V LETU 2007
Gorazd Vodeb
Oddano: 28. 12. 2008 – Sprejeto: 29. 12. 2009
Strokovni članek UDK 027.022(497.4)"2007"
Izvleček
V članku so predstavljeni statistični podatki o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007, ki jih vsakoletno zbira Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. 61 osrednjih knjižnic je imelo 1062 izposojevalnih lokacij. Podatki prikazujejo odprtost knjižnic, prostorske pogoje in opremo knjižnic, stanje knjižničnih zbirk ter velikost prirasta. Predstavljena je tudi struktura zaposlenih, strukturi prihodkov in odhodkov ter podatki o obiskovalcih, članih ter izposoji in drugih storitvah knjižnic.
Kazalci so primerjani z normativi in standardi ter cilji Resolucije o nacionalnem pro- gramu za kulturo 2004–2007.
Ključne besede: slovenske splošne knjižnice, statistični podatki, letni pregled
Professional article UDC 027.022(497.4)"2007"
Abstract
Article presents statistical data about slovenian public libraries in 2007. Data were collected by Library System Development Center at National & Universty Library. 61 administrative units had 1062 service points including mobile library stops. Figures indicate opening times, space and equipment, size of libraries’ collections and addi- tions. Staff structure and finances are also presented beside data about visitors, reg- istered members, loans and other library services. Indicators are compared to require- ments of library regulations and standards, progress in reaching goals of Resolution on the 2004-2007 National Programme for Culture is also evaluated.
Keywords: slovenian public libraries, statistical data, annual report
VODEB, Gorazd. Slovenian public libraries in 2007: overview. Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)4, p. 57–76
1 Uvod
Članek predstavlja statistične podatke o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007, pri čemer se zgleduje po poročilih o delu splošnih knjižnic iz prejšnjih let (Novljan, 2007). Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici je spomladi leta 2008 izvedel redne meritve o delu splošnih knjižnic v Republiki Sloveniji. Spremljanje knjižnic poteka na podlagi Zakona o knjižničarstvu (Za- kon o knjižničarstvu, 2001) in Zakona o državni statistiki (Zakon o državni sta- tistiki, 1995). Metodologijo za zbiranje podatkov določa mednarodni standard za knjižnično statistiko ISO/DIS 2789: Information and documentation – Inter- national Library Statistics (Draft international standard ISO/DIS 2789, 2005). V meritvah je sodelovalo vseh 61 splošnih knjižnic. Podatki se zbirajo in obdelu- jejo s pomočjo informacijskega sistema Bibsist (Bibsist Online, 2008). Statistič- ni podatki so objavljeni v obliki datoteke za program Microsoft Office Excel na spletnem mestu Centra za razvoj knjižnic (Center za razvoj knjižnic …, 2008).
Center je izdal tudi publikacijo v tiskani ter elektronski obliki, ki poleg izbora statističnih podatkov vsebuje tudi vzorec vprašalnika in definicije terminov (Karun & Tizaj Marc, 2008).
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravil- nik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, 2003) določa minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati knjižnice, ki izvajajo javno službo.
Zahteve temeljijo na povprečnem stanju splošnih knjižnic v letu 2000. Standar- di za splošne knjižnice (Standardi za splošne knjižnice, 2005) so naravnani raz- vojno, saj naj bi njihove zahteve splošne knjižnice dosegle do leta 2015. Statis- tične podatke o delu slovenskih splošnih knjižnic v letu 2007 smo tako primer- jali z zahtevami Pravilnika in Standardov za splošne knjižnice ter na ta način predstavili doseganje minimalnih zahtev normativa in stanje razvoja pri dose- ganju standardov. Primerjali pa smo tudi stanje v letu 2007 s kazalci, doseženimi leto poprej. V letu 2007 se je zaključilo obdobje veljavnosti Resolucije o nacional- nem programu za kulturo 2004–2007 (Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007, 2004). Resolucija določa cilje tudi za področje knjižničarstva.
Za nekatere cilje smo prikazali, kako so se uresničili. V analizi smo upoštevali zakonodajo, ki je relevantna za področje splošnih knjižnic: Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, 2003), Zakon o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi, 1993) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, 2007).
Kot osnovo za izračune kazalcev na podlagi stanja prebivalstva smo uporabili podatke Statističnega urada RS in sicer tabelo »Osnovne skupine prebivalstva po starosti in spolu, Slovenija, polletno« (Osnovne skupine prebivalstva po sta- rosti in spolu …, 2008). Prebivalstvo Republike Slovenije je štelo na dan 31. 12.
