v preklopni emba- laži, v prenosnih posodah, pa tudi v uporabnih skodelicah, skledah, ploščah, servirnih pladnjih idr., ki dopolnjujejo klasične vrste papirnih em- balaž, kot je npr. embalaža za jajca. Industrijski papirni embalažni program pa svoje aplikacije širi zlasti na področju embalažnih rešitev za mo- bilne telefone, televizorje, modeme in DVD-je.

Embalaža iz recikliranih celuloznih vlaken je primerna tudi za pakiranje različnih gospo- dinjskih pripomočkov (opekačev, mešalnikov, kavnih aparatov), avtomobilskih delov, orodja in pohištva, kot tudi za druge industrijske izdelke.

m

očno povpraševanje po recikliranih emba- lažnih materialih je spodbudilo napredek v tehnologiji in proizvodnji »vlitih« embalažnih izdelkov. Na trgu imamo nove vrste strojev za vlivanje materialov, ki omogočajo zmogljivejšo in učinkovitejšo proizvodnjo ter večjo kakovost končnih izdelkov. Najsodobnejši proizvodni procesi so v splošnem izboljšali karakteristi- ke izdelkov, povečali njihovo fleksibilnost ter zagotovili pomembno zmanjšanje proizvodnih stroškov. Hkrati s tehnološkim razvojem pa se zaradi vedno večje okoljske in trajnostne zavesti v celulozni industriji razvijajo tudi nova vlakna (vlakna sladkornega trsa, palm, bambusa idr.), ki se v proizvodnji embalažnih izdelkov vse pogosteje uporabljajo. Gre za razvoj stroškov- no učinkovitih embalažnih rešitev z uporabo trajnostnih materialov, katerih največja prednost je njihova naraščajoča priljubljenost zaradi poceni surovin. To je hkrati tudi glavni razlog, da trenutna gospodarska recesija v nobenem vidiku ni prizadela trga recikliranih celuloznih vlaken.

(16)

julij 201269/70

16 OKOL jE

Novice Zelenega

omrežja

spremljanje hrupa v okolici ljubljanskega letališča »v živo«

na spletu

Na spletni strani Aerodroma Ljubljana je mo- goče prek posebne aplikacije v živo spremljati aktualne podatke o hrupu, ki ga v okolici letališča povzročajo letala. Aplikacija poleg prikaza trenutnega stanja omogoča tudi vpogled v stanje preteklih 24 ur in identifikacijo letal. Vsi uporabniki interneta lahko tako enostavno grafično spremljajo raven hrupa in identificirajo njegove vire oz. povzročitelje.

Osnova za prikazovanje so radarski podatki o posameznih letih in podatki o hrupu, pri katerih merjenje poteka stalno na štirih merilnih postajah na točkah v okolici letališča, ki so najbolj obremenjene s hrupom: Šenčur (dve postaji), Lokarje in Lahovče. Vzpostavljeni sistem monitoringa hrupa je odraz odgovornosti in del celovitega pristopa k urejanju problema- tike hrupa in izboljšanju kakovosti življenja v okoliških občinah.

Aplikacijo si oglejte na: http://www.lju- -airport.si/o-podjetju/varstvo-okolja/

varstvo-pred-hrupom.

Aerodrom Ljubljana, d. d.

www.lju-airport.si

sistem daljinskega odčitavanja vodomerov

Mariborski vodovod ima vgrajenih več kot 42 tisoč vodomerov. Zaradi potreb mesečnega odčitavanja porabe vode smo leta 2003 pričeli s testiranjem sistema daljinskega odčitavanja vodomerov. V okviru pilotskega projekta smo vgradili manjše

število vodomerov na daljinsko odčitavanje.

Pokazale so se številne prednosti sistema:

omogoča hkratni tehnični nadzor nad delo- vanjem vodovodnega sistema, odčitavanje ne moti uporabnika in je popolnoma neodvisno od človeškega dejavnika, obračun vodarine

je hiter in zanesljiv. Osnova za sistem daljinskega odčitavanja je vodomer, opremljen z ustreznim impulznim ali drugim elektron- skim izhodom. S tem je izločena napaka pri prepisovanju podatkov, hkrati pa so odčitani podatki lahko izvoženi neposredno v obra- čunski program. Nekontroliran iztok vode je možno ugotoviti v krajšem času, saj se popis stanja vodomerov izvaja mesečno. S tem ne le omogočamo natančno odčitavanje porabe vode, ampak pripomoremo k učinkovitejši rabi naravnega vodnega bogastva.

