UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Alma Nadine ALAGIĆ
PREHRANA ZA VEČJO ODPORNOST PROTI COVIDU-19
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO
Alma Nadine ALAGIĆ
PREHRANA ZA VEČJO ODPORNOST PROTI COVIDU-19
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana
NUTRITION FOR GREATER RESISTANCE TO COVID-19
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za živilstvo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Marka Krefta in za recenzenta doc. dr. Evgena Benedika.
Mentor: prof. dr. Marko KREFT
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Recenzent: doc. dr. Evgen BENEDIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Mentor:
Recenzent:
Datum zagovora:
Alma Nadine Alagić
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 613.2: 616.9-036.22(043)=163.6
KG prehrana, covid-19, imunski sistem, življenjski slog, hranila AV ALAGIĆ, Alma Nadine
SA KREFT, Marko (mentor), BENEDIK, Evgen (recenzent) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo LI 2021
IN PREHRANA ZA VEČJO ODPORNOST PROTI COVIDU-19
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja Živilstvo in prehrana) OP VI, 36 str., 142 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Covid-19 je bolezen, ki se je prvič pojavila v Vuhanu na Kitajskem leta 2019 in se zaradi visoke stopnje nalezljivosti razširil po celem svetu. Najpogostejši simptomi pri okužbi so vročina, suh kašelj, bolečine v mišicah in oteženo dihanje. Bolezen se lahko kaže asimptomatsko ali simptomatsko z blagimi oz. hujšimi simptomi (multiorganska in respiratorna odpoved, septični šok). Navedena stanja so posledica slabega delovanja imunskega sistema in med drugim citokinske nevihte (visoka koncentracija vnetnih citokinov). Nekatera živila (npr. probiotiki, česen in črni poper) dokazano znižujejo koncentracijo vnetnih citokinov in se lahko zato uporabljajo pri zdravljenju covida-19. Covid-19 največkrat prizadene starejše osebe in tiste z že obstoječimi zdravstvenimi težavami. Tveganje za okužbo se poveča s slabimi življenjskimi navadami in nepremišljenim življenjskim slogom.
Pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost, čezmerno uživanje alkohola in kajenje lahko poveča dovzetnost za okužbo s SARS-CoV-2, zato je sprememba življenjskega sloga skorajda nujna. Uživanje sadja in zelenjave lahko prepreči okužbo s SARS-CoV-2, saj poleg makrohranil, vitaminov in mineralov vsebujejo različne polifenole in karotenoide, ki uravnavajo delovanje imunskih celic.
Kurkuma, česen, cimet, črni poper, propolis in kava so finančno dostopni nutricevtiki, ki imajo številne zdravju koristne snovi in se celo priporočajo pri preprečevanju ter zdravljenju okužbe s SARS-CoV-2.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 613.2: 616.9-036.22(043)=163.6
CX nutrition, covid-19, immune system, lifestyle, nutrients AU ALAGIĆ, Alma Nadine
AA KREFT, Marko (supervisor), BENEDIK, Evgen (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and Technology
PY 2021
TI NUTRITION FOR GREATER RESISTANCE TO COVID-19
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition) NO VI, 36 ann., 142 ref.
LA sl AL sl/en
AB The Covid-19 disease is caused by the virus that was first identified in Wuhan, China in 2019 and rapidly spread worldwide due to its high transmission rate. The most common symptoms are fever, dry cough, muscle pain and breathing difficulty.
The disease may present itself asymptomatically or symptomatically and cause from mild symptoms to severe illness (multiple organ and respiratory failure, septic shock). Those conditions are caused by inappropriate functioning of the immune system and, among other, the cytokine storm (high concentration of inflammatory cytokines). Certain foods (e.g. probiotics, garlic and black pepper) have been proven to reduce the level of inflammatory cytokines and may therefore be used in the treatment of Covid-19. Covid-19 most often affects the elderly people and those with pre-existing health issues. Bad habits and unhealthy lifestyles such as lack of physical activity, obesity, excessive alcohol consumption and smoking may increase susceptibility to infection. A diet rich in fruit and vegetables can prevent Covid-19 infection, since in addition to macronutrients, vitamins and minerals they contain various polyphenols and carotenoids that regulate the functioning of the immune cells. Turmeric, garlic, cinnamon, black pepper, propolis and coffee are affordable nutraceuticals that have many health benefits and are even recommended in the prevention and treatment of SARS-CoV-2 infections.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... VII
1 UVOD ... 1
2 COVID-19 ... 1
3 POVEZAVA MED PREHRANO IN IMUNSKIM SISTEMOM ... 2
3.1 KAJ JE IMUNSKI SISTEM? ... 2
3.2 PREHRANSKA PRIPOROČILA ... 3
3.2.1 Vpliv hranil na imunski sistem ... 3
3.2.1.1 Beljakovine... 3
3.2.1.2 Maščobe ... 4
3.2.1.2.1 Ketogena dieta ... 4
3.2.1.3 Ogljikovi hidrati in prehranska vlaknina ... 5
3.2.1.4 Vitamini in minerali ... 6
3.2.1.4.1 Vitamin A ... 6
3.2.1.4.2 Vitamin D ... 7
3.2.1.4.3 Vitamin E ... 7
