FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Lara BAHUN
Domoznanske zbirke na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic
Diplomski seminar
Mentorica: doc. dr. Tanja Merčun Kariž Študijski program: Bibliotekarstvo in informatika
Smer: Bibliotekarstvo
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
Avtorica Lara BAHUN
Mentorica doc. dr. Tanja Merčun Kariž
Naslov slo Domoznanske zbirke na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic
ang Local Studies Collections on the Websites of Slovenian Public Libraries
Tip dokumenta diplomski seminar
Obseg 35 str., 6526 besed
UDK 908(497.4)(043.2)
Ključne besede slo domoznanske zbirke, splošne knjižnice, spletne strani, promocija knjižnic
ang local studies collections, public libraries, websites, library marketing
Izvleček
Domoznanstvo je ena izmed temeljnih dejavnosti splošnih knjižnic. Eden izmed načinov promocije domoznanske zbirke je njena predstavitev na spletni strani knjižnice. Namen raziskave je bil narediti pregled predstavitve domoznanskih zbirk na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic. V raziskavo, ki je potekala od 5. februarja 2021 do 5. marca 2021, je bil vključen vzorec 29 spletnih strani splošnih knjižnic. Analizirali smo, koliko spletnih strani knjižnic ima domoznansko zbirko izpostavljeno na vidnem mestu, kje na strani se zbirka ali informacije o njej nahajajo, kakšne informacije o zbirki nudijo in ali so na spletnih straneh dostopne tudi digitalizirane vsebine domoznanskih zbirk. Rezultati analize so pokazali, da večina knjižnic na svojih spletnih straneh predstavlja domoznanske zbirke, vendar pa se informacije, ki so o zbirkah na voljo, razlikujejo, nekje so tudi zelo pomanjkljive. Smiselno bi bilo, da imajo knjižnice že pred izdelavo spletne strani načrt glede umestitve in prikaza domoznanske zbirke, saj lahko kvalitetna predstavitev domoznanske zbirke na spletni strani pripomore k boljši promociji zbirke, pozitivnejši uporabniški izkušnji in tudi večjemu ugledu knjižnice.
Abstract
Local studies is one of the basic activities of public libraries. One way to promote the local studies collection is to present it on the library website. The purpose of our research was to make an overview of the presentation of local studies collections on the websites of Slovenian public libraries. Our study, conducted between February 5 and March 5 2021, included a sample of 29 public library websites. We analysed how many libraries have the local studies collection presented in a visible place, where on the websites the collection or information about it is located, what information about the collection is provided on the websites and whether digitized resources from the local studies collection are available on the website. The results of the analysis showed that the majority of libraries present local studies collections on their websites, but the available information on the collections vary and is sometimes insufficient. It would make sense for libraries to plan the placement and display of the local studies collection before creating a website as a quality presentation of the local studies collection on the website could lead to a better promotion of the collection, more positive user experience and thus a better reputation of the library.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 6
2 DOMOZNANSKE ZBIRKE ... 8
2.1 Zakonodajni in strokovni okvir ... 8
2.2 Koristi domoznanske zbirke ... 8
3 SPLETNE STRANI SPLOŠNIH KNJIŽNIC ... 10
4 DIGITALIZIRANO DOMOZNANSKO GRADIVO ... 12
4.1 Kamra ... 13
4.2 dLib ... 13
4.3 Obrazi slovenskih pokrajin ... 13
5 RAZISKAVA ... 14
5.1 Raziskovalni problem ... 14
5.2 Raziskovalna vprašanja ... 14
5.3 Metodologija ... 14
6 REZULTATI ... 15
6.1 Izpostavljenost domoznanske dejavnosti ... 15
6.2 Umeščenost domoznanske dejavnosti v arhitekturi spletne strani ... 16
6.3 Informacije o zbirki ... 22
6.4 Digitalizirane domoznanske vsebine na spletnih straneh ... 26
7 RAZPRAVA ... 30
7.1 Omejitve raziskave ... 31
8 ZAKLJUČEK ... 33
9 VIRI ... 34
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izpostavljenost domoznanske dejavnosti na začetni spletni strani knjižnice ... 15
Tabela 2: Lokacija domoznanske dejavnosti v arhitekturi spletne strani ... 17
Tabela 3: Informacije o domoznanski zbirki, ki so na voljo na spletnih straneh ... 23
Tabela 4: Dostopnost digitaliziranih objektov in povezav na spletnih straneh ... 26
KAZALO SLIK
Slika 1: Aktualna novica z domoznansko vsebino na spletni strani Knjižnice Šmarje pri Jelšah ... 16Slika 2: Samostojni razdelek »Domoznanstvo« na strani Občinske knjižnica Jesenice ... 18
Slika 3: Domoznanska zbirka znotraj menija »Oddelki« - primer strani Mestne knjižnice Izola ... 18
Slika 4: Meni »Ljubljanske zgodbe« Mestne knjižnice Ljubljana ... 19
Slika 5: Seznam vrst gradiva, ki spadajo v domoznansko zbirko (primer spletne strani Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin) ... 24
Slika 6: Seznam dragocenih in redkih knjig na spletni strani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ... 25
Slika 7: Vsebina pod menijem »Domoznanstvo« na spletni strani Knjižnice A. T. Linharta Radovljica ... 25
Slika 8: Arhiv digitaliziranih starih razglednic Medobčinske splošne knjižnice Žalec ... 28
Slika 9: Povezava na portal Jlib na spletni strani Občinske knjižnice Jesenice... 29
Slika 10: Povezave na digitalizirano gradivo na spletni strani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik ... 29
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila svoji družini, ki mi je stala ob strani ves čas mojega študija.
Prav tako bi se iskreno zahvalila svoji mentorici dr. Tanji Merčun Kariž za vse koristne nasvete, pomoč in hitro odzivnost.
1 UVOD
Domoznanska dejavnost je ena izmed temeljnih dejavnosti splošnih knjižnic. Vključuje zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje vseh vrst gradiva, povezanega z geografskim področjem, na katerem knjižnica deluje. Domoznansko gradivo je torej nastalo na območju delovanja knjižnice, se po vsebini nanaša na to območje ali so ga ustvarili avtorji s tega območja. Domoznanska zbirka je tako kulturno in zgodovinsko nedvomno izrednega pomena za lokalno okolje knjižnice. Po mnenju Petrovič (2016) je v globalni družbi, v kateri se ljudje vedno bolj spreminjamo v državljane sveta, toliko bolj pomembno zavedanje, kdo smo in od kod prihajamo, pri čemer lahko vidimo domoznanske zbirke kot pomemben izraz ustvarjalnosti lokalne skupnosti in nosilke njene identitete. Tudi Resman (2005) poudarja, da nam domoznanska dejavnost predstavi kulturne, jezikovne, zgodovinske in socialne značilnosti nekega kraja. V večini knjižnic je bila domoznanska dejavnost od nekdaj spoštovana naloga. Veliko knjižnic jo celo uvršča med svoje najbolj pomembne naloge, poleg tega pa izstopa, ker poudarja vlogo knjižnic, ki ni značilna za druge posrednike informacij (Novljan, 2005).
Poleg samega oblikovanja in upravljanja zbirke je ključnega pomena tudi skrb za njeno promocijo in predstavitev javnosti. Kot pravi Novljan (2005), je za uporabo domoznanske zbirke potrebno kakovostno oglaševanje, tako kot za vse ostale knjižnične storitve. S promocijo se knjižnica tudi predstavlja javnosti in jo osvešča o tem, zakaj pravzaprav obstaja in na kakšne načine prispeva v družbeno okolje (Nagode, 2003). Med razloge za promocijo domoznanske zbirke Bijali in Khan (2018) navedeta:
– ozaveščanje čim večjega števila ljudi o pomenu kulturne identitete;
– spodbujanje raziskovanja, turizma in programov za razvoj skupnosti s strani institucij in individualnih oseb;
– povečevanje dnevnega obiska in uporabe knjižnice, pridobitev novih članov;
– pospeševanje uporabe informacij s strani čim večjega števila lokalnih uporabnikov;
– seznanjanje ljudi z različnimi deli in vsebinami domoznanske zbirke;
– spodbujanje proučevanja zgodovine tako pri običajnih uporabnikih kot pri raziskovalcih.