Napisal: Andrej Herodež

Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d.

www.mb-vodovod.si

Ukrepi za izboljšanje stanja na področju zraka v steklarni Hrastnik

Slovenija se že več let srečuje s problematiko kakovosti zunanjega zraka. Eden največjih problemov je onesnaženost z delci PM10. Na območju Zasavja, v katerem se nahajata naši tovarni, je v pripravi Načrt za kakovost zraka.

Ker si prizadevamo za odgovorno okoljsko ravnanje, se skupaj z ostalim gospodarstvom aktivno udeležujemo priprave ukrepov in jih Zeleno omrežje podjetjem,

organizacijam, občinam, šolam in drugim ponuja kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi v obliki krajših strokovnih novic. Veseli nas, da je vanj vključenih že 47 različnih podjetij in drugih:

abecedarija, d.o.o., aBrasiV mUta, d.o.o., aero, d.d., aerodrom Ljubljana, d.d., Belinka belles, d.o.o., Bio goriva d.o.o., Cinkarna Celje d.d., Consensus, d.o.o., eko igrala d.o.o. eco play l.l.c., eko plus, d.o.o., eriCo d.o.o., europapier slovenija, d.d., GiZ dZp, g.i.z., GZs - Zbornica komunalnega gospodarstva, Henkel slovenija, d.o.o., ireet, d.o.o., komunala kranj, javno podjetje, d.o.o., komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Lafarge Cement, d.o.o., Loška komunala, d.d., maksim d.o.o., mariborski vodovod j.p.d.d., medium, d.o.o., mercator, d.d., mestna občina Ljubljana, mpi reciklaža d.o.o., občina dobrna, občina Vrhnika, pivovarna Laško, d. d., petrol, d.d., Ljubljana, pomurske mlekarne, d.d., pomurski sejem, d.d., riko, d.o.o., salonit anhovo, d.d., simbio, d.o.o., si.mobil, d.d., statistični urad rs, steklarna Hrastnik, d.d., Šolski center Celje – srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Velenje, talum, d.d., toYota adria d.o.o., Valtex & Co., d.o.o., Xella porobeton si, d.o.o., Zavod za gradbeništvo slovenije, Zeos, d.o.o., Zrs Bistra ptuj.

za sodelovanje v rubriki

pokličite Tanjo na 03/42-66-716

(17)

Zeleno omreŽje

^{julij 2012}

69/70

OKOL jE 17

tudi aktivno izvajamo. Posebno pozornost namenjamo transportu, pretovoru in ravnanju s sipkimi trdnimi snovmi. Zagotavljamo zaprte in zatesnjene prostore za skladiščenje z ustreznimi filtri, zaprte transportne trako- ve in naprave, uporabljamo tehnike vlaženja zmesi in izvajamo stalen nadzor nad razprše- nimi emisijami. Emisije iz nepremičnih virov onesnaževanja vodimo preko najsodobnejše čistilne naprave, ki ustreza najboljšim razpo- ložljivim tehnikam v steklarski industriji. Naš vpliv na onesnaženost zraka z delci PM10 smo zmanjšali na najmanjšo možno raven, k čemur bomo stremeli tudi v prihodnje in s tem pri- pomogli h kvalitetnejšemu življenju v lokalni skupnosti.