3.2.1.4.4 Vitamin C ... 7
3.2.1.4.5 Vitamini B ... 8
3.2.1.4.6 Cink ... 9
3.2.1.4.7 Selen ... 9
3.2.1.4.8 Železo ... 9
3.2.1.4.9 Baker ... 10
4 VPLIV ŽIVLJENJSKEGA SLOGA NA ODPORNOSTI PROTI COVIDU-19 10 4.1 TELESNA DEJAVNOST ... 10
4.2 DEBELOST ... 11
4.3 ALKOHOL ... 11
4.4 KAJENJE ... 12
5 VPLIV NEKATERIH ŽIVIL NA ODPORNOST PROTI COVIDU-19 ... 12
5.1 PROBIOTIKI ... 12
5.2 POLIFENOLI ... 13
5.3 KAROTENOIDI ... 14
5.4 DRUGI NUTRICEVTIKI ... 15
5.4.1 Kurkuma ... 15
5.4.2 Česen ... 15
5.4.3 Cimet ... 16
5.4.4 Črni poper ... 16
5.4.5 Propolis ... 17
5.4.6 Kava ... 18
6 ZAKLJUČEK ... 18
7 VIRI ... 20
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
ACE-2 encim angiotenzin (angl. Angiotensin Converting Enzyme 2) AIDS akvirirani imunski deficitni sindrom (angl. Acquired Immune
Deficiency Syndrome)
ARDS akutni respiratorni distresni sindrom
CAPE fenetil ester kofeinske kisline (angl. Caffeic Acid Phenethyl Ester)
covid-19 koronavirusna bolezen 2019 (angl. Coronavirus Disease 2019) CRP C-reaktivni protein
DNK deoksiribonukleinska kislina
GALT s črevesjem povezano limfatično tkivo (angl. Gut-associated Lymphoid Tissue)
GI glikemični indeks
HIV humani imunodeficientni virus (angl. Human Immunodeficiency Virus)
HTLV-1 človeški T-celični limfotropni virus (angl. Human T- lymphotropic Virus 1)
ITM indeks telesne mase (angl. Body Mass Index)
LDL lipoprotein z nizko gostoto (angl. Low Density Lipoprotein) MERS-CoV virus, ki povzroča bližnjevzhodni respiratorni sindrom (angl.
Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus).
RNK Ribonukleinska kislina SARS-CoV-
2
virus, ki povzroča hudi akutni respiratorni sindrom (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2)
TMX 1,3,7-trimetilksantin
VLCKD nizka-energijska ketogena dieta (angl. Very Low Calorie Ketogenic Diet)
WHO Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization)
3CLpro 3-kemotripsinu podobna proteaza (angl. 3-Chymotrypsin-like Protease)
1 UVOD
Covid-19 je bolezen, ki se je prvič pojavila v Vuhanu na Kitajskem leta 2019 in se zaradi visoke stopnje nalezljivosti razširil po celem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zato v začetku leta 2020 razglasila globalno pandemijo. Najpogostejši simptomi pri okužbi so vročina, suh kašelj, bolečine v mišicah in oteženo dihanje. Bolezen se lahko kaže asimptomatsko ali simptomatsko, z blagimi oz. hujšimi simptomi (multiorganska in respiratorna odpoved, septični šok). Navedena stanja so posledica t.i. citokinske nevihte, kjer je koncentracija vnetnih citokinov previsoka in pride do hipervnetnega stanja (Iddir in sod., 2020).
Covid-19 se je od začetka leta 2019 do zdaj izredno hitro razširil, zahteval pa je številne ukrepe za zajezitev njegovega širjenja kot so omejitev druženja, prisilne karantene in celo popolna prepoved gibanja na prostem. Ob takih ukrepih so ljudje prisiljeni biti doma, kar lahko povzroči stres, psihične težave, pomanjkanje telesne dejavnosti in neprimerno prehranjevanje (pitje alkohola, nezdrava izbira živil, uživanje prigrizkov ipd.). Slabo psihično stanje ter primanjkljaj hranil v telesu povzročijo padec imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbo s SARS-CoV-2 (Iddir in sod., 2020).
Sprememba življenjskega sloga igra pomembno vlogo pri ohranjevanju močnega imunskega sistema na dolgi rok. Upoštevanje smernic zdravega prehranjevanja in telesna dejavnost sta primarna dejavnika za doseganje imunosti pri človeku. Ostale spremembe življenjskega sloga vključujejo opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola ter doseganje optimalne telesne mase. Določena živila oz. nutricevtiki (snovi, ki imajo pozitivne učinke na zdravje, a niso nujno potrebne za delovanje organizma) so večinoma varni za uporabo in ekonomsko dosegljivi, zato so vse bolj priljubljeni med posamezniki.
Nutricevtiki imajo lahko ugodne učinke na zdravje človeka. Optimalni vnos določenih mikrohranil lahko zavira delovanje virusov in tako prepreči okužbo ali vsaj olajša simptome okužbe. Prilagoditev življenjskega sloga ni nujno ključno za preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2, je pa pomembno pri ohranjanju dobrih imunskih odzivov (Alkhatib, 2020).
Diplomska naloga je namenjena predstavitvi fiziologije bolezni covid-19 in vpliva uživanja določenih makro- in mikrohranil, probiotikov, polifenolov, karotenoidov in ostalih nutricevtikov (kurkume, česna, cimeta, črnega popra, propolisa in kave) na potek bolezni.
2 COVID-19
Koronavirusna bolezen 2019 (angl.Coronavirus Disease 2019 – covid-19) je bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2) oziroma novi koronavirus. Virus je genetsko podoben koronavirusu netopirjev, iz katerih naj bi tudi izviral. Na splošno gre za enovijačne RNK (ribonukleinska kislina) viruse iz družine Coronaviridae, ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Poznamo več vrst koronavirusov, med njimi sta najbolj patogena SARS-CoV in MERS-CoV (Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus). Kot že samo ime pove, omenjene vrste povzročajo hujše respiratorne okužbe (Samudrala in sod., 2020).