2007 2.025.866 oseb, potencialnih uporabnikov v starosti do 15. leta je bilo 301.457, medtem ko je bilo potencialnih uporabnikov v starosti nad 15. letom
1.724.409. Za ugotavljanje lokacij knjižnic po občinah pa smo uporabili tabelo
»Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, 31. 12. 2007«
(Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu …, 2008).
2 Organiziranost knjižnic
2.1 Knjižnična mreža
Na območju 210 občin je delovalo 61 osrednjih knjižnic. Osrednje knjižnice so organizirale skupaj 1062 izposojevalnih lokacij, kjer je bila prebivalstvu knjižnična dejavnost neposredno dostopna – osrednje in krajevne knjižnice ter postajališča bibliobusa in premičnih zbirk. Knjižnice poročajo o 261 izposojeva- liščih, kamor štejemo osrednje knjižnice, druge krajevne knjižnice v mreži in bibliobuse. Poročajo tudi o 12 bibliobusih, ki so se ustavljali na 733 postaja- liščih v 632 krajih. Osrednje knjižnice so imele 80 postajališč premičnih zbirk, osrednjih knjižnic, ki so organizirale postajališča premične zbirke, je bilo 26. Na podlagi zbranih podatkov o lokaciji krajevnih knjižnic in postajališč premične zbirke ugotavljamo, da kar 56 od 210 slovenskih občin nima krajevne knjižnice, od teh 56 občin pa jih 44 tudi nima postajališča premične zbirke. V občinah brez krajevne knjižnice živi 177 442 prebivalcev (8,8 % vseh prebivalcev RS), v obči- nah, ki nimajo niti postajališča premične zbirke, pa 148 580 prebivalcev (7,3 % vseh prebivalcev RS). Podatkov o postajališčih bibliobusa nismo zbirali. Zaskr- bljujoče je dejstvo, da gre večinoma za manjše občine, ki so v manj razvitih po- dročjih Slovenije.
2.2 Odprtost
Izposojevališča in postajališča premičnih zbirk knjižnic so bila skupaj odprta 345.187,5 ure. Knjižnice so bile tako v povprečju odprte 613 sekund na prebival- ca, kar predstavlja indeks 111 v primerjavi z letom 2000 in indeks 99,7 v primer- javi z letom 2006.
3 Prostor in oprema
3.1 Prostor
Knjižnice so razpolagale s skupaj 89.145 m2 površin v zgradbah, namenjenih opravljanju knjižnične dejavnosti. V primerjavi z letom prej se je površina po-
večala za 3 692 m2. Na 1000 prebivalcev so knjižnice razpolagale s 44 m2 povr- šine. Indeks rasti celotne površine glede na leto 2000 je znašal 143, glede na leto 2006 pa 104. V povprečju so dosegle 440 m2 na 10.000 prebivalcev in s tem pre- segle določilo iz 15. člena Pravilnika, ki navaja minimum 300 m2 na 10.000 prebi- valcev, indeks povprečja glede na normativ znaša 147.
3.2 Čitalniški sedeži
Uporabniki so imeli na razpolago skupaj 5767 čitalniških sedežev, v povprečju 23,2 čitalniškega sedeža na krajevno knjižnico oziroma 2,8 sedeža na 1000 preb- ivalcev. V primerjavi z letom 2000 znaša indeks skupnega števila sedežev 122, v primerjavi z letom 2006 pa 106. Pravilnik določa v 15. členu minimum dva čital- niška sedeža na 1000 prebivalcev, v povprečju so ga knjižnice presegle za 42 %.
Uporabniki lahko povežejo svoj računalnik z omrežjem knjižnice na 821 sedežih oziroma 14 % sedežev. Knjižnice niso dosegle določila Standardov za splošne knjižnice, ki zahteva štiri sedeže na 1000 prebivalcev, razpolagajo pa s 70 % šte- vila čitalniških sedežev po določilih Standardov.
3.3 Računalniška oprema
V knjižnicah je bilo uporabnikom namenjenih 1147 osebnih računalnikov, 109 terminalov, 288 tiskalnikov, 72 skenerjev in 26 LCD projektorjev. Skupaj so knjižnice zagotavljale 1256 računalniških delovnih mest, kar pomeni 0,62 mes- ta na 1000 prebivalcev. Indeks rasti glede na leto 2000 znaša 238, glede na leto 2006 pa 108. Določilo Pravilnika iz 15. člena, ki navaja 0,25 delovnega mesta na 1000 prebivalcev je bilo preseženo. Določila Standardov za splošne knjižnice, ki zahtevajo eno računalniško delovno mesto na 1000 prebivalcev, knjižnice niso dosegle, saj razpolagajo z 62 % števila računalniških delovnih mest. Knjižnice so razpolagale z 2309 osebnimi računalniki, 211 terminali, 1132 tiskalniki, 182 skenerji in 82 LCD projektorji.