Steklarna Hrastnik, d. d.

www.steklarna-hrastnik.si

nov 100-odstotno recikliran papir

Podjetje Europapier Slovenija je na tiskarskem trgu predstavilo edinstven 100-odstotno recikliran papir Mohawk Panoramic. Nova linija papirjev je usmerjena na hitro rastoči segment digitalnih tiskovin. Posebnost papirjev je premaz, ki omogoča inovativen in enostaven postopek vezave. Tiskovina na papirju Panoramic tako rekoč leži ravno in omogoča fantastičen prikaz fotografske reprodukcije brez vidnega notranjega roba tiskane strani in natančen nanos barv. S certifikatom FSC, ki obsega nabor zahtev za odgovorno gospodarjenje z gozdovi, in izdelavo iz 100 odstotkov že upo- rabljenih surovin papir Mohawk Panoramic prispeva k skrbi za okolje.

Europapier Slovenija, d. d.

www.europapier.si

razvojne priložnosti

»zelene kemije«

Cinkarna Celje se v svoji strategiji močno usmerja na področje t. i. zelene kemije. Cilji svetovnega programa zelene kemije so strnjeni v dvanajstih načelih, v katera sta umeščena tudi razvoj novih tržnih proizvodov iz stran- skih proizvodov osnovne proizvodnje ter razvoj materialov in tehnologij za čiščenje okolja.

Prav tema dvema področjema je Cinkarna Celje v svojih razvojnih načrtih namenila največji poudarek. Z vrsto razvojnih projektov želi doslej neizkoriščenim stranskim proizvodom določiti nove lastnosti, ki jim bodo dale novo vrednost in omogočile njihovo ponovno uporabo v vrsti aplikacij. Prav tako razvija nove tehnologije in naprave na osnovi ultrafinega ti- tanovega dioksida, in to tako za čiščenje zraka in vode, dezinfekcijo kot tudi za fleksibilne sončne celice in nove generacije baterij. S to razvojno dejavnostjo Cinkarna dokazuje, da se je mogoče s pravilno strategijo in razvojno dejavnostjo usmeriti v najsodobnejše tehnologije za izboljševanje okoljskih vplivov in se pri njih tudi konkurenčno uveljaviti.

Cinkarna Celje, d. d.

www.cinkarna.si

si.mobil že peto leto spremlja svoj vpliv na okolje

Letos je že peto leto, odkar družba sistematično po isti metodologiji spremlja porabo različnih virov, količine ločeno zbranih odpadkov, šte- vilo prevoženih kilometrov ter ostale podatke, ki vplivajo na okoljski odtis. V Si.mobilovi dejavnosti je največji povzročitelj odtisa CO₂ poraba elektrike, in sicer poraba baznih postaj v omrežju. Ravno zato tako intenzivno izvajajo ukrepe in generirajo nove in nove ideje Re.misli za nižjo in okolju prijaznejšo porabo elektrike. V letu 2011 so kljub intenzivni širitvi in nadgradnji omrežja ter zato povečani porabi elektrike z ukrepi varčevanja prispevali k nižji porabi za predvidoma 35 odstotkov. Postavili so tudi prvo bazno postajo na sončne celice.

Ukrep, ki je v letu 2011 vsekakor vreden omembe, je razširjena uvedba elektronskega podpisa. Zaradi elektronsko podpisanih do- kumentov so prihranili skoraj 20 ton papirja.

Ravno tako se je povečalo število naročenih na prejemanje računa v elektronski obliki, s čimer so prihranili skoraj 3 tone papirja.

Si.mobil, d. d.

www.simobil.si

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Cinkarna Celje: uporaba bele sadre (Calcin S) v poljedelstvu

(18)

V i s p r a šu jet e, mi ni st r st Vo o d g o Va r ja

julij 201269/70

18 OKOL jE

minister za kmetijstvo in okolje (mko) Franc Bogovič je sprejel pobudo revije eoL, da bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje mesečno odgovarjalo na vprašanja, ki jih bo nanj v imenu gospodarstva in lokalnih skupnosti naslavljalo uredništvo.

V prejšnji številki je bil objavljen prvi članek, v katerem so svoje predloge in vprašanja podali predstavniki petrola, Cinkarne Celje, skupine Laško, steklarne Hrastnik, mariborskega vodovoda, interseroha in občine Vrhnika. Večinoma so bili podani predlogi in pobude, zato ministrstvo odgovarja in pojasnjuje po zaokroženih tematskih področjih.

odprava

administrativnih ovir za dovoljenja

ali so načrtovane kakšne spremembe, ki bi skrajšale dolge in zapletene postopke za pri- dobivanje raznih dovoljenj?