SARS-CoV-2 taksonomsko spada v red Nidovirales in družino Coronaviridae. Na podlagi genetskih lastnosti se družina Coronaviridae deli v štiri rodove koronavirusov: α, β, γ in δ. α‐ in β‐koronavirusi okužijo sesalce, medtem ko γ‐ in δ‐koronavirusi okužijo predvsem ptice in nekatere vrste sesalcev. SARS-CoV-2 uvrščamo med β‐koronaviruse (Neerukonda in Kanteni, 2020). Ostali koronavirusi, ki povzročajo človeška obolenja, so NL63-, 229E-, OC43-, HKU1-CoV in že prej omenjena SARS- in MERS-CoV (Kapoor in sod., 2020).
Koronavirusi so največji RNA virusi s premerom 118-136 nm in dolžino 25-32 kbp.
Obdani so z ovojnico oz. plaščem in so sferične oblike (Kapoor in sod., 2020). SARS- CoV-2 je sestavljen iz 4 glavnih beljakovin: S (spike), E (envelope), M (membrane) in N (nucleocapsid). Med njimi je najbolj zanimiva S beljakovina, ki je odgovorna za vezavo virusa na človeško celico po principu ključa in ključavnice. S beljakovina prepozna in se veže na celične receptorje ACE-2 (angiotensin converting enzyme 2), ki je predvsem v pljučih ter v srcu, črevesju in ledvicah. Po vezavi virus v celico sprosti RNA, sledi prepisovanje in nastanek novih virusov (virionov), ki se sprostijo v okolico in okužijo ostale celice (Neerukonda in Kanteni., 2020).
Pogosti simptomi pri bolezni covid-19 so vročina, suh kašelj, utrujenost, oteženo dihanje, bolečine v mišicah, glavobol, boleče grlo, bolečine v prsih, diareja, bruhanje, mrzlica, zamašen nos, izkašljevanje sluzi ali krvi in izguba voha in okusa. Potek je lahko asimptomatski, blag, težji ali kritičen. Bolezen ima težji potek pri starejših od 60 let in bolnikih z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, najlažji potek pa se kaže pri otrocih (Wang in sod., 2020).
3 POVEZAVA MED PREHRANO IN IMUNSKIM SISTEMOM
3.1 KAJ JE IMUNSKI SISTEM?
Imunski sistem je mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti). Vključuje levkocite, med njimi številne limfocite, ki nastajajo v kostnem mozgu in dozorijo v primarnih limfatičnih organih (kostnem mozgu in timusu).
Ko celice zapustijo limfatične organe, krožijo po krvnem in limfnem obtoku in se naselijo v sekundarnih limfatičnih organih: bezgavkah, vranici, sluzničnem limfatičnem tkivu in limfatičnem tkivu kože. Limfocite delimo v dve skupini: v limfocite B in limfocite T (Vozelj, 2000).
Poznamo prirojeno in pridobljeno imunost. Prirojena imunost vključuje različne pregrade, ki preprečujejo škodljivim mikroorganizmom, da bi vdrli v telo in naredili škodo. Pregrade so lahko fizikalne (npr. koža, sluznica), kemične (npr. nizek želodčni pH) ali biološke (npr.
komplementni sistem, prisotnost dobrodejnih mikroorganizmov). V primeru, da prirojena imunost ne zadošča ali odpove, telo razvije pridobljeno imunost. Značilnost slednje je prepoznava in uničenje točno določenega patogena s pomočjo antigenov in limfocitov (McComb in sod., 2019).
Prebavni trakt je redno izpostavljen številnim makromolekulam, med drugim iz zaužite hrane. Makromolekule so raznolike in potencialno škodljive, zato obstaja sistem, ki ločuje
med škodljivimi in koristnimi ter prepreči nastanek okužb. Takemu sistemu pravimo s črevesjem povezano limfatično tkivo (angl. gut-associated lymphoid tissue - GALT).
GALT je limfatično tkivo, ki pokriva prebavila. Pri tem so najpomembnejši skupki limfatičnih foliklov, imenovanih Peyerjeve plošče, ki sodelujejo pri uničevanju škodljivih molekul (Childs in sod., 2019).
Imunski sistem deluje neprestano, ob prisotnosti patogena pa se zaradi močne reakcije poveča potreba po hranilih (glukozi, aminokislinah, maščobnih kislinah, vitaminih, mineralih), zato je izrednega pomena s čim se prehranjujemo. Najbolj optimalna prehrana je tista, ki podpira funkcije imunskih celic in jim omogoča hiter in učinkovit odziv pri okužbah. Energijske potrebe imunskega sistema lahko pokrijemo z eksogenimi viri (t.j. z uživanjem hrane) ali, v primeru nezadostnega vnosa hranil, z endogenimi viri (zaloge v telesu, npr. glikogen v jetrih). S pravilno prehrano lahko vplivamo na učinkovitost imunskega sistema (Childs in sod., 2019).