4 Knjižnično gradivo
4.1 Knjižnična zbirka
Okvirne podatke o knjižnični zbirki slovenskih splošnih knjižnic prikazuje spod- nja tabela.
Tabela 1: Knjižnična zbirka v letu 2007
o v i d a r
G [teviloenot Dele`v%
o v i d a r g o n
` i j n k o g u r d n i i d r a d n a t s , i t n e t a p , e r u { o r b , e g i j n
K 8.406.217 89,3
e j i c a k i l b u p e k s j i r e
S 306.623 3,2
o v i d a r g o n
` i j n k e
N 702.903 7,5
j a p u k
S 9.415.743 100,0
Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je znašalo 4647 enot. Glede na leto 2000 se je skupno število enot povečalo za 28 %, glede na leto 2006 pa za 4 %. Na posameznega prebivalca imajo splošne knjižnice v povprečju 4,14 knjig oziroma brošur. Določilo Standardov za splošne knjižnice, ki navaja štiri knjige na prebivalca, je bilo tako preseženo. Med knjižničnim gradivom je bilo 0,35 enot neknjižnega gradiva na prebivalca. Med neknjižnim gradivom je največji delež (64,3 %) avdiovizualnega gradiva, 4,8 % elektronskih virov in 30,9
% ostalega gradiva. Določilo Pravilnika v 15. členu, ki navaja minimalno 0,3 enote neknjižnega gradiva na prebivalca je bilo tako v povprečju preseženo. Določilo Standardov za splošne knjižnice ni bilo doseženo, saj so imele knjižnice 87,5 % od zahtevanega števila neknjižnega gradiva. V vseh splošnih knjižnicah je bilo skupno naročenih 17.358 serijskih publikacij, v povprečju 66,5 naslova na or- ganizacijsko enoto. Določilo Standardov za splošne knjižnice, ki navaja 30 naslovov na organizacijsko enoto, je bilo tako preseženo. V prostem pristopu je bilo postavljenega 73,6 % gradiva1.
4.2 Prirast knjižničnega gradiva
Spodnja tabela prikazuje podatke o prirastu knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah.
Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva v letu 2007
o v i d a r
G [teviloenot Dele`v%
o v i d a r g o n
` i j n k o g u r d n i i d r a d n a t s , i t n e t a p , e r u { o r b , e g i j n
K 458.150 80,9
e j i c a k i l b u p e k s j i r e
S 28.836 5,1
o v i d a r g o n
` i j n k e
N 79.033 14,0
j a p u k
S 566.019 100,0
Knjižnice so v povprečju pridobile 279 enot gradiva na 1000 prebivalcev. Letni prirast monografskega knjižnega in neknjižnega gradiva skupaj znaša v povprečju
1 Štiri knjižnice niso posredovale podatka.
265 enot na 1000 prebivalcev. Določilo iz 11a. člena Pravilnika je bilo tako preseženo za 33 %. Prirast enot knjig in brošur je znašal 225 enot na 1000 pre- bivalcev, kar pomeni, da so knjižnice dosegle 90 % prirasta glede na zahtevo Stand- ardov za splošne knjižnice2. Letni prirast neknjižnega gradiva je bil 39 enot na 1000 prebivalcev, kar pomeni preseganje določila Pravilnika, ki navaja 22 enot, za 77 %. Določila Standardov za splošne knjižnice o 40 enotah na 1000 prebival- cev so bila skoraj dosežena, saj prirast obsega 98 % zahtevanega. Knjižnice so imele 17.358 tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij, od tega 87,7 % v tiskani obliki. Največji delež v prirastu med neknjižnim gradivom predstavlja avdiovizualno gradivo z 69.692 enotami oziroma 88,2 %, zatem elektronski viri s 3.316 enotami oziroma 4,2 % in ostalo gradivo s 6.025 enotami ali 7,6 %. Z na- kupom so knjižnice pridobile 474.167 enot gradiva (83,8 %), z obveznim izvo- dom 30.704 enot (5,4 %), z zameno 1897 enot (0,3 %) in darovi 59.090 enot (10,4
%). Pridobile so 2,2 inventarne enote na pridobljeni naslov knjig oziroma brošur.