Res je, da se v praksi pri izdajanju soglasij in dovoljenj ne da vedno slediti rokom, ki izhajajo iz zakonodaje. Ministrstvo že vrsto let bije bitko s pomanjkanjem kadrov, medtem ko se obseg pripadajočih zadev iz leta v leto veča, okoljska zakonodaja pa postaja čedalje zahtevnejša.

Vendar je res tudi to, da je eden poglavitnih razlogov za zamude pri izdaji soglasij tudi ne- popolna in nekakovostna dokumentacija, ki jo predložijo stranke. Če je to za stranke lahko opravičljivo, pa ne bi smelo biti za njihove poo- blaščence, ki so največkrat projektanti oziroma odvetniki, saj zlorabljajo zaupanje strank in za svoje nepoznavanje okoljevarstvenih zahtev obtožujejo ARSO.

Smo pa pripravili številne predloge za poe- nostavitve postopkov pri podelitvah vodne pravice, za združitev postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO), tam, kjer je mogoče, za zmanj- šanje nabora primerov, ko je treba pridobiti vodno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje, in sicer le za tiste primere, ki jih zahtevajo evropske direktive ob povečanem inšpekcij- skem nadzoru, podaljšanje veljavnosti dolo- čenih okoljevarstvenih dovoljenj in podobno.

Tako smo tudi prispevali k izvajanju vladnega Programa za odpravo administrativnih ovir

in zmanjšanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, saj so skoraj vsi sprejeti predvideni ukrepi izhajali prav iz naših predlo- gov. Ker so vsi ukrepi povezani s spremembo zakonodaje, se žal še niso pričeli izvajati.

Trenutno se pripravlja sprememba Zakona o varstvu okolja, s katero naj bi se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za druge naprave (82. člen) in obrate (86. člen) podaljšala s 5 na 10 let. V Uredbi o odpadkih je bil poenostavljen postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, in sicer:

• uporabno dovoljenje za napravo za obdelavo odpadkov ni več pogoj za izdajo tega okoljevarstvenega dovoljenja;

• v okoljevarstvenem dovoljenju se več ne določi vrst in skupnih količin nenevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo, vrst in koli- čin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se lahko obdelajo, ter celotne količine odpadkov, ki se jih lahko obdela, ampak se določi le vrste nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo, ter skupno količino vseh odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo;

• izvajalec obdelave ne potrebuje potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev za prevzemanje odpadkov, za katerih predelavo ali odstranjevanje ima okoljevarstveno dovoljenje, pri njihovih imetnikih, ampak se zahteve v zvezi s prevzemanjem določijo že v okoljevarstvenem dovoljenju.

• poenostavljeni so pogoji za vpis prevoznikov v evidenco prevoznikov odpadkov (cestni,

Vi spraŠUJete,

ministrstvo odgovarja

vprašanja sprejemamo na

info@zelenaslovenija.si.

(19)

julij 2012 69/70

OKOL jE 19

železniški, letalski, pomorski in po celinskih vodah), tako da lahko v evidenco brez do- datnih zahtev vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima licenco za opravljanje prevozov blaga v cestnem prometu, pridobljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz v cestnem prometu.

• črtana je določba, da v primeru, ko povzroči- telj odpadka dvomi glede uvrstitve odpadka po klasifikacijskem seznamu odpadkov, o tem pridobi mnenje pristojnega ministrstva;

• uredba v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih določa pogoje, ko ostanek proizvodnje ni odpadek, ampak stranski proizvod, in postopek, v katerem odpadku preneha status odpadka in postane material za nadaljnjo uporabo v smislu »sekundar- ne surovine«; to pravzaprav pomeni, da se v obeh primerih obveznosti, povezane z ravnanjem z odpadki, za tistega, ki te stranske proizvode proizvaja, ali tistega, ki te materiale uporablja, zmanjšajo;