3.2 PREHRANSKA PRIPOROČILA
Izbira pravilnih kombinacij in količin živil je ključna za zdravo življenje in preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2. Dražigost Pokorn je v priročniku Prehrana v različnih življenjskih obdobjih (2004) zdravo prehrano opredelil kot tisto, ki omogoča optimalni psihofizični razvoj, intelektualno sposobnost, vizualnost in zorenje, poveča splošno odpornost in delovno storilnost. Uravnoteženo prehranjevanje torej predstavlja način prehranjevanja, pri katerem z raznolikimi živili telesu zagotovimo zadostno količino hranil za ohranjevanje zdravja. Na splošno lahko z uživanjem minimalno predelanih, rastlinskih živil z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine zmanjšamo možnosti vnetij. Primeri takih živil so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice in oreščki (O’Keefe in sod., 2008).
3.2.1 Vpliv hranil na imunski sistem
3.2.1.1 Beljakovine
Priporočen dnevni vnos beljakovin za odraslega človeka je 0,8 g/kg telesne mase/dan.
Pomanjkanje beljakovin je povezano z večjim tveganjem za okužbo, predvsem v gospodarsko nerazvitih državah (Rodriguez in sod., 2011). Amaral in sod. (2006) so ugotovili, da je slaba razpoložljivost beljakovin povezana z oslabljenim delovanjem imunoglobulinov in GALT-a, kar vodi v oslabljeno obrambo pred okužbami. Taylor in sod. (2013) so izvedli raziskavo, v kateri so dokazali, da je izredno nizek vnos beljakovin (2 % celotnega dnevnega vnosa energije) poslabšal simptome gripe pri miših. Po drugi strani v zahodnih državah prenizek vnos beljakovin ni tako pogost. Tam so problematične novodobne prehranske navade, ki vključujejo vnos beljakovinskih živil, ki imajo slabo hranilno kakovost (visoko energijsko vrednost in vsebnost nasičenih maščobnih kislin) in negativno vplivajo na srčno-žilne funkcije (Jakulj in sod., 2007).
Uživanje živil z visoko biološko vrednostjo beljakovin (tj. živila z visoko vsebnostjo esencialnih aminokislin) lahko zniža postprandialna vnetja in pozitivno vpliva na sitost.
Primeri takih živil so pusto meso, jajca, ribe in sirotkine beljakovine (O’Keefe in sod.,
2008). Prav tako je vnos tovrstnih beljakovin ključen za sintezo citokinov in protiteles, ki sodelujejo pri odzivu imunskega sistema (Li in sod., 2007).
Določene aminokisline uravnavajo presnovne in imunske funkcije. Kot primera lahko vzamemo arginin in glutamin. Dodatek arginina k prehrani lahko izboljša delovanje limfocitov T (Kim in sod., 2018), dodatek glutamina pa je ključen za razvoj mnogih imunskih celic, npr. limfocitov, nevtrofilcev in makrofagov (Cruzat in sod., 2018).
3.2.1.2 Maščobe
Priporočen dnevni vnos skupnih maščob za odraslega človeka je 20-35 % od skupnega energijskega vnosa, od tega velja omejitev za omega-6 (2,5-9 %), omega-3 (0,5-2 %), nasičene (<10 %) in trans maščobne kisline (<1 %) (Liu in sod., 2017). MK (maščobne kisline) predstavljajo izredno pomemben vir energije in so sestavni deli celic. S pomočjo uravnavanja fluidnosti in prepustnosti celične membrane imajo pomembno vlogo pri homeostazi imunskega sistema. Vplivajo na delovanje imunskih celic kot so makrofagi, nevtrofilci, dendritične celice in limfociti (Radzikowska in sod., 2019). Esencialne MK so tiste, ki jih telo ne more samo sintetizirati in jih moramo zaužiti s hrano. Govora je o omega 6 in omega-3 MK. Najbolj optimalno razmerje med njimi je 1:1-4:1, na žalost pa način prehranjevanja v zahodnem svetu pripelje do porušenega razmerja, saj zaužijemo preveč omega-6 MK. Porušeno razmerje lahko povzroči alergijske, avtoimune ali presnovne bolezni (Radzikowska in sod., 2019). Omega-6 MK delujejo provnetno, medtem ko omega-3 MK zmanjšujejo vnetne reakcije v telesu (Innes in Calder, 2018). Protivnetne učinke omega-3 MK so Morita in sod. (2013) dokazali tudi v povezavi z gripo. V tem primeru je derivat omega 3 po imenu protektin D1 zmanjšal razmnoževanje virusov in izboljšal simptome ter preživelost pri okužbi z virusom influence tipa A.
Pomembno je, da se držimo priporočil in uživamo čim več nepredelanih, kakovostnih virov maščob. Mediteranski način prehranjevanja velja za enega najbolj optimalnih, saj slovi po visokem vnosu skupnih maščob (32-35 %), večkrat nenasičenih MK (predvsem omega-3 MK) in prehranske vlaknine (27-37 g/dan) ter nizkem vnosu nasičenih MK (9-10 % od skupnega energijskega vnosa). Značilno je uživanje sadja (predvsem svežega), zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit, rib, oreščkov in oljčnega olja (Eckel in sod., 2013). V raziskavi, ki so jo opravili Estruch in sod. (2013), je sodelovalo 7447 udeležencev. Razdeljeni so bili v tri skupine. Prva se je prehranjevala na mediteranski način z dodatkom oljčnega olja (50 g/dan), druga na mediteranski način z dodatkom mešanih oreščkov (15 g/dan orehov, 7,5 g/dan mandljev in 7,5 g/dan lešnikov), kontrolna skupina pa je upoštevala dieto z zmanjšanim vnosom skupnih maščob. Po skoraj 5 letih so rezultati prve in druge skupine pokazali 30 % zmanjšano možnost za nastanek srčne kapi, možganske kapi in smrti (Liu in sod., 2017).