Knjižnice so skupaj odpisale 208.797 enot knjižničnega gradiva, kar predstavlja 36,9 % prirasta.
Tabela 3: Odpis knjižničnega gradiva v letu 2007
o v i d a r
G [teviloenot Dele`v%
o v i d a r g o n
` i j n k o g u r d n i i d r a d n a t s , i t n e t a p , e r u { o r b , e g i j n
K 176.434 84,5
e j i c a k i l b u p e k s j i r e
S 13.518 6,5
o v i d a r g o n
` i j n k e
N 18.845 9,0
j a p u k
S 208.797 100,0
Grafikon 1: Deleži knjižnične zbirke, prirasta in odpisa po vrstah gradiva v letu 2007
2 Glede na zahtevo Standardov 4.4.1, veljavno za splošne knjižnice, ki dosegajo določila standarda glede sestave, aktualnosti in obsega knjižnične zbirke.
5 Knjižnični delavci
V vseh splošnih knjižnicah je delalo skupaj 1375 oseb. Knjižničarsko delo je opravljalo 1073 oseb (78,0 %), tehnična dela 153 oseb (11,1 %) in upravno delo 149 oseb (10,8 %). Delavci oziroma delavke so bile v večini zaposlene za ne- določen čas, bilo jih je 1075 (78,2 %), v manjši meri pa v drugih oblikah zapos- litve: 124 zaposlenih oseb za določen čas (9,0 %), 128 oseb zaposlenih po pogod- bi (9,3 %), 108 oseb je delalo preko posredovalnic študentskega dela (7,9 %) in 19 (1,4 %) kot prostovoljci. Merjeno po ekvivalentu polne zaposlitve je v knjižnicah delalo 876,67 (78,3 %) strokovnih knjižničarskih delavcev za poln delovni čas in 242,5 (21,7 %) knjižničarskih delavcev, ki so opravljali druga dela, skupaj 1119,18.
Na 1000 prebivalcev je bilo tako zaposlenih 0,43 strokovnega delavca. Določilo 14. člena Pravilnika, ki določa 0,32 oziroma 0,37 strokovnega knjižničarskega delavca na 1000 prebivalcev, je bilo preseženo, prav tako določilo, ki določa enega administrativno-tehničnega in manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev.
Po strokovni izobrazbi je bilo v knjižnicah največ zaposlenih diplomiranih pri- učenih bibliotekarjev 332,22 (29,7 %), zatem priučenih knjižničarjev 299,05 (26,7
%), diplomiranih bibliotekarjev z bibliotekarskim izpitom 207,9 (18,6 %) in diplo- miranih bibliotekarjev 37,5 (3,4 %). Bibliotekarski izpit je imelo 96,7 % strokov- nih delavcev. Določilo Standardov za splošne knjižnice o petih strokovnih knjižničarskih delavcih na 10.000 prebivalcev ni bilo doseženo, knjižnice so zaposlovale 86,6 % zahtevanih delavcev. Glede na leto 2006 pa opažamo padec zaposlenih delavcev merjeno v ekvivalentu polne zaposlitve, in sicer z indek- som 98, povečal pa se je delež strokovnih knjižničarskih delavcev, in sicer z 72,1
% na 78,3 % vseh zaposlenih z realnim indeksom rasti 106. Skupno število za- poslenih, ki so bili deležni izobraževanja, je znašalo 949, izobraževali so se skupaj 31.065 ur. V povprečju se je delavec izobraževal 32,73 ure. V primerjavi z letom 2006 se je število vključenih oseb povečalo za 18 %, skupno trajanje izobraževanja pa zmanjšalo za 7 %.
Grafikon 2: Strokovni knjižničarski delavci po strokovni izobrazbi v letu 2007
6 Finančna ocena
6.1 Prihodki
Splošne knjižnice so za izvajanje programa dobile skupaj 42.808.786 evrov, naj- večji delež od pristojnih občinskih upravnih organov, in sicer 34.156.328 evrov (79,8 %), od pristojnih državnih upravnih organov 4.326.404 evrov (10,1 %), last- ni prihodki iz javne službe znašajo 3.705.862 evrov (8,7 %), drugi viri pa 620.192 evrov (1,4 %). Če prihodke preračunamo na določene kazalce, so knjižnice do- bile v povprečju na prebivalca 21,13 evra, na člana 81,43 evra, na izposojeva- lišče – krajevno knjižnico in bibliobus – 164.018,34 evra, na en obisk 4,47 evra in na izposojeno enoto na dom ali v knjižnico 1,67 evra.