Knjižnice uporabnikom domoznansko dejavnost približujejo z izdajanjem domoznanskih publikacij ter z organizacijo razstav in različnih dogodkov z domoznansko tematiko. Pri ustreznem seznanjanju uporabnikov z domoznansko zbirko pa igra pomembno vlogo tudi njena predstavitev na spletni strani knjižnice. Posebno v današnjem času ne gre zanemariti pomembnosti spletne strani pri komunikaciji z uporabniki in ozaveščanju uporabnikov o poslanstvu in delu knjižnice. Kot pravi Novljan (2002), so spletne strani splošnih knjižnic dokaz prizadevanj knjižnic po vključevanju sodobnih možnosti v svoje delo. V svoji raziskavi Bon idr. (2018) navajajo, da 98 % splošnih knjižnic promovira svoje domoznanske zbirke, od tega pa jih 97 % promocijo izvaja preko spletnih strani in portalov. Bijali in Khan (2018) kot
prednosti uporabe informacijske tehnologije pri promociji domoznanske zbirke navajata hiter doseg velikega števila ljudi z manjšimi stroški v primerjavi z mnogimi drugimi promocijskimi aktivnostmi, npr. tiskanjem promocijskih materialov, sporočila so lahko v različnih formatih (audio, video, tekst, kombinacija...), promocijske materiale na spletu pa je tudi lažje ponavljati, spreminjati ali jim kaj dodajati. Poleg tega je promocija prek spleta v skladu s potrebami in pričakovanji sodobnih uporabnikov.
V raziskovalnem delu diplomskega seminarja smo zato pregledali in analizirali domoznanske zbirke na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic. Zanimalo nas je, ali so na straneh na voljo bistvene informacije o domoznanskem gradivu in kako vidne ter najdljive so te informacije.
2 DOMOZNANSKE ZBIRKE
2.1 Zakonodajni in strokovni okvir
Zakon o knjižničarstvu (2001) v 16. členu določa, da splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Splošna knjižnica lahko posamezne naloge, ki spadajo na to področje, prenese na osrednjo območno knjižnico ali v soglasju z njo na drugo knjižnico s tega območja.
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (2018) kot namen domoznanske dejavnosti opredeljujejo naslednje vidike:
– podpora razumevanju, raziskovanju lokalne skupnosti in gradnji njene identitete, – spodbujanje zanimanja za lokalno okolje,
– spodbujanje zavedanja pripadnosti lokalni skupnosti ter – skrb za ohranjanje vrednot lokalnega okolja.
Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice opredeljujejo tudi aktivnosti knjižnice pri domoznanski dejavnosti. Te zajemajo vse od gradnje informacijskih virov in digitalizacije gradiva do posredovanja, predstavljanja in objavljanja domoznanskega gradiva in informacij na spletu, objavljanja lastnih domoznanskih publikacij ter promocije domoznanskega gradiva in storitev. Prav tako kot naloge knjižnice izpostavljajo ozaveščanje o kulturni in naravni dediščini lokalne skupnosti in seznanjanje z lokalnim dogajanjem.
Med drugim kot možne oblike dela Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice predlagajo, naj knjižnice zagotavljajo dostopnost in možnost uporabe domoznanskih zbirk ter knjižničnih prostorov in opreme, organizirajo aktivnosti, ki spodbujajo izposojo domoznanskih vsebin ter nudijo pomoč pri uporabi knjižnice in iskanju gradiva. Poudarjajo tudi pomembnost priprave promocijskih materialov z namenom predstavitve domoznanskih zbirk in ozaveščanja obiskovalcev knjižnice o vsebinah, pomembnih za lokalno skupnost, s čimer jih tudi spodbudijo, da sami zbirajo domoznansko gradivo. Za doseg teh ciljev je med nepogrešljivimi orodji tudi spletna stran knjižnice, ki nudi potrebne informacije o zbirki in njeni uporabi, daje na voljo digitalizirane vsebine ter služi kot sredstvo za promocijo ostalih aktivnosti, povezanih z domoznansko zbirko.
2.2 Koristi domoznanske zbirke
Koristi domoznanske dejavnosti za posameznika, lokalno skupnost, družbo in državo po Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (2018) so poznavanje zgodovine, tradicije, kulturne in naravne dediščine lokalne skupnosti ter krepitev identitete in medsebojna povezanost lokalne skupnosti. Goropevšek (1995) razloži, da je glavni namen domoznanske dejavnosti, ki ima v Sloveniji dolgo tradicijo,
lokalne prebivalce v skladu z njihovimi potrebami informirati o tekočem dogajanju na domačem območju in jim prikazovati podobo razvoja njihovega lokalnega okolja.
Novljan (2005) poleg koristi, ki jih ima domoznanstvo za uporabnika in za lokalno skupnost izpostavi tudi koristi, ki jih ima za knjižničarja. Meni, da se knjižničar preko domoznanske dejavnosti bolje identificira z lokalno skupnostjo in lažje prepoznava njene potrebe. To spodbuja tako njegov profesionalni razvoj kot razvoj knjižničnih storitev, pozitivno pa vpliva tudi na pridobivanje novih sodelavcev, članov in na povečanje uporabe ne le domoznanske zbirke ampak tudi drugih zbirk in storitev knjižnice. Domoznanska dejavnost ravno tako omogoča identifikacijo z lokalnim okoljem uporabniku, poleg tega pa ga informira, motivira k raziskovalni dejavnosti, spodbuja njegovo ustvarjalnost, osebnostno rast in informacijsko pismenost. Lokalni skupnosti doprinaša prepoznavnost, večjo ustvarjalnost, medsebojno povezanost, pripadnost in sodelovanje, poudarja njene posebnosti ter spodbuja odgovorno delovanje.
Kot zaključi Novljan (2005), ima domoznanska zbirka široko uporabo in mnogo koristi, zato je najbolj pametno, da knjižnica poskuša predvideti največje število njenih možnih vplivov na zadovoljevanje različnih potreb okolja in posameznika, jo poveže s čim več načini uporabe ter ne pozabi na moč njenega vpliva na pridobivanje novih članov ter na večji obisk in uporabo knjižnice.
3 SPLETNE STRANI SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Splošne knjižnice s pomočjo svojih spletnih strani uporabnikom nudijo informacije ter javnosti predstavljajo svoje storitve, dejavnosti in zbirke. Kot pravi Novljan (2002), so spletne strani splošnih knjižnic z zanesljivostjo, kakovostjo informacij in varnostjo lahko pomemben referenčni vir, njihova pogostost uporabe in zadovoljstvo uporabnikov pa knjižnice vidijo kot ključen razlog za nadaljnje vlaganje v njihov razvoj in vzdrževanje. Z dobro načrtovano in urejeno spletno stranjo knjižnica skrbi tudi za lastno promocijo in javnost opozarja na svoje storitve, kar Nagode (2003) vidi kot pomembno nalogo knjižnic kot ustanov, ki opravljajo svojo dejavnost za uporabnike. Danes je pomen spletnih strani še veliko večji. Digitalna revolucija je v knjižnicah spremenila storitve, način dela in komunikacijo z uporabniki ter prinesla zaposlenim v knjižnici nova profesionalna orodja (Mierzecka in Suminas 2018). Kakor pravi Shevchenko (2019), so spletne strani knjižnic v zadnjih dvajsetih letih postale osrednjega pomena kot prostor, kjer knjižnice uporabnikom nudijo vire in informacije, pogosto pa so celo bolj obiskane od samih knjižnic. Poleg tega pa imajo spletne strani knjižnic močno konkurenco pri številnih drugih spletnih virih in orodjih za iskanje informacij, zato je še toliko bolj pomembno, da zmorejo knjižnice spletne strani zasnovati tako, da privabijo uporabnike.