3.2.1.2.1 Ketogena dieta
Po svetovnem spletu je zaokrožil mit, da naj bi ketogena dieta pripomogla pri premagovanju covida-19. Pa je res?
Za ketogeno dieto je značilno uživanje velike količine maščob, malo ogljikovih hidratov
(manj kot 30 g/dan) in temu primerno količino beljakovin. Po navadi telo ogljikove hidrate pretvori v glukozo, ki služi kot glavni vir energije, pri ketogeni dieti pa zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov telo izkorišča energijo iz maščobe, ki se v jetrih pretvori v ketonska telesa. Slednja so znana po protivnetnih in imunomodulativnih značilnostih. Že od leta 1920 se je dieta uporabljala za zdravljenje epilepsije pri otrocih, kasneje pa so jo prilagodili tudi za druga bolezenska stanja (debelost, presnovne bolezni, migrene, rak ipd.) (Paoli in sod., 2020).
Debelost in njene sočasne bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, dislipidemija, inzulinska rezistenca, različna vnetna stanja) so povezane s slabšim kliničnim izidom covida-19. Debelost in odvečno maščobno tkivo povzroča vnetno stanje s spremenjenim delovanjem imunskih celic in kronično povišanimi vnetnimi kazalci, kar vodi v dovzetnost za različne okužbe. Z nizko-energijsko ketogeno dieto (angl. Very Low Calorie Ketogenic Diet - VLCKD), ki se je izkazala za uspešno pri hitrem zniževanju telesne mase, energijski vnos omejuje na 800 kcal/dan. Dieta se uporablja pri čezmerni telesni masi in izboljša inzulinsko rezistenco, vrednosti glukoze v krvi in znižuje krvni tlak. Pri zamaščenosti jeter dokazano zniža maščobo v jetrih in izboljša inzulinsko rezistenco že po 6 dneh (Paoli in sod., 2020). Ketogena dieta lahko uravnava delovanje limfocitov T v pljučih in tako deluje proti virusu influence A. Prav tako lahko izboljša respiratorne funkcije pri čezmerno hranjenih in debelih osebah. Poleg tega sta Sukkar in Bassetti (2020) predlagala, da lahko taka dieta zniža vrednost vnetnih citokinov in tako vpliva na potek covida-19.
Dobro sestavljena ketogena dieta s strogim nadzorom prehranskega strokovnjaka ali kliničnega dietetika lahko čezmerno hranjenim in debelim osebam pripomore pri izgubi telesne mase in dolgoročni spremembi življenjskega sloga. Ketogena dieta bi lahko predstavljala učinkovito orodje za preprečevanje okužbe in poslabšanja simptomov SARS- CoV-2 pri čezmerno hranjenih in debelih osebah (Paoli in sod., 2020).
3.2.1.3 Ogljikovi hidrati in prehranska vlaknina
Priporočen dnevni vnos ogljikovih hidratov za odraslega človeka je 45-65 % od skupnega energijskega vnosa. Priporočen dnevni vnos prehranske vlaknine pa 25 g na 2000 kcal (Slavin in Carlson, 2014). Ogljikove hidrate delimo na sladkorje (mono- in disaharide ter sladkorne alkohole), oligosaharide (kratke verige monosaharidov) in polisaharide (dolge verige monosaharidov: škrob, glikogen, hitin in celuloza). Prehranska vlaknina je skupina večinoma oligo- in polisaharidov, ki so za naše telo neprebavljivi (Cummings in sod., 1997).
Glikemični indeks (GI) je število (običajno med 0 in 100), ki živila razvršča glede na hitrost porasta glukoze v krvi po zaužitju nekega živila. Nizek GI pomeni počasno prebavo in absorpcijo sladkorjev, visok GI pa obratno. GI je izredno pomemben za sladkorne bolnike. Podatek nam tudi omogoča, da lažje sprejemamo bolj ''zdrave'' odločitve.
Pomembno je, da izberemo kvalitetne vire ogljikovih hidratov, saj s tem preprečimo postprandialno glikemijo in vnetne reakcije v telesu (Neuhouser in sod., 2012). Uživanje procesiranih živil z visokim GI (beli kruh, piškoti, čokolade) je povezano s povečanjem vrednosti CRP (C-reaktivni protein) (Liu in sod., 2002). Uživanje neprocesiranih živil z
nižjim GI (zelenjava, sadje, oreščki, žitarice) pa ne povzroča vnetnih reakcij (Egger in sod., 2009).
Uživanje 30 g prehranske vlaknine dnevno je povezano z znatnim znižanjem vrednost C reaktivnega proteina (North in sod., 2009). Prav tako lahko uživanje polnovrednih izdelkov izboljša sestavo črevesnega mikrobioma. V raziskavi iz leta 2007 so Costabile in sod. dokazali, da lahko uživanje polnozrnate žitne kaše prispeva k večjem številu za nas ugodnih črevesnih bakterij iz rodov Bifidobacterium in Lactobacillus. Prehranska vlaknina (npr. beta-glukan, guar gum, oligofruktoza, izomaltooligosaharid in inulin) lahko v primernih količinah predstavlja mnoge koristi za zdravje, saj lahko med drugim deluje kot prebiotik (Carlson in sod., 2018). Prebiotiki lahko pozitivno vplivajo na sestavo mikrobiote (stimulirajo rast dobrih bakterij in inhibirajo rast patogenov), izboljšajo absorpcijo hranil in prepustnost črevesja, vzpodbujajo protivnetne in zavirajo vnetne citokine in pozitivno vplivajo na GALT (Shokryazdan in sod., 2017).