Grafikon 3: Struktura prihodkov knjižnic v letu 2007
6.2 Odhodki
Knjižnice so porabile za nakup knjižničnega gradiva 8.522.813 evrov, od tega za elektronske vire 179.651 evrov, kar predstavlja 2,1 % delež sredstev. Povprečno so porabile 4,21 evra na prebivalca in 17,01 evra za enoto, pridobljeno z nakupom.
Za stroške dela so knjižnice porabile 24.680.978 evrov, kar predstavlja v pov- prečju 22.052,73 evra na zaposlenega za poln delovni čas. Glede na leto 2006 so se tako sredstva, porabljena za nakup gradiva kot tudi sredstva, porabljena za stroške dela, povečala za indeks 106. Za izobraževanje zaposlenih so knjižnice porabile 394.162 evrov, kar predstavlje le 96 % sredstev od leta poprej. Povprečno so porabile 352,19 evra na zaposlenega za poln delovni čas oziroma 415,34 evra na udeleženca izobraževanja.
7 Uporabniki in storitve
7.1 Člani
V slovenske splošne knjižnice je bilo včlanjenih 525.682 članov, kar pomeni 25,9
% delež celotnega prebivalstva. Glede na leto 2006 je število članov padlo za 2,4
%. Razmerje v članstvu med mladino do 15. leta in odraslimi je bilo 31,5 % proti 68,5 %, medtem ko je razmerje med deležem potencialnih uporabnikov, tj. ust- reznih starostnih skupin prebivalstva, 14,9 % proti 85,1 %. Delež včlanjenih mla- dih prebivalcev do 15. leta starosti znaša 54,9 %, delež odraslih prebivalcev pa 20,9 %. Glede na leto 2006 se je število članov do 15. leta starosti povečalo z indeksom 100˙3, število starejših članov pa se je zmanjšalo z indeksom 96.
Določilo Standardov za splošne knjižnice, ki navaja 40 % včlanjenih prebival- cev, knjižnice niso dosegle, saj je včlanjenih 65 % zahtevanega števila. Določilu o 60 % včlanjenih prebivalcev do 15. leta starosti so se bolj približale, saj dosega- jo 91,5 % zahtevanega deleža.
Tabela 4: Člani knjižnic po starostnih skupinah v letu 2007
v o n a l
~ a j i r o g e t a
K [tevilo~lanov Dele`~lanovvustreznistarostni a v t s l a v i b e r p i n i p u k s )
i t s o r a t s a t e l . 5 1 o d ( a n i d a l
M 165.535 54,9%
i l s a r d
O 360.147 20,9%
j a p u k
S 525.682 25,9%
7.2 Obiskovalci
Slovenske splošne knjižnice so uporabniki obiskali skupaj 9.572.465-krat, v namen izposoje in uporabe knjižnice 8.885.624-krat, 686.841 obiskovalcev pa se je udeležilo prireditev. Vsak prebivalec je tako obiskal knjižnico 4,73-krat, na uro je bilo v knjižnici v povprečju 27,7 obiskovalcev. Član je obiskal knjižnico v povprečju 18,2-krat letno. Razmerje med mladimi obiskovalci do 15. leta in odraslimi je bilo 33,7 % proti 66,3 %. Mladi član je v povprečju obiskal knjižnico zaradi izposoje na dom 10-krat v letu, odrasli član pa 10,1-krat. Glede na leto 2006 se je skupno število obiskov povečalo za 4 %, število obiskov zaradi izposoje na dom za 1 %, medtem ko se je število obiskovalcev prireditev povečalo za 29 %.
Podrobnejšo strukturo uporabe knjižnic prikazujeta spodnja tabela in grafikon.