Liu (2004) kot osnovna načela uspešne spletne strani navaja:
– enostavnost in uporabniška usmerjenost,
– struktura strani mora biti smiselna za uporabnike, ne knjižničarje, – navigiranje po strani naj bo enostavno, konsistentno in ponavljajoče, – stran naj podpira tako specifična iskanja kot tudi naključno brskanje, – informacije naj bodo v dosegu treh klikov, če je to le mogoče,
– jezik naj bo prijazen uporabnikom, bibliotekarskemu žargonu se izogibamo, – vsebina naj bo strnjena,
– stran naj bo vizualno ustrezno oblikovana (slike naj ne bodo prevelike, ozadje besedila naj ne vsebuje slik, zadosten kontrast črk in ozadja, konsistentna uporaba pisave).
Sodobni uporabnik želi imeti informacije na dosegu roke kjerkoli in kadarkoli, izredno pomembno mu je tudi, da jih pridobi hitro. Informacije na spletnih straneh morajo torej biti jasne, razumljive in lahko najdljive, saj uporabniki ne bodo porabili velike količine časa za iskanje. Stran mora tudi biti redno posodobljena (Shevcenko, 2019). Knjižničarji morajo pri zasnovi spletnih strani torej nujno biti v koraku s časom, spremljati in upoštevati morajo navade in želje modernih uporabnikov, ki jih v veliki meri oblikujejo tudi drugi informacijski viri in družabna omrežja.
Novljan je leta 2002 ugotavljala, da spletne strani slovenskih splošnih knjižnic dajejo vtis, da knjižnice pred oblikovanjem niso imele jasno začrtanih ciljev, prioritet in izdelanega načrta in da ne poznajo dovolj dobro potreb svojega okolja ter možnosti, ki se v tem okolju
ponujajo. Spletne strani so knjižnice oblikovale brez skupnega dogovora in minimalnih standardov za oblikovanje spletnih strani splošnih knjižnic. Med drugim je izpostavila tudi primanjkljaj informacij o domoznanski dejavnosti. Prav tako je opozorila na razlike v kvaliteti med spletnimi stranmi, ki lahko povzročijo, da knjižnice s slabšimi spletnimi stranmi izgubljajo zaupanje uporabnikov, tudi če ti cenijo njihovo klasično ponudbo.
Novljan (2002) je tako pozvala k nujnim izboljšavam, s katerimi bi knjižnice pridobile zaupanje uporabnikov ter okrepile in povečale svoj vpliv v družbi.
Barber (2016) pravi, da je vprašanje o tem, kako uspešno izkoristiti široke možnosti, ki jih ponuja splet za promocijo, eden izmed večjih izzivov knjižnic danes. Potrebna so nova znanja in novi načini oblikovanja predstavitev informacij, saj se ti načini v spletnem okolju močno razlikujejo od tistih, primernih za tradicionalne medije kot so npr. brošure ali plakati.
Eden izmed najboljših načinov, kako se pridobiti potrebna znanja na tem področju, pa je po njenem mnenju analiza in primerjava več različnih spletnih strani. V današnjem času, ko je splet glavni vir informacij, je izvajanje rednih evalvacij spletnih strani za ustanove ključnega pomena (Devi in Verma, 2018; Zahran idr., 2014). Shevchenko (2019) pa medtem poudarja, da se pri oblikovanju in načrtovanju spletnih strani ne sme pozabiti na vključitev uporabnikov. Sodelovanje uporabnikov in uporabniške študije lahko namreč bistveno prispevajo k izdelavi kvalitetne in uporabne spletne strani.
V preteklih 20 letih je razvoj spletnih strani in tehnologije vplival tudi na posodobitev spletnih strani slovenskih knjižnic, na žalost pa novejših raziskav, ki bi ponovno ocenile kvaliteto in pregledale značilnosti spletnih strani, še posebej v povezavi z domoznansko dejavnostjo, v tem še obdobju ni bilo. Kljub temu pa v raziskavi Novljanove vidimo nekaj ključnih vidikov, ki so pomembni za kvalitetno spletno stran knjižnice, njena raziskava pa predstavlja tudi izhodišče za našo analizo predstavitve domoznanske dejavnosti na spletnih straneh splošnih knjižnic. Kot način izboljšave spletnih strani Novljan (2002) predlaga dogovor o vsebini spletnih strani splošnih knjižnic, ki bi, med drugim, jasno opredelil cilje in vsebine spletnih strani - med slednjimi izpostavi tudi pregledne domoznanske informacije.
Preden si knjižnica postavi načrt spletne strani, naj torej najprej opredeli namen in cilje, ki jih želi doseči, ter opredeli specifične potrebe uporabnikov (Novljan, 2003; Oven in Šauperl, 2005). Novljan (2003) tudi predlaga, naj pri oblikovanju upošteva strani drugih organizacij, obenem pa poudarja svojo nezamenljivost z njimi. Predstavi naj klasično knjižnico, njene zbirke in storitve, možnosti njihove uporabe in možnosti uporabnikov pri soustvarjanju zbirk in knjižničnega programa. Prav tako Novljan (2003) priporoča, naj knjižnica skrbi za izvirnost strani s ponudbo elektronskih virov, tako da dopolni klasične vire z istimi elektronsko dostopnimi, razširi izbiro z novimi vsebinami v elektronsko dostopni obliki in povečuje možnost samostojne uporabe informacij z elektronsko dostopnimi viri.
4 DIGITALIZIRANO DOMOZNANSKO GRADIVO
Spletne strani knjižnicam med drugim omogočajo objavo digitaliziranega domoznanskega gradiva. Kot pravi Resman (2005), digitalne domoznanske zbirke s svojimi vsebinami pozitivno doprinašajo k lokalni raznolikosti, vseživljenjskem učenju in socialni vključenosti.
Najpomembnejši element digitalne domoznanske zbirke pa so zanimive lokalne vsebine, ki so s pomočjo digitalne tehnologije hitro in enostavno dostopne na enem mestu. V digitalni dobi postajajo splošne knjižnice upravljalke znanja tudi skozi oblikovanje digitalnih domoznanskih zbirk, ki preko novih tehnologij razširjajo lokalne meje in postajajo zanimive za čedalje širši krog ljudi. Poleg tega se uporabnikom želja po gradivu poveča, če je le-to predstavljeno na spletnih straneh (Novljan, 2005), kar je še ena prednost spletnih digitalnih zbirk.
Kot ugotavlja Petrovič (2016), je razvoj digitalizacije prinesel nove možnosti kulturnim institucijam, ki so se začele ukvarjati s tem, kako predstaviti svoje vsebine v digitalnem okolju. Vse to je imelo pomemben vpliv tudi na domoznansko dejavnost, saj so ravno domoznanske zbirke tiste, ki jih knjižnice lahko uspešno ponudijo v spletnem okolju. Ta razvoj pa je obenem povzročil, da so se v zadnjem desetletju že tako širokemu naboru delovnih nalog knjižničarjem in posebno domoznancem pridružili še drugi izzivi, saj morajo ustvarjati digitalne domoznanske zbirke, kar seveda od njih terja dodatno znanje in čas, široko poznanje tem in tudi veščine uporabe računalniških orodij. Poleg tega se morajo ukvarjati z vprašanjem, kako oblikovati digitalno zbirko in vsebino, da bo ta primerna za različne vrste uporabnikov in njihove različne informacijske potrebe. Iz tega razloga je tudi čedalje bolj pomembno, da se povežejo in sodelujejo z informacijskimi strokovnjaki, ki jim lahko pomagajo domoznanske vsebine pretvoriti v nove oblike medijev.