3.2.1.4 Vitamini in minerali
Antioksidanti zavirajo procese, v katerih kot stranski produkti nastajajo reaktivne kisikove spojine in tako podpirajo delovanje imunskega sistema. Tako vlogo imajo nekateri vitamini in minerali. Pomanjkanje teh mikrohranil poslabša delovanje imunskega sistema in poveča dovzetnost za različne okužbe. Ob okužbah pa se vsebnost mikrohranil v krvi še zmanjša, zato sta primerno prehranjevanje in zadosten vnos hranil izrednega pomena. Pomembna mikrohranila, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema so predvsem vitamini A, D, E, C in B ter minerali baker, cink, selen in železo (Alpert, 2017).
3.2.1.4.1 Vitamin A
Vitamin A je v maščobni topna spojina, ki se lahko nahaja v obliki retinola v živilih živalskega izvora (jetra, ledvice, mlečni izdelki, ribje olje, jajca) ali v obliki karotenoidov v živilih rastlinskega izvora (temno-zeleno, svetlo rumeno, oranžno ali rdeče sadje in zelenjava, predvsem gomoljnice) (Dawson, 2000). Vitamin A je ključen pri ohranjanju vida, spodbujanju razvoja in rasti ter pri izgradnji kože in sluznic. Telo ščiti pred oksidativnim stresom. Ima tudi pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema (Huang in sod., 2018), saj med drugim uravnava delovanje imunskih celic (dendritičnih celic in limfocitov T) (Erkelens in sod., 2017).
Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 1,0 mg, ženske pa 0,8 mg vitamina A na dan (NIJZ, 2020). Pomanjkanje vitamina A negativno vpliva na imunost, saj se poslabša regeneracija poškodovanih sluznic in delovanje nevtrofilcev, makrofagov ter naravnih celic ubijalk (vrsta limfocitov). Posledično se poveča možnost za okužbe (Stephensen, 2001).
Dodatek vitamina A izboljša simptome in zmanjša umrljivost pri mnogih boleznih:
tuberkulozi, AIDS-u (akvirirani imunski deficitni sindrom), malariji, mumpsu, ošpicah, pljučnici in drugih (Huang in sod., 2018). Li in sod. (2020) so ugotovili, da dodatek vitamina A lahko predstavlja enega od načinov zdravljenja okužbe s SARS-CoV-2, saj se je izkazal za uspešnega pri zdravljenju pljučnic ter izboljša imunski odziv, zmanjša vnetne reakcije in reakcije povezane z reaktivnimi kisikovimi spojinami.
3.2.1.4.2 Vitamin D
Vitamin D je v maščobni topna spojina, ki se v telesu (koži) sintetizira s pomočjo ultravijolične svetlobe ali jo zaužijemo s hrano (mastne ribe, jajca, gobe Shiitake). Ima pomembno vlogo pri razvoju kosti, saj se z njeno pomočjo lahko v črevesju absorbirata kalcij in fosfor. Vitamin aktivira limfocite T in prispeva k homeostazi limfocitov B, zato je izrednega pomena pri delovanju imunskega sistema (Prietl in sod., 2013).
Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli zaužili 20 µg vitamina D na dan (NIJZ, 2020).
Pomanjkanje vitamina D je povezano z avtoimunimi obolenji vključno z multiplo sklerozo, reumatoidnim artritisom, sladkorno boleznijo, kronično vnetno črevesno boleznijo in sistemskim eritematoznim lupusom. Dodatek vitamina D k prehrani lahko izboljša simptome avtoimunih obolenj (Aranow, 2011). V raziskavi iz leta 2018 so Zhou in sod.
dokazali, da lahko višji odmerek vitamina D prepreči ali izboljša simptome sezonske gripe pri otrocih. Pomanjkanje vitamina D je povezano s poslabšanjem simptomov astme, medtem ko zadosten vnos lahko izboljša simptome (Litonjua, 2011). Pomanjkanje vitamina D poveča dovzetnost za akutne okužbe dihal, zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju in izboljšanju simptomov covida-19 (Zemb in sod., 2020).
3.2.1.4.3 Vitamin E
Vitamin E je v maščobi topen antioksidant. Nahaja se v obliki tokoferolov in tokotrienolov, katere najdemo v rastlinskih oljih, oreščkih, semenih in žitih (ječmen, koruza, olive, arašidi, soja, pšenični kalčki, oljna repica ipd.) (Shahidi in de Camargo, 2016). Vitamin E vpliva na prepustnost membrane limfocitov T in sodeluje pri prenosu signalov ter pri delitvi limfocitov T. Veliko ga je v imunskih celicah, saj preprečuje oksidativni stres, ki je posledica obrambe proti okužbam (Lewis in sod., 2020). Vitamin E uravnava tudi zorenje in nekatere funkcije dentritičnih celic (Lee in Han, 2018).
Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 13-15 mg, odrasle ženske pa 12 mg vitamina E na dan (NIJZ, 2020). Pomanjkanje vitamina E lahko povzroči okvaro živcev, moteno usklajenost mišičnih gibov in slabokrvnost (Dror in Allen, 2011). Dodatek vitamina E k prehrani lahko prepreči ali izboljša simptome gripe. Mileva in sod. (2000) so v raziskavi z laboratorijskimi mišmi dokazali, da dodatek vitamina E prepreči oksidativni stres, ki ga povzroči gripa. Prav tako lahko pri starejših izboljša simptome pljučnice (Neupane in sod., 2010). V novejši raziskavi so Shen in Zhan (2020) potrdili, da lahko dodatek vitamina E pripomore k izboljšanju simptomov pljučnice po možganski kapi.