Tabela 5: Obisk knjižnic v letu 2007
a k s i b o n e m a
N [teviloobiskov Dele`
m o d a n a j o s o p z
I 5.311.095 55,5%
o c i n
` i j n k v a j o s o p z
I 1.099.346 11,5%
e c i n
` i j n k a b a r o p
U 2.475.183 25,9%
i v t i d e r i r p a n a b
` e l e d
U 686.841 7,2%
j a p u k
S 9.572.465 100,0%
Grafikon 4: Obisk knjižnice po namenu
7.3 Izposoja
Uporabniki so si v knjižnicah izposodili na dom ali v knjižnico 25.643.762 enot knjižničnega gradiva, razmerje med številom enot izposojenih na dom in v knjižnico je bilo 86,6 % proti 13,4 %, član si je v povprečju izposodil 48,8 enote gradiva. V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 12.658 enot knjižničnega gradiva. Posamezen član do 15. leta starosti si je na dom v povprečju izposodil po 50 enot gradiva, odrasli član pa 38,7 enote gradiva. Povprečni obisko- valec si je ob obisku zaradi izposoje na dom ali v knjižnico izposodil 4 enote gradiva, mladi obiskovalec 4,6 enote, odrasli obiskovalec pa 3,6 enote. Ob obisku zaradi izposoje na dom si je povprečni obiskovalec izposodil 4,2 enote gradiva, mladi obiskovalec 5 enot, odrasli obiskovalec pa 3,8 enote. Knjižna zbirka se je v celoti izposodila 2,72-krat. Glede na vrsto gradiva so se na dom najbolj izposo- jale knjige, ki tudi sicer prevladujejo v celotni izposoji. Pri izposoji v knjižnico pa prevladujejo serijske publikacije. Podrobnosti prikazuje spodnja tabela.
Tabela 6: Deleži izposojenih enot po vrsti gradiva v letu 2007
n i
~ a N
e j o s o p z i
e r u { o r b , e g i j n K
. n t i
e k s j i r e S
e j i c a k i l b u p
o n
` i j n k e N
o v i d a r g
j a p u k S a
n a j o s o p z I
m o d
% 2 , 3
8 2,2% 14,6% 100%
v a j o s o p z I
o c i n
` i j n k
% 7 , 0
3 59,3% 10,1% 100%
j a p u k
S 76,2% 9,9% 14,0% 100%
Prebivalec si je v povprečju na dom izposodil 6,1 enote leposlovja in 4,8 enote drugega gradiva, skupaj 11 enot. V absolutnih številkah knjižnice izposodijo na dom več gradiva odraslim članom kakor pa mladim članom. Odraslim članom namreč izposodijo za faktor 1,7 več gradiva. Razlika ni tako velika pri leposlovju kakor je pri ostalem gradivu, kar za faktor 2,9.
Tabela 7: Deleži izposojenih enot na dom po vsebini gradiva glede na kategorijo članov v letu 2007
m o d a n a g e n e j o s o p z i , a v i d a r g a n i b e s
V Mladi Odrasli
e j v o l s o p e
L 46,5% 53,5% 100%
o v i d a r g o l a t s
O 25,6% 74,4% 100%
j a p u k s o v i d a r g e s
V 37,3% 62,7% 100%
Tabela 8: Deleži izposojenih enot na dom po kategoriji članov glede na vsebino gradiva
v o n a l
~ a j i r o g e t a
K Leposlovje Ostalogradivo i
d a l
M 69,8% 30,2% 100%
i l s a r d
O 47,8% 52,2% 100%
i n a l
~ i s
V 56,0% 44,0% 100%
Če pa podatke o izposoji na dom preračunamo na število članov ustrezne kate- gorije, nam omogočajo predstaviti strukturo izposoje povprečnega člana. Ta si izposodi nekoliko več leposlovja kot ostalega gradiva, medtem ko je razmerje pri odraslih članih ravno obrnjeno, saj si izposodijo nekoliko manj leposlovja kot ostalega gradiva. Povprečni mladi član pa izraziteje izstopa, saj si izposodi kar za faktor 2,3 več leposlovja kot ostalega gradiva. Podrobne podatke prikazu- je spodnja tabela.
Tabela 9: Število in deleži povprečno izposojenih enot na dom preračunano na posameznega člana ustrezne kategorije glede na vsebino gradiva v letu 2007
v o n a l
~ a j i r o g e t a
K Leposlovje Ostalogradivo Vsegradivoskupaj e
t o n
E Dele` Enote Dele` Enote Dele` i
d a l
M 34,9 69,8% 15,1 30,2% 50,0 100%
i l s a r d
O 18,5 47,8% 20,2 52,2% 38,7 100%
i n a l
~ i s
V 23,7 56,0% 18,6 44,0% 42,3 100%
Razmerja med posameznimi kategorijami članov prikazuje spodnja tabela, ki kaže, da so mladi člani aktivnejši izposojevalci. Izposojajo si precej več leposlovja kot odrasli člani, in sicer za faktor 1˙9, vendar pa manj ostalega gradiva, ki si ga odrasli člani izposojajo za faktor 1,3 več kot mladi člani.