• povzročitelju odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ni več treba voditi evidence o nastajanju odpad-

kov in ravnanju z njimi, če v posameznem koledarskem letu zaradi izvajanja njegove dejavnosti ne nastajajo nevarni odpadki ali ne nastane več kot 10 t vseh odpadkov;

• evidenco o prevozih odpadkov mora voditi le tisti prevoznik, ki prevaža nevarne odpadke, in ne več vsi prevozniki odpadkov;

• vzpostavlja se informacijski sistem o ravnanju z odpadki kot elektronska podpora za izpolnjevanje evidenčnih listov in letno poročanje povzročiteljev odpadkov, zbiralcev in izvajalcev obdelave;

• v odločbi o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov se več ne določi skupne količine odpadkov in količin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se jih letno lahko zbere, ampak le vrste odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki jih zbiralec lahko zbira ter skupno količino vseh odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladiščijo v posameznem zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost;

sprememba

sistema koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene.

Na temo podeljevanja

koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene se je Ministrstvo za okolje in prostor že sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice. Pojasnili smo jim, da že pripravljamo spremembe zakonodaje, vezane na poenosta- vitev postopkov, dogovorili pa smo se tudi, da nam bodo posamezne težave obširneje predstavili pisno.

ravnanje z odpadki

Spodbuditi izvajanje ogjS na način javno- -zasebnega partnerstva.

Med izvirne naloge občine, določene z zako- nom, sodi skrb za opravljanje obveznih občin- skih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, obdelava me- šanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostan- kov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov). V tem okviru mora občina poskr- beti tako za normativne kot tudi materialne pogoje izvajanja javne službe. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa ZGJS, ki pa ga v razmerjih javno-zasebnega partnerstva pomembno spreminja in dopolnju- je ZJZP. Občine se lahko avtonomno odločijo, katero organizacijsko obliko bodo uporabile pri zagotavljanju javne službe. Praviloma se odločajo med javnim načinom zagotavljanja v obliki javnega podjetja ali zasebnim načinom s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.

izboljšati inšpekcijski okoljski nadzor nad izvajanjem ogjS.

Obvezne gospodarske javne službe redno nad- zoruje Inšpekcija za okolje in naravo, čeprav z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načr- tovanega dela, ki zahteva popoln nadzor nad več kot 400 predpisi s področja varovanja okolja, ohranjanja narave, rabe in posegov v vode ter gensko spremenjenih organizmov.

Kljub planskemu delu postaja delo vedno bolj podobno gašenju požarov. Administrativne ob-

veznosti in druge naloge, povezane predvsem z dodanimi pristojnostmi v prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem področju.

Presenetljivo pa je, da pristojni kljub nenehnim opozorilom pri sprejemanju novih predpisov inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti.

Vse pogosteje se dogaja, da se za nedelo- vanje sistema kot celote okrivi inšpekcijske službe, čeprav je jasno, da sistema ni možno vzpostavljati le z inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spo- štovanja predpisanih pravil.

ravnanje z embalažo in odpadno embalažo Pravila ravnanja z embalažo in odpadno embalažo so določena v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: Uredba), s katero je v naš pravni red prenesena Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Direktiva velja za vso emba- lažo, dano v promet Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali kateremkoli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material. Direktiva torej embalaže ne deli na komunalno in nekomunalno, kot je napačno navedeno v vprašanju. Še več, skladno s ciljem direktive, da se prepreči kakršenkoli vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje, direktiva ne razlikuje niti med odpadno em- balažo, ki je komunalni odpadek, in odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. Uredba pa opredeljuje ta dva pojma le z namenom postaviti ločnico, kateri končni uporabniki odpadne embalaže (izvirni povzročitelji odpadne embalaže) so jo dolžni predati izvajalcu javne službe (oz. pri katerih končnih uporabnikih jo je izvajalec javne službe dolžan prevzeti) in kateri končni uporabniki odpadne embalaže so jo dolžni predati neposredno družbi za ravnanje z odpadno embalažo (oz. od katerih končnih uporabnikov jo je družba dolžna prevzeti).

Uredba določa, da lahko zavezanci samostojno zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, če vzpostavijo indivi- dualni sistem ravnanja z odpadki. Obveznost