Kljub temu Resman (2005) obrazloži, da osnovne funkcije domoznanske dejavnosti, ki so evidentiranje, pridobivanje, obdelava, postavitev, posredovanje in arhiviranje domoznanskega gradiva, ostajajo enake ne glede na obliko, v kateri je gradivo predstavljeno.
Po Novljan (2005) se knjižnice za digitalizacijo gradiva odločajo na podlagi njegove vsebine, zanimanja javnosti ter želje po zaščiti dokumentov. Pri vključitvi domoznanskega gradiva je treba tudi upoštevati avtorske pravice. Če jih za določeno domoznansko gradivo ni mogoče pridobiti, ima to lahko negativen vpliv na kvaliteto zbirke (Resman, 2005). Vendar pa težave s pridobitvijo avtorskih pravic niso najpogostejša ovira splošnih knjižnic pri ustvarjanju digitalnih domoznanskih zbirk. Iz podatkov raziskave Bon idr. (2018) je razvidno, da domoznansko gradivo digitalizira 78% splošnih knjižnic v Sloveniji. Kot najpogostejša razloga, da knjižnice ne digitalizirajo gradiva, pa sta navedena pomanjkanje sredstev (44 %) ter pomanjkanje kadra (44 %).
Mnoge knjižnice digitalizirane domoznanske vsebine objavljajo na različnih slovenskih portalih, namenjenim tovrstnim vsebinam. Povezave na te portale imajo objavljene na svojih spletnih straneh. Med najbolj uporabljenimi in širše znanimi so Kamra, dLib in Obrazi slovenskih pokrajin.
4.1 Kamra
Portal Kamra, vzpostavljen leta 2006, se je začel kot štiriletni projekt pri katerem so sodelovale Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza splošnih knjižnic in Osrednja območna knjižnica, financiralo pa ga je Ministrstvo za kulturo. Od leta 2011 naprej ga upravlja Osrednja knjižnica Celje, pri financiranju in vzdrževanju pa sodelujejo tudi ostale osrednje območne knjižnice in Zveza splošnih knjižnic. Kamra je digitalna knjižnica, ki vsebuje različne digitalizirane domoznanske vsebine, ki so predstavljene kot zgodbe. Vsebine prispevajo knjižnice, pa tudi druge ustanove in posamezniki. Ustanove, ki želijo na Kamri objaviti svoj prispevek, pošljejo domoznanske vsebine in pripravljeno besedilo, ki naj bi vsebine spremljajo, regijskemu uredniku. Ta presodi, če je vsebina primerna in svetuje glede postopka digitalizacije, v primeru da vsebine še niso digitalizirane. Med digitaliziranimi vsebinami na Kamri se nahajajo razglednice, predstavitve znamenitih oseb ter njihovih del, fotografije in druge vsebine, relevantne za ljudi vseh lokalnih področij. S tem uporabnikom na enem mestu nudijo dostop do različnih domoznanskih vsebin, zanimivih za lokalne skupnosti, organizacijam pa ponujajo v uporabo brezplačno infrastrukturo, preko katere lahko predstavijo domoznanske vsebine (Kamra, b. d.).
4.2 dLib
Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) nudi dostop do vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Vsebuje digitalizirano ter izvorno digitalno gradivo. Razvila jo je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki prispeva tudi največji del gradiva, digitalizirane vsebine pa objavljajo tudi knjižnice in druge dediščinske ustanove. Vsebuje torej veliko kulturno pomembnih dokumentov, ki jih hranijo knjižnice (dLib, b. d.).
4.3 Obrazi slovenskih pokrajin
Portal Obrazi slovenskih pokrajin upravljajo Mestna knjižnica Kranj ter osrednje območne knjižnice. Vsebuje biografije pomembnih osebnosti slovenskih pokrajin in Slovencev iz zamejstva. Biografski leksikon združuje biografije znamenitih oseb iz zgodovine in sedanjosti, objavljenih v regijskih leksikonih. Na enem mestu združuje biografije iz biografskih leksikonov: Celjskozasavski.si, Dolenjski biografski leksikon, Gorenjci.si, Koroški biografski leksikon, Pomurci.si., Primorci.si, Spodnjepodravci.si in Štajerci.si. Meje desetih različnih pokrajin, po katerih so razdeljeni leksikoni, določajo območne knjižnice, ki na portal dodajajo vsebine (Obrazi slovenskih pokrajin, b. d.).
5 RAZISKAVA
5.1 Raziskovalni problem
K prepoznavnosti domoznanske zbirke in zavedanju o njenem pomenu za lokalno okolje prispeva velik delež to, kako je zbirka predstavljena na spletni strani knjižnice. Knjižnice s tem, da nudijo kvalitetno in izčrpno predstavitev domoznanske zbirke obiskovalcem svojih spletnih strani, skrbijo za ozaveščanje o pomembnosti zbirke in celotne domoznanske dejavnosti, posledično pa tudi utrjujejo zavedanje o pomembni vlogi, ki jo imajo knjižnice za lokalno okolje. O domoznanskih zbirkah slovenskih knjižnic je bilo do zdaj narejenih nekaj raziskav, vendar se nobena še ni posvetila izključno analizi domoznanskih zbirk na spletnih straneh.
5.2 Raziskovalna vprašanja
V svojem diplomskem seminarju želimo odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Ali so domoznanske zbirke na spletnih straneh splošnih knjižnic izpostavljene?
2. Kje se domoznanske zbirke nahajajo v arhitekturi spletnih strani?
3. Kakšne informacije o domoznanskih zbirkah oziroma domoznanski dejavnosti so na voljo na spletnih straneh splošnih knjižnic?
4. Ali splošne knjižnice na svojih spletnih straneh prikazujejo digitalizirane objekte iz domoznanske zbirke?
5.3 Metodologija
Na območju Slovenije trenutno svojo dejavnost opravlja 58 splošnih knjižnic. Za potrebe raziskave smo s seznama splošnih knjižnic za leto 2019 vzeli vsako drugo knjižnico ter tako pridobili seznam 29-ih splošnih knjižnic, ki so predstavljale naš slučajnostni vzorec. Naredili smo pregled domoznanskih vsebin na njihovih spletnih straneh, in sicer v obdobju med 5.
februarjem in 5. marcem 2021. Rezultate smo razdelili v štiri sklope in pripravili tabelarične preglede, v katerih smo zbrali informacije o tem, kako knjižnice na svojih spletnih straneh predstavljajo domoznanske zbirke.
6 REZULTATI
6.1 Izpostavljenost domoznanske dejavnosti
Na spletnih straneh smo za začetek pregledali, če so domoznanske vsebine na začetni spletni strani na kakršenkoli način izpostavljene. S tem je mišljena umestitev česarkoli, povezanega z domoznansko zbirko (npr. prispevek o gradivu iz zbirke, slika s povezavo ali obvestilo o prireditvi z domoznansko dejavnostjo), med aktualnimi novicami ali na katerem drugem poudarjenem mestu na vstopni strani. Zanimalo nas je torej, ali so domoznanske vsebine vidne še kje drugje kot znotraj osnovne menijske vrstice. Kot je razvidno iz Tabela 1, je bila domoznanska zbirka izpostavljena samo na dveh spletnih straneh v našem vzorcu 29 knjižnic.