Tabela 10: Število povprečno izposojenih enot na dom glede na vsebino gradiva, preračunano na posameznega člana ustrezne kategorije z indeksom glede na pov- prečje v letu 2007
, a v i d a r g a n i b e s V
m o d a n a g e n e j o s o p z i
i d a l
M Odrasli Vsi~lani e
t o n
E Indeks Enote Indeks Enote Indeks e
j v o l s o p e
L 34,9 148 18,5 78 23,7 100
o v i d a r g o l a t s
O 15,1 81 20,2 109 18,6 100
j a p u k s o v i d a r g e s
V 50,0 118 38,7 92 42,3 100
Strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 29.251 enot knjižničnega gradiva, na dom 25.335 enot. V eni uri odprtosti knjižnice je bilo v povprečju izposojenih 74,3 enote, na dom pa 64,3 enote.
7.3.1 Medknjižnična izposoja
V primerjavi s celotno izposojo na dom in v knjižnico znaša delež izposojenega gradiva iz drugih knjižnic in v druge knjižnice le 0,1 %. Od 14.590 izposojenih enot oziroma dokumentov so si knjižnice 58,5 % izposodile iz drugih knjižnic, 41,5 % pa posodile v druge knjižnice. Knjižnice so največ izposojale fizične enote gradiva – 77˙9 %, 20˙4 % kopij dokumentov in le 1,8 % elektronsko posredovanih dokumentov.
Tabela 11: Medknjižnična izposoja izposojenih enot oz. dokumentov glede na pasivo ali aktivo v letu 2007
a j n a v o d e r s o p . z o e j o s o p z i a k i l b
O Pasiva–
z i o n e j o s o p z i
c i n
` i j n k h i g u r d
– a v i t k A
v o n e j o s o p z i
e c i n
` i j n k e g u r d
j a p u k S
e t o n e e n
~ i z i
F 59,9% 40,1% 100%
v o t n e m u k o d e j i p o
K 53,1% 46,9% 100%
i t n e m u k o d i n a v o d e r s o p o k s n o r t k e l
E 57,5% 42,5% 100%
j a p u k
S 58,5% 41,5% 100%
Tabela 12: Medknjižnična izposoja po aktivi in pasivi glede na izposojene enote oz. dokumente v letu 2007
e j o s o p z i a t s r
V Fizi~neenote Kopije v o t n e m u k o d
o k s n o r t k e l E
i n a v o d e r s o p
i t n e m u k o d
j a p u k S
z i o n e j o s o p z i – a v i s a P
c i n
` i j n k h i g u r d
% 8 , 9
7 18,5% 1,7% 100,0%
v o n e j o s o p z i – a v i t k A
e c i n
` i j n k e g u r d
% 2 , 5
7 23,0% 1,8% 100,0%
j a p u k
S 77,9% 20,4% 1,7% 100,0%
7.4 Druge storitve
7.4.1 Prireditve
Knjižnice so v leto 2007 organizirale 17.507 prireditev, kar pomeni povečanje za indeks 116 v primerjavi z letom poprej. V povprečju je vsako izposojevališče organiziralo 67 prireditev, pri čemer v izračunu povprečja ne upoštevamo posta- jališč premičnih zbirk. Prireditev se je skupno udeležilo 686.841 obiskovalcev, vsako prireditev je tako v povprečju obiskalo 39 obiskovalcev.
7.4.2 Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva
Vsak član knjižnice je v povprečju opravil dve elektronski storitvi pri izposoji gradiva, kamor štejemo naročanje, rezerviranje in podaljšanje izposoje preko OPAC ter podaljšanje s pomočjo bibliofona. Člani so največkrat podaljševali gradivo preko OPAC in bibliofona. Iz 13 knjižnic poročajo o delovanju knjigo- matov, ki so za uporabnike opravili 115.060 avtomatiziranih storitev pri izposo- ji gradiva.
Tabela 13: Elektronske storitve pri izposoji gradiva v letu 2007
e v t i r o t s a t s r
V Dele`
C A P O o k e r p e j n a
~ o r a
N 6,9%
C A P O o k e r p e j n a r i v r e z e
R 3,3%
C A P O o k e r p e j o s o p z i e j n a { j l a d o
P 70,0%
a n o f o i l b i b o j
~ o m o p s e j o s o p z i e j n a { j l a d o
P 19,8%
j a p u k
S 100,0%
7.4.3 Usposabljanje uporabnikov
Usposabljanje uporabnikov je izvajalo 57 knjižnic. Zbrani podatki ne omogoča- jo prikaza celotnega števila udeležencev in skupnega števila ur. Za izvajanje in- dividualnega usposabljanja uporabnikov so porabile 10.400 ur, udeležilo se ga je 24.487 uporabnikov. Za uporabo elektronskih virov pa so uporabnike uspos- abljale 2901 uro.