Glede na to, da je pljučnica povezana s covidom-19, lahko dodatek vitamina E predstavlja enega od načinov zdravljenja okužbe.
3.2.1.4.4 Vitamin C
Vitamin C je v maščobi topno mikrohranilo, ki deluje kot antioksidant, podpira celične membrane pri obrambi pred patogeni, deluje kot kofaktor pri mnogih reakcijah, podpira nevtrofilce pri kemotaksi1 in fagocitozi, podpira limfocite pri rasti in razmnoževanju ter
1 Gibanje organizma ali posamezne celice glede na smer koncentracijskega gradienta kemotaktičnega agensa.
zavira razmnoževanje bakterij (Spoelstra-de Man in sod., 2018). Izredno pomemben je pri delovanju imunskega sistema, zato je nujno uživanje živil z zadostno vsebnostjo vitamina C (črn ribez, kivi, jagode, brokoli, paprika, zelje ipd.) (Dosedel in sod., 2021).
Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 110 mg, odrasle ženske pa 95 mg vitamina C na dan (NIJZ, 2020). Pomanjkanje vitamina C lahko povzroči skorbut (boleče, otečene in krvaveče dlesni, slabo celjenje ran in izčrpanost), slabše delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe (Carr in Maggini, 2017). Dodatek vitamina C lahko skrajša in olajša simptome pri prehladu, pljučnici ter tetanusu. Raziskave na živalih so pokazale pozitivne učinke pri okužbah z virusi, bakterijami, glivami ter nekaterimi praživalmi (Hemila, 2017). Holford in sod. (2020) trdijo, da dodatek vitamina C lahko prepreči ali izboljša simptome respiratornih okužb in sindroma sistemskega vnetnega odziva ter se zato lahko uporablja tudi pri zdravljenju covida-19.
3.2.1.4.5 Vitamini B
Vitamini B so skupina 8 esencialnih v vodi topnih vitaminov, ki igrajo pomembno vlogo pri celičnih funkcijah. V mnogih reakcijah predstavljajo kofaktorje. Eden od pomembnih kofaktorjev je bioaktivna oblika vitamina B6, piridoksal-5-fosfat, ki aktivira 140 različnih encimov, odgovornih za sintezo in presnovo aminokislin. Prav tako je pomembna aktivna oblika vitamina B5, koencim A, ki predstavlja kofaktor več kot 4 % vseh encimov v telesu.
Koencim A se lahko pretvori v acetil koencim A, ki sodeluje v ciklu citronske kisline (Kennedy, 2016).
Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški dnevno zaužili 1,2-1,3 mg vitamina B1, 1,3-1,4 mg vitamina B2, 15-16 mg vitamina B3, 1,6 mg vitamina B6, 300 µg vitamina B9 in 4 µg vitamina B12, odrasle ženske pa 1,0 mg vitamina B1, 1,0-1,1 mg vitamina B2, 11-13 mg vitamina B3, 1,4 mg vitamina B6, 300 µg vitamina B9 in 4 µg vitamina B12 (NIJZ, 2020).
Pomanjkanje B vitaminov lahko poslabša delovanje imunskega sistema in poveča dovzetnost za različne okužbe. Pomanjkanje je pogosto v primeru podhranjenosti, stresa, uživanja alkohola, nosečnosti ali pri starejših. V primeru veganskega ali vegetarijanskega načina prehranjevanja lahko pride do pomanjkanja vitamina B12, saj se le-ta nahaja primarno v živilih živalskega izvora (Peterson in sod., 2020). Ford in sod. (2018) so v 6 mesecev dolgi raziskavi dokazali, da dodatek B kompleksa lahko zniža vrednosti homocisteina. Slednji lahko povzroči vnetje možganske skorje, oksidativni stres in ostale poškodbe na celičnem nivoju. Dodatek vitamina B6 lahko poveča koncentracijo piridoksal- 5-fosfata pri kritično bolnih bolnikih ter posledično poveča število imunskih celic (Cheng in sod., 2006). Tan in sod. (2020) trdijo, da je vitamin B12 ključen pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote in posledično lahko pozitivno vpliva na potek okužbe s SARS-CoV-2, saj jo ta velikokrat prizadene.
3.2.1.4.6 Cink
Cink deluje kot antioksidant, sodeluje pri sproščanju citokinov2, razvoju limfocitov T in ohranja celovitost celičnih membran. Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 11- 16 mg, odrasle ženske pa 7-10 mg cinka na dan (NIJZ, 2020). Za ohranjanje vrednosti cinka v telesu se priporoča uživanje oreščkov, bučnih in sojinih semen, govejega in jagnječjega mesa (Iddir in sod., 2020). Pomanjkanje tega minerala lahko zmanjša število in delovanje imunskih celic, povzroči oksidativni stres, poveča dovzetnost za virusne in bakterijske okužbe ter povzroči atrofijo timusa (Maggini in sod., 2018). Mossad (1996) je poročal o izboljšanju simptomov prehlada pri bolnikih, ki so dnevno zaužili 13,3 mg cinka tekom trajanja prehlada, medtem ko so simptomi pri kontrolni skupini vztrajali dlje časa.