Tabela 1: Izpostavljenost domoznanske dejavnosti na začetni spletni strani knjižnice
Knjižnica Da Ne
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik •
Osrednja knjižnica Mozirje •
Splošna Knjižnica Slovenske Konjice • Javni zavod knjižnica Šmarje Pri Jelšah •
Knjižnica Velenje •
Medobčinska splošna Knjižnica Žalec •
Knjižnica Črnomelj •
Valvasorjeva knjižnica Krško •
Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto •
Knjižnica Sevnica •
Občinska knjižnica Jesenice •
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica • Knjižnica Dr. Toneta Pretnarja Tržič • Mestna knjižnica In Čitalnica Idrija •
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin •
Knjižnica Radlje Ob Dravi •
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec •
Mestna Knjižnica Izola •
Mestna Knjižnica Piran •
Kosovelova knjižnica Sežana •
Knjižnica Domžale •
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik •
Mestna knjižnica Ljubljana •
Knjižnica Medvode •
Javni Zavod knjižnica Gornja Radgona •
Splošna knjižnica Ljutomer •
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož •
Knjižnica Lenart •
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica •
SKUPAJ 2 27
Večina knjižnic ima rubrike kot so »izpostavljeno«, »aktualno« ali »novice«, vendar se med njimi niso nahajale informacije ali povezave do domoznanskih zbirk in domoznanske dejavnosti. Izjemi sta Medobčinska splošna knjižnica Žalec ter Knjižnica Šmarje pri Jelšah.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je imela v času pregleda v rubriki »Izpostavljeno«
objavljeno povezavo na projekt »Utrip domoznanstva«. Knjižnica Šmarje pri Jelšah (Slika 1) pa je imela v novicah objavo, v kateri obiskovalcem sporoča, da namerava izdati knjigo starih razglednic iz svoje domoznanske zbirke in jih spodbuja k sodelovanju, v kolikor imajo doma tudi sami zanimive stare razglednice. Vendar se nam zdi potrebno omeniti, da Knjižnica Šmarje pri Jelšah razen objave v novicah ter povezave na digitalizirane objave na portalu Kamra na spletni strani ni imela drugih informacij o domoznanski zbirki in domoznanske dejavnosti nismo zasledili v nobenem od menijev oziroma podstrani.
Slika 1: Aktualna novica z domoznansko vsebino na spletni strani Knjižnice Šmarje pri Jelšah
6.2 Umeščenost domoznanske dejavnosti v arhitekturi spletne strani
Tabela 2 prikazuje lokacijo, kamor je domoznanska zbirka ali dejavnost umeščena v arhitekturi spletne strani. Pri analizi smo ločili, ali se kategorija nahaja v samostojnem meniju (kot del glavne menijske vrstice ali drugje na strani), v katerem izmed podmenijev ali pa morda domoznanske vsebine nimajo mesta v arhitekturi spletne strani. Kot samostojni meni smo upoštevali meni »domoznanska zbirka«, »domoznanstvo« in tudi druga imena, s katerimi imajo nekatere knjižnice poimenovane svoje zbirke z domoznansko vsebino, na primer »Muzejska zbirka« Knjižnice Mozirje ali »Posebne zbirke Boga Komelja«
Knjižnice Novo mesto. Merilo je bilo torej, da gre za domoznansko dejavnost in vsebino.
Tabela 2: Lokacija domoznanske dejavnosti v arhitekturi spletne strani
Knjižnica Samostojni razdelek
na začetni strani
Podmeni Ni v meniju /podmeniju
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik •
Osrednja knjižnica Mozirje •
Splošna Knjižnica Slovenske Konjice •
Javni zavod knjižnica Šmarje Pri Jelšah •
Knjižnica Velenje •
Medobčinska splošna knjižnica Žalec •
Knjižnica Črnomelj •
Valvasorjeva knjižnica Krško •
Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto •
Knjižnica Sevnica •
Občinska knjižnica Jesenice •
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica • Knjižnica Dr. Toneta Pretnarja Tržič •
Mestna knjižnica In Čitalnica Idrija •
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin •
Knjižnica Radlje Ob Dravi •
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec •
Mestna Knjižnica Izola •
Mestna Knjižnica Piran •
Kosovelova knjižnica Sežana •
Knjižnica Domžale •
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik •
Mestna knjižnica Ljubljana •
Knjižnica Medvode •
Javni Zavod knjižnica Gornja Radgona •
Splošna knjižnica Ljutomer •
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož •
Knjižnica Lenart •
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica •
SKUPAJ 13 11 5
V največ primerih (13 od 29) imajo analizirane spletne strani knjižnic za domoznansko dejavnost namenjen samostojni razdelek v glavnem meniju (primer na Slika 2), s čimer je ta vsebina bolj opazna in lažje najdljiva.
Slika 2: Samostojni razdelek »Domoznanstvo« na strani Občinske knjižnica Jesenice
Na enajstih straneh so domoznanske zbirke ali domoznanstvo element v podmenijih kategorij kot so »Oddelki«, »Dejavnosti«, »Storitve. Primer: Mestna knjižnice Izola (Slika 3), kjer se domoznanska zbirka nahaja pod kategorijo »Oddelki«.
Slika 3: Domoznanska zbirka znotraj menija »Oddelki« - primer strani Mestne knjižnice Izola
Na petih spletnih straneh kategorije za domoznanstvo ali domoznanske zbirke nismo zasledili v menijih, kar nas je presenetilo. Štiri od teh petih strani tudi nima nikakršnih informacij o domoznanski zbirki ali dejavnosti, ena pa ima samo povezavo na digitalizirane objekte na Kamri.
Na nekaterih straneh kategorije, namenjene domoznanskim vsebinam, najdemo na več mestih. Mestna knjižnica Ljubljana ima informacije o domoznanskem gradivu umeščene v razdelku »Ljubljanske zgodbe« (Slika 4Slika 4), ki se nahaja na desnem robu strani spodaj, črke pa so majhne, tako da segment ni tako opazen. Hkrati so domoznanske vsebine na voljo tudi v podmeniju kategorije »Gradivo«, znotraj »Posebnih zbirk« -, kjer je predstavljena tudi Spominska zbirka dr. Kristine Brenkove. Tudi Splošna knjižnica Ljutomer ima informacije o domoznanski zbirki na več mestih.
Slika 4: Meni »Ljubljanske zgodbe« Mestne knjižnice Ljubljana
Za boljšo predstavo umestitve domoznanskih vsebin v arhitekturi spletnih strani analiziranih knjižnic smo naredili prikaze za strani, kjer se domoznanske vsebine nahajajo v podmenijih:
1. Splošna knjižnica Slovenske Konjice:
2. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin:
KNJIŽNICA DOMOZNANSTVO
OSTALE STORITVE IN ZBIRKE
DOMOZNANSKA ZBIRKA
3. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
4. Mestna knjižnica Izola:
5. Kosovelova knjižnica Sežana
6. Knjižnica Domžale:
7. Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik:
8. Mestna knjižnica Ljubljana:
STORITVE
ODDELKI ZA ODRASLE DOMOZNANSKA ZBIRKA
INFORMACIJE ODDELKI
DOMOZNANSKA ZBIRKA
ODDELKI DOMOZNANSKI
ODDELEK
ODDELKI
DOMOZNANSKA ZBIRKA
DEJAVNOSTI IN PROJEKTI POSEBNE ZBIRKE DOMOZNANSKA ZBIRKA
LJUBLJANSKE ZGODBE
IZDAJE SODELUJ KULTURNADEDIŠČINA PRIREDITVE ZBIRKE
9. Splošna knjižnica Ljutomer:
10. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
11. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Kot lahko vidimo, se kategorije, znotraj katerih so umeščene podkategorije za domoznansko dejavnost ali zbirko, zelo razlikujejo. Spletne strani so tudi na splošno zelo različno strukturirane in oblikovane, zato to seveda ni presenetljivo. Poleg tega, da je domoznanska dejavnost lažje najdljiva, kadar se nahaja na samostojnem mestu v enem izmed glavnih menijev, je tudi večja verjetnost, da jo bodo opazili in pogledali tudi uporabniki, ki niso na strani specifično zato, ker iščejo informacije o domoznanski zbirki.
GRADIVO
POSEBNE ZBIRKE
SPOMINSKA ZBIRKA DR.