7.4.4 Računalniški katalogi knjižnic
Knjižnice poročajo o 4.143.549 zapisih v računalniških katalogih, od tega jih je 99,3 % vključenih v vzajemni bibliografski sistem COBISS. Nosilec nacional- nega vzajemnega bibliografskega sistema IZUM poroča, da so imele splošne knjižnice 4.159.904 bibliografskih zapisov v lokalnih bazah podatkov. Skupaj so kreirale 36.772 novih bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu in prevzele 278.443 zapisov (Polnopravni člani sistema COBISS.SI …, 2008).
7.4.5 Gradnja lastnih podatkovnih zbirk
Iz 25 knjižnic poročajo o gradnji 31 lastnih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo. Knjižnice so za gradnjo lastnih zbirk pripravile za zbirko 12.042 digital- nih dokumentov in pri tem digitalizirale 86.631 strani dokumentov.
8 Uresničevanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo …, 2007) v 10. členu opredeli nacionalni program za kulturo kot »strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike«, ki med drugim »postavi cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje«. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007 (Resolucija o nacionalnem pro-
gramu za kulturo 2004–2007, 2004) postavlja kot splošni cilj povečanje dostop- nosti knjižničnih storitev v povprečju za 10 % do leta 2007. Statistični podatki o delu splošnih knjižnic omogočajo spremljanje gibanja nekaterih kazalcev, ki merijo učinke ukrepov Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007.
Kazalci so prikazani v spodnji tabeli.
Resolucija postavlja za prvi cilj zagotovitev primernega obsega in strukture knjižničnih zbirk splošnih knjižnic s povečanjem nakupa gradiva za 10 % do leta 2007 ter zagotavljanje povečanega izbora gradiva v območnih knjižnicah. Prvi ukrep predvideva, da se bo nakup konvencionalnega gradiva glede na doseženo povprečje v letu 2003 do leta 2007 realno povečeval v povprečju za 2,5 % letno.
Glede na prvi cilj lahko ugotovimo, da je bil presežen, saj so splošne knjižnice leta 2007 nakupile za 35 % več gradiva kot leta 2003. Podobno velja za prirast, ki je bil v letu 2007 za 33 % večji kot na začetku obdobja. Kot ugotavlja že Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo 2004–2007 (NPK) – za leto 2007 Ministrstva za kulturo RS (Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kul- turo 2004–2007 …, 2008) delež sredstev države v stroških za nakup konvencio- nalnega gradiva ni dosegel polovice potrebnih sredstev, kakor je bilo načrtovano v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007. Po predhodni oceni Ministrstva za kulturo pa se je delež sofinanciranja nakupa gradiva v letu 2007 vendarle povečal glede na leto poprej. Drugi ukrep predvideva povečanje nakupa elektronskih gradiv. Število elektronskih virov, dostopnih na daljavo potrjuje učinek ukrepa, prav tako naraščanje deleža sredstev, porabljenih za nakup elek- tronskih virov, glede na celotna sredstva za nabavo knjižničnega gradiva.
Kot drugi cilj Resolucija postavlja povečanje števila računalnikov na 0,5 raču- nalnika z dostopom do interneta na 1000 prebivalcev. Po podatkih Ministrstva za kulturo lahko ugotovimo, da je bil cilj dosežen, saj knjižnice razpolagajo pov- prečno s 0,55 računalniškega delovnega mesta za uporabnike z dostopom do interneta na 1000 prebivalcev in 0,62 računalniškega delovnega mesta na 1000 prebivalcev v letu 2007.
Uresničevanje tretjega cilja, izvajanja posebnih nalog območnih knjižnic, obšir- no obravnava poročilo »Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih ob- močnih knjižnic v obdobju 2003–2006« (Karun & Kodrič - Dačić, 2007).
Resolucija kot četrti cilj navaja povečanje deleža prebivalcev članov knjižnic s 24,4 % v letu 2001 na 26,8 % v letu 2007. Cilj ni bil dosežen, saj je bilo v letu 2007 25,9 % članov knjižnic. Delež je od leta 2001 narasel z indeksom 106 oziroma od leta 2003 z indeksom 102. Rast beležimo tudi pri odprtosti izposojevališč, ki so bila leta 2007 odprta za 6 % dlje kot leta 2003. Pri izposoji gradiva ravno tako opažamo rast in sicer kar za 18 % v letu 2007 glede na leto 2003.