KRISTINE BRENKOVE
MUZEJ
PREDSTAVITEV SPLOŠNE MUZEJSKE
ZBIRKE
GRADIVO DOMOZNANSKA
ZBIRKA (OPIS)
KNJIŽNICA DRAGOCENOSTI
O KNJIŽNICI
DOMOZNANSTVO
O NAS
DOMOZNANSTVO
6.3 Informacije o zbirki
V tretjem delu raziskave smo popisali, katere izmed osnovnih informacij o domoznanski zbirki ali dejavnosti lahko obiskovalci najdejo na spletnih straneh. Zanimalo nas je, koliko spletnih strani informira obiskovalce o obsegu zbirke. Pregledali in zabeležili smo torej, če ima spletna stran na voljo podatek o številu enot domoznanske zbirke.
Druga informacija, ki smo jo iskali na spletnih straneh, je bila informacija o tem, ali je zbirka v prostem pristopu ali ne. Knjižnice imajo glede dostopa do svojih domoznanskih zbirk različne protokole, nekatere imajo zbirko v prostem pristopu, druge omogočajo obisk le s predhodnim dogovorom in zdi se mi pomembno, da knjižnice uporabnike seznanijo s tem na svoji spletni strani.
Kategorija dragocenosti in posebnosti kaže, ali knjižnica na spletni strani izpostavlja kakšen določen del svoje domoznanske zbirke. Veliko knjižic omenja svoje dragocenosti ali posebnosti, kjer, na primer, izpostavljajo najstarejše oziroma redko gradivo v zbirki ali poudarjajo posebne zbirke znotraj domoznanske zbirke (npr. zbirke pomembnih avtorjev lokalnega okolja in drugo gradivo, ki ima poseben pomen za knjižnico in njene uporabnike).
Pregledali smo tudi, koliko strani obiskovalcem ponuja informacijo o tem, kakšno gradivo se nahaja v domoznanski zbirki (torej gradivo, ki je nastalo na območju, ki ga pokriva knjižnica, se po vsebini nanaša nanj ali so ga ustvarili avtorji s tega območja, našteti različni mediji ipd.).
Tabela 3 prikazuje informacije o domoznanski zbirki, ki so na voljo na spletnih straneh. Kot je razvidno, na devetih spletnih straneh ni moč najti nobene izmed navedenih informacij, na treh spletnih straneh pa so na voljo vse.
Tabela 3: Informacije o domoznanski zbirki, ki so na voljo na spletnih straneh
Knjižnica Obseg
zbirke
Dostop do zbirke
Dragocenosti, posebnosti
Vrste gradiva
Kontakt Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Osrednja knjižnica Mozirje • • • •
Splošna Knjižnica Slovenske Konjice Javni zavod knjižnica Šmarje Pri Jelšah
Knjižnica Velenje • • •
Medobčinska splošna knjižnica Žalec • • •
Knjižnica Črnomelj
Valvasorjeva knjižnica Krško • • •
Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto • • • • •
Knjižnica Sevnica •
Občinska knjižnica Jesenice • • • • •
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
• Knjižnica Dr. Toneta Pretnarja Tržič
Mestna knjižnica In Čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin • • •
Knjižnica Radlje Ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
• • • •
Mestna Knjižnica Izola •
Mestna Knjižnica Piran • • •
Kosovelova knjižnica Sežana • • • •
Knjižnica Domžale • • •
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik • • • • •
Mestna knjižnica Ljubljana • • •
Knjižnica Medvode • •
Javni Zavod knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer •
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož • •
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
• • •
SKUPAJ 6 10 18 15 10
Ali je zbirka v prostem dostopu ali je potreben za ogled poseben predhodni dogovor s knjižnico, je moč razbrati na desetih spletnih straneh. Strani, na katerih smo lahko našli podatek o vrstah gradiva, ki ga knjižnice uvrščajo v domoznansko zbirko, je petnajst (primer Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, Slika 5).
Slika 5: Seznam vrst gradiva, ki spadajo v domoznansko zbirko (primer spletne strani Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin)
Dragocenosti ali posebnosti, s katerimi se ponaša domoznanska zbirka, so izpostavljene na osemnajstih straneh (primer Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Slika 6). Obseg in natančnost informacij znotraj tega se razlikujejo. Med spletnimi stranmi, ki omenjajo svoje posebne zbirke znotraj domoznanske zbirke, je npr. Valvasorjeva knjižnica Krško, ki ima razstavljeno stalno posebno zbirko na temo Speedway dirk. Poleg dveh fotografij je na spletni v tej podkategoriji opis zbirke, informacija o tem, kdaj si obiskovalci zbirko lahko ogledajo ter kontakt (e-mail in telefonska številka) za vse, ki si želijo vodeni ogled. Poleg tega ima ista knjižnica tudi predstavitev svoje druge posebne domoznanske zbirke – Spominske sobe Alfonza Gspana ter predstavitev Baročne kapucinske knjižnice, ki prav tako vsebuje daljši opis, fotografije, opisane dragocenosti knjižnice, informacije o možnosti ogleda ter kontakt predstojnika. Knjižnica Velenje kot svojo posebno domoznansko zbirko izpostavlja Faksimilirano zbirko Valvasorjevih grafik. Izčrpen in natančen opis na spletni strani vsebuje informacije o številu enot, vrstah in tudi vsebini ter izgledu gradiva, kdaj je zbirka nastajala, v katerih jezikih je gradivo in kdo je zbirko knjižnici podaril. Objavljene so tudi fotografije in informacija o tem, kdo je vodja projekta in urednik zbirke. Knjižnica Domžale kot posebni domoznanski zbirki predstavi zbirki dveh pomembnih lokalnih osebnosti. Prva je zbirka filmskega ustvarjalca Nenada Jovičiča, pri kateri so na voljo opis, fotografije in katalog njegovih osebnih predmetov z opisi, druga pa je Breznikova muzejska zbirka, pri kateri je opis zbirke, predstavitev Matjaža Brojana, ki je knjižnici zbirko podaril, ter kontaktni podatki za ogled zbirke. Nekatere spletne strani torej nudijo zelo dodelane in razširjene opise s fotografijami in dodatnimi informacijami, medtem ko druge posebne zbirke omenjajo v enem stavku ali dveh.
Slika 6: Seznam dragocenih in redkih knjig na spletni strani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Pri večini spletnih strani so vsebine jasno kategorizirane in ustrezno opisane, pri določenih pa je struktura manj jasna. Knjižnica A.T. Linharta Radovljica ima abecedni seznam oznak, ki vodijo na domoznanske vsebine, ki pa je brez kakršnegakoli opisa ali razlage (Slika 7).
Kljub objavljenim povezavam na vsebine lahko takšen prikaz označimo kot pomanjkljiv, saj obiskovalcu strani ne ponudi dovolj informacij za razumevanje prikazane vsebine.
Slika 7: Vsebina pod menijem »Domoznanstvo« na spletni strani Knjižnice A. T. Linharta Radovljica Po izčrpnosti informacij najbolj izstopajo Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnica Velenje in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Na teh spletnih straneh je na voljo je veliko
informacij o domoznanski dejavnosti in zbirki, vse objavljene povezave in ostale vsebine so tudi ustrezno natančno opisane.
6.4 Digitalizirane domoznanske vsebine na spletnih straneh
V tem delu raziskave delu smo pregledali, ali so na spletni strani na voljo digitalizirani objekti iz domoznanske zbirke oziroma ali so na voljo povezave do portalov, na katerih se nahajajo digitalizirani objekti knjižnice. Povezave do domoznanskih portalov smo popisovali le, ko so le-te objavljene znotraj segmenta domoznanske zbirke ali pa so morda bile kje drugje na strani, vendar so vodile do digitaliziranih vsebin, ki jih je ustvarila knjižnica.
Nekatere knjižnice imajo povezave do portalov kot so Kamra, dLib in Obrazi slovenskih pokrajin objavljene v kategoriji »E-viri«, skupaj z drugimi podatkovnimi zbirkami in ne vodijo niti ne napotijo uporabnika do specifičnih digitaliziranih objektov posamezne knjižnice. Povezav v tem kontekstu v tabelo nismo beležili. Prav tako nismo beležili povezav na druge strani, ki niso bile delujoče.
Pregled spletnih strani (Tabela 4) je pokazal, da enajst knjižnic digitaliziranih objektov nima objavljenih na svoji strani niti nima objavljenih povezav na druge strani s tovrstno vsebino.
Prav tako enajst knjižnic pa ima različne digitalizirane vsebine iz domoznanske zbirke objavljene na svojih spletnih straneh (Slika 8). Le ena knjižnica je imela na strani prikazane digitalizirane objekte iz svoje domoznanske zbirke, hkrati pa je imela tudi povezave na Kamro, Dlib, Obraze slovenskih pokrajin ter druge strani, kjer predstavlja svoje domoznansko gradivo.
Tabela 4: Dostopnost digitaliziranih objektov in povezav na spletnih straneh
Knjižnica Digitalizirani
objekti na spletni strani
knjižnice
Dlib Kamra Obrazi slovenskih
pokrajin
Druge strani
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik • •
Osrednja knjižnica Mozirje
Splošna Knjižnica Slovenske Konjice •
Javni zavod knjižnica Šmarje Pri Jelšah •
Knjižnica Velenje • • •
Medobčinska splošna knjižnica Žalec • • Knjižnica Črnomelj
Valvasorjeva knjižnica Krško •
Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto • • •
Knjižnica Sevnica
Občinska knjižnica Jesenice • • •
Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
• Knjižnica Dr. Toneta Pretnarja Tržič • Mestna knjižnica In Čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin • • • •
Knjižnica Radlje Ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec
Mestna Knjižnica Izola • • •
Mestna Knjižnica Piran • • •
Kosovelova knjižnica Sežana
Knjižnica Domžale • • •
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik • • • • •
Mestna knjižnica Ljubljana • •
Knjižnica Medvode • • •
Javni Zavod knjižnica Gornja Radgona Splošna knjižnica Ljutomer
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
• •
SKUPAJ 11 10 14 5 3
Slika 8: Arhiv digitaliziranih starih razglednic Medobčinske splošne knjižnice Žalec
Povezavo na dLib smo našli na desetih spletnih straneh, štirinajst pa jih ima povezavo na portal Kamra. Pet knjižnic ima povezavo na Obraze slovenskih pokrajin, tri pa imajo povezave do drugih primerljivih strani. Tako ima, na primer, Knjižnica Jesenice objavljeno povezavo do Jlib – digitalno knjižnico, ki hrani domoznanske vsebine s področja Jesenic (Slika 9).
Slika 9: Povezava na portal Jlib na spletni strani Občinske knjižnice Jesenice
Drugi takšen primer je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik (Slika 10) s povezavo na Kamniško-komendski biografski leksikon ter portal prejmipozdravi.si, na katerem knjižnica že preko 20 let objavlja digitalizirane razglednice iz svoje domoznanske zbirke. V obeh primerih gre torej za portale oziroma digitalne knjižnice, ki sta jih knjižnici zgradili za dostop do digitaliziranih domoznanskih objektov oziroma do domoznanskih vsebin in omogočajo več možnosti kot prikaz na spletni strani knjižnice.
Slika 10: Povezave na digitalizirano gradivo na spletni strani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
7 RAZPRAVA
Knjižnice svoje spletne strani relativno pogosto posodabljajo, lahko z manjšimi spremembami ali pa stran prenovijo v celoti. Raziskava tako prikazuje le sliko stanja v obdobju izvedbe raziskave. Pregled izbranih spletnih strani je pokazal, da se vsebine o domoznanski dejavnosti in zbirkah na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic precej razlikujejo. Različne knjižnice dajejo poudarek na različne informacije, seveda pa so med seboj zelo različne tudi same spletne strani. Vse to potrjuje ugotovitve Novljan (2003) o različnih poudarkih, ki jih knjižnice na spletnih straneh dajejo vsebini, obliki in načinu prikazovanja.
V prvem delu raziskave je bil rezultat najslabši. Domoznanska zbirka je bila na spletnih straneh izpostavljena le v dveh primerih. Res je, da se vsebina novic in rubrik kot je
»izpostavljeno« spreminja in zato naš rezultat prikazuje le posnetek stanja v času izvedbe raziskave, vendar smo vseeno pričakovali, da bo takšnih strani več. Glede na to, da je domoznanska zbirka pomembna zbirka za lokalno okolje, spletno stran splošne knjižnice pa gotovo v večji meri obiskujejo lokalni prebivalci, smo pričakovali, da jo bom večkrat našli med izpostavljenimi in aktualnimi temami. Odgovor na raziskovalno vprašanje, ali so domoznanske zbirke na spletnih straneh izpostavljene, je torej negativen.
V drugem delu smo iskali odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, pri katerem nas je zanimalo, kje so domoznanske zbirke na spletnih straneh locirane. Ugotovili smo, da je imelo trinajst knjižnic izpostavljeno domoznanstvo v glavnem meniju. To je več kot polovica spletnih strani, ki so vključevale domoznanske zbirke. V primeru enajstih spletnih strani se je domoznanska dejavnost nahajala v podmenijih oziroma podkategorijah – pregled teh hierarhij je pokazal, da se knjižnice poslužujejo zelo različnih umestitev te kategorije – nekatere knjižnice jih uvrščajo znotraj kategorije »Oddelki« ali »O knjižnici«, »Dejavnosti«, ali pa »Storitve«, »Gradivo« in »Posebne zbirke«. Gotovo se nam zdi najboljše, da ima domoznanska dejavnost kot zelo pomembna dejavnost knjižnice svoj meni, ki je viden takoj ob vstopu na spletno stran. Prav tako se nam zdi veliko boljše, da so različne domoznanske vsebine, ki jih knjižnica želi predstaviti, zbrane vse na enem mestu spletne strani, kot pa da so raztresene na več delov, kar smo tudi zasledili pri nekaterih knjižnicah. Splošna knjižnica Ljutomer ima tako, na primer, nekaj informacij o domoznanski zbirki v meniju »Muzej«, nekaj v »Gradivo« in nekaj v »Dragocenosti«.
S tretjim delom raziskave smo odgovorili na vprašanje o tem, ali spletne strani nudijo osnovne informacije o domoznanskih zbirkah. Rezultati so pokazali, da ima več kot polovica knjižnic, t.j. osemnajst, informacijo o dragocenostih ali posebnostih znotraj svoje domoznanske zbirke. To se nam zdi pozitivno, saj gre za podatek, ki je pomemben, hkrati pa vzbudi zanimanje pri obiskovalcih strani. Petnajst knjižnic ima na straneh predstavljene tudi vrste gradiva, ki spadajo v domoznansko zbirko. Ta informacija pomaga pri razumevanju, kaj domoznanska zbirka pravzaprav je, zato menimo, da bi ga morala
vključevati vsaka spletna stran. Informacije o načinu dostopa do digitaliziranih objektov se nahajajo na desetih straneh. Menimo, da je informacija pomembna in bi lahko bila vključena na več straneh. Samo šest knjižnic ima tudi informacijo o obsegu svoje domoznanske zbirke. Devet spletnih strani ni imelo na voljo nobene od teh informacij, kar se nam zdi visoka številka glede na vzorec in glede na to, da gre za osnovne informacije, kljub temu pa je pozitivno, da samo štiri knjižnice v našem vzorcu niso imele o na spletni strani nobenih informacij o domoznanski dejavnosti ali zbirki. Odgovor na tretje raziskovalno vprašanje je torej, da večina knjižnic na spletnih straneh nudi vsaj nekaj osnovnih informacij o zbirki, vendar bi bile pri velikem številu potrebne izboljšave in dopolnitve.
V četrtem delu lahko vidimo, da enajst knjižnic objavlja digitalizirane vsebine na svoji spletni strani, prav tako pa enajst spletnih strani ni imelo nobenih digitaliziranih objektov niti povezav na druge portale, kjer bi se te vsebine nahajale. Več spletnih strani je imelo povezave na portale z domoznanskimi vsebinami – največ, štirinajst knjižnic ima objavljeno povezavo na portal Kamra, deset na dLib, pet na Obrazi slovenskih pokrajin, vse od tega pa samo ena. Odgovor na četrto raziskovalno vprašanje je, da ima več spletnih strani knjižnic na voljo digitalizirane vsebine ali vsaj povezave do njih, kljub temu pa je relativno velik tudi delež knjižnic, ki teh vsebin nimajo vključenih na svojih spletnih straneh.
Rezultati torej prikazujejo, da se knjižnice predstavitev domoznanske zbirke na spletnih straneh lotevajo precej različno. Domoznanska dejavnost je umeščena na različna mesta spletnih strani, različen pa je tudi izbor informacij posameznih knjižnic, ki je o zbirkah na voljo. Kljub temu, da ima le manjši delež knjižnic na voljo vse informacije iz kategorij, ki smo jih popisovali, pa ima večina o domoznanski dejavnosti na spletni strani vsaj nekaj informacij. Knjižnica Črnomelj, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Radlje ob Dravi in Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona so štiri knjižnice, ki na svojih straneh o domoznanski dejavnosti ali zbirki nimajo ničesar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah pa ima samo povezavo do digitaliziranih objektov na portalu Kamra. Spletna stran Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik sicer ima kategorijo »domoznanstvo«, vendar sta znotraj tega navedeni samo povezavi na strani Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin.
7.1 Omejitve raziskave
Tretji del raziskave prikazuje, katere spletne strani imajo na voljo osnovne informacije o domoznanski zbirki. Rezultati torej prikazujejo, koliko knjižnic ima na spletni strani na voljo določeno informacijo, vendar se znotraj tega spletne strani razlikujejo tudi na način in obširnost, kako so te informacije na spletni strani predstavljene. Na nekaterih straneh so informacije nanizane v nekaj alinejah, pri drugih lahko najdemo celo stran besedila ali več.
Prav tako so pri rezultatih četrtega dela raziskave, ki prikazuje koliko knjižnic ima na spletnih straneh na voljo digitalizirane vsebine, razlike v količini objavljenih vsebin in obširnosti njihovih opisov na strani. Te razlike iz rezultatov naše raziskave niso razvidne.
S pomočjo tabel smo torej ugotavljali prisotnost ali odsotnost določenih vsebin na spletnih straneh, ne pa tudi obširnosti in kvaliteto teh vsebin. Do neke mere smo to predstavili v opisih, natančnejšo sliko pa bi pridobili z bolj poglobljeno raziskavo, kjer bi postavili tudi kriterije za kvaliteto posamezne vsebine.
8 ZAKLJUČEK
V diplomskem seminarju smo želeli narediti pregled predstavitve domoznanske dejavnosti in domoznanskih zbirk na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic. Ugotovili smo, da ima večina knjižnic na spletni strani o domoznanski dejavnosti na voljo vsaj nekaj informacij, nekatere domoznanske zbirke pa so predstavljene tudi zelo izčrpno. Vendar pa bi prav tako veliko knjižnic lahko svoje informacije še dopolnilo. Strinjamo se z mnenjem Novljan (2003), da je pametno, da knjižnice pred izdelavo spletne strani skrbno pripravijo načrt, pri tem pa sodelujejo tako med seboj kot tudi z drugimi ustanovami in strokovnjaki. Tudi Barber (2016) pravi, da je za uspešno organizacijo in promocijo domoznanske zbirke pomembna konstantna medsebojna komunikacija in izmenjava informacij in idej med zaposlenimi v knjižnici. Spletne strani so dober način za promocijo domoznanske dejavnosti, kvalitetna predstavitev zbirke na spletni strani pa lahko poveča zanimanje zanjo, spodbudi uporabnike k sodelovanju pri izgradnji domoznanske zbirke, pomaga uporabnikom pri zadovoljevanju informacijskih potreb in pripomore k pozitivni podobi knjižnice. Kakor obrazloži Nagode (2003), so knjižnice dinamična informacijska središča, ki jih ljudje obiskujejo tudi v prostem času, vendar pa uporabniki ne morejo sami od sebe vedeti, kaj vse jim določena knjižnica nudi. Če o tem niso zadostno informirani in niso prijazno povabljeni k uporabi knjižničnega gradiva in knjižničnih storitev, tega ne bodo počeli. Zanimivo in koristno bi se nam zdelo izvesti nadaljevanje raziskave, ki bi se je lotili tako, da bi vključili intervjuje z zaposlenimi iz knjižnic, ki sodelujejo pri vzpostavitvi in oblikovanju spletnih strani. S tem bi pridobili vpogled, na kakšne načine se knjižnice odločajo, kaj bodo vključile na svoje spletne strani o domoznanski zbirki in kako ta postopek poteka.
9 VIRI
Barber, J. (2016). Marketing. V. M. Dewe (ur.), Local studies collection management (str.
135-151). Routledge.
Bijali, A. in Khan, S. C. (2018). Marketing of local history collection of public libraries in the age of IT. International Journal of Information Dissemination and Technology, 8(2), 96-98.
Bon, M., Hriberšek Vuk S., Maček S., Pavlič A., Sedar K., Seljak B., in Videc, A. (2018).
Domoznanska dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah in v Univerzitetni knjižnici Maribor, stanje na dan 31. 12. 2016. Narodna in univerzitetna knjižnica.
https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/domoznanska_dejavnost.pdf Devi, K., in Verma, M.K. (2018). Content analysis based evaluation of library websites: a
case study. Annals of Library and Information Studies, 65, 239-251.
http://14.139.47.23/index.php/ALIS/article/view/21657/465464946
dlib. (b. d.). O nas. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.dlib.si/About.aspx Goropevšek, B. (1995). Domoznanstvo včeraj, danes, jutri. Knjižnica, 39(3), 61–79.
Kamra. (b. d.). Portal Kamra. https://www.kamra.si/o-kamri.html
Liu, H. (2004). Meeting user needs - A library website design. Luisiana Libraries, 67(1), 25 – 31.
Mierzecka, A. in Suminas, A. (2018). Academic library website functions in the context of users’ information needs. Journal of Librarianship and Information Science, 50(2), 157–167. https://doi.org/10.1177/0961000616664401
Nagode, A. (2003). Promocijska dejavnost visokošolske knjižnice: primer knjižnice oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Knjižnica, 47(3), 131-161.
Novljan, S. (2005). Domoznanska zbirka: neizkoriščene možnosti? Knjižnica, 49(3), 7–37.
Novljan, S. (2002). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica, 46(1–2), 45–59.
Novljan, S. (2003). Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir.
Knjižnica, 47(1–2), 69–83.
Obrazi slovenskih pokrajin. (b. d.). O leksikonu.
https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/o-leksikonu/
Oven, M. in Šauperl, A. (2005). Organizacija informacij na spletnih straneh biomedicinskih knjižnic Slovenije. Knjižnica, 49(3), 113-123.
Petrovič, M. (2016). Kadri v domoznanski dejavnosti – pregled stanja. Knjižnica, 60(4), 79–
106.
Resman, S. (2005). Digitalna domoznanska zbirka. Knjižnica, 49(3), 39–52.
Shevchenko, L. B. (2019). Design and usability of library websites. Scientific and Technical Information Processing, 46(4), 248–260. https://doi.org/10.3103/s0147688219040087 Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 do 2028). (2018).
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna- dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne-knjiznice.pdf Zahran, D.I., Al-Nuaim, H.A., Rutter, M.J. in Benyon, D. (2014). A Comparative Approach
To Web Evaluation And Website Evaluation Methods. International Journal of Public Information Systems, 10(1), 21-39.
http://www.ijpis.net/index.php/IJPIS/article/view/126/pdf
Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015.