Dodajanje cinka k prehrani lahko tudi zmanjša smrtnost pri starejših osebah s pljučnico (Barnett in sod., 2010). Carlucci in sod. (2020) so ugotovili, da dodatek cinka v obliki cinkovega sulfata pri covid-19 bolnikih zmanjša hospitalizacijo, potrebo za priključitev na ventilator in smrtnost.
3.2.1.4.7 Selen
Selen je potreben za delovanje selenobeljakovin (encimov, ki so odvisni od selena in vplivajo na delovanje imunskega sistema). Sodeluje tudi pri rasti in razmnoževanju limfocitov T in imunoglobulinov. Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 70 μg, odrasle ženske pa 60 μg selena na dan (NIJZ, 2020). Za ohranjanje vrednosti selena v telesu se priporoča uživanje sončničnih semen, kokosa, lososa, mehkužcev in puranjega mesa (Iddir in sod., 2020). Dodatek selena k prehrani lahko izboljša simptome gripe (Steinbrenner in sod., 2015). Je tudi pomemben pri okužbi s HIV-om (humani imunodeficientni virus), saj izboljša njene simptome (Alpert, 2017). Po drugi strani pomanjkanje lahko poslabša delovanje imunskega sistema, poveča dovzetnost za okužbe z virusi in pri otrocih nevarnost razvoja respiratornih okužb (Maggini in sod., 2018). Prav tako lahko pomanjkanje selena predstavlja dejavnik tveganja pri okužbi s SARS-CoV-2 (Bae in Kim, 2020).
3.2.1.4.8 Železo
Železo je pomembno za rast, diferenciacijo in delovanje celic. Sodeluje pri sintezi molekule DNK (deoksiribonukleinska kislina). Pomembno je za imunski odziv, saj aktivira proliferacijo in rast limfocitov T, sodeluje pri tvorbi in delovanju citokinov ter oblikuje toksične hidroksilne reaktivne kisikove spojine, s pomočjo katerih nevtrofilci uničijo bakterije. Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli moški zaužili 10 mg, odrasle ženske pa 10-15 mg železa na dan (NIJZ, 2020). Za ohranjanje primernih vrednosti železa v telesu se priporoča uživanje sončničnih semen, mehkužcev, suhih marelic, jajc, graha, telečjega mesa in češnjevih paradižnikov (Iddir in sod., 2020).
2Sekrecijske beljakovine, medcelični mediatorji z avtokrinim, parakrinim ali endokrinim učinkovanjem, sproščajo jih makrofagi, limfociti T in B, endotelijske celice, fibroblasti, mišična vlakna idr.
Pomanjkanje železa je najpogostejši vzrok za slabokrvnost. Poslabša kvaliteto življenja, povzroči utrujenost, pomanjkanje moči in energije ter lahko poslabša simptome številnih bolezni (Polin in sod., 2013). Železo lahko varuje proti okužbam z bakterijami, virusi, glivami in praživalmi (Maggini in sod., 2018). V raziskavi s starejšimi ženskami so Ahluwalia in sod. (2004) dokazali, da je pomanjkanje železa povezano z oslabljenim delovanjem limfocitov T. V raziskavi z otroki, starimi 2-5 let, so Jayaweera in sod. (2019) dokazali manj ponavljajočih se okužb urinalnega trakta, respiratornega trakta ter gastroenteritisa po 3-mesečnemu dodajanju železa k prehrani. Habib in sod. (2020) so ugotovili, da covid-19 lahko pri nekaterih bolnikih povzroči visoke koncentracije prostega železa, saj virus lahko uniči hemoglobin, iz katerega se železo sprosti. Visoke koncentracije prostega železa povečajo viskoznost krvi in vodijo v krvne strdke. Zato pri zdravljenju takega stanja predlagajo uporabo laktoferina3 ali kelatorjev4.
3.2.1.4.9 Baker
Baker je pomemben za delovanje prirojene imunosti in obrambe pred bakterijskimi okužbami. Sodeluje pri proizvajanju in delovanju interlevkina-25. Po priporočilih NIJZ naj bi odrasli zaužili 1,0-1,5 mg bakra na dan (NIJZ, 2020). Za ohranjanje vrednosti bakra v telesu se priporoča uživanje indijskih oreščkov, tofuja, gob, govejega mesa, ostrig, sladkega krompirja in kvinoje (Iddir in sod., 2020). Pomanjkanje bakra v telesu povzroči izredno nizko koncentracijo nevtrofilcev in poveča možnost okužbe (Maggini in sod., 2018). Normalna vrednost bakra v telesu pripomore k obrambi pred mnogimi okužbami s patogenimi bakterijami (npr. E. coli, Salmonella, Mycobacterium tuberculosis in Candida albicans) (Weiss in Carver, 2018). Raha in sod. (2020) priporočajo uporabo bakra pri preprečevanju in izboljšanju simptomov covida-19, saj ima tudi dobre protivirusne lastnosti.
4 VPLIV ŽIVLJENJSKEGA SLOGA NA ODPORNOSTI PROTI COVIDU-19 Zdrav življenjski slog ugodno vpliva na imunski sistem in podaljša življenjsko dobo.
Nezdrave navade (slabe prehranske navade, pomanjkanje telesne dejavnosti, kajenje in uživanje alkohola) so glavni krivec za različne fizične in psihične bolezni. Pandemija koronavirusa je pri nekaterih pogostost omenjenih nezdravih navad še povečala.
Pomanjkanje svežega zraka, sedenje pred ekrani in uživanje prigrizkov je pri nekaterih postalo stalnica. Posledično so ljudje zaradi padca imunskega sistema bolj dovzetni za vrsto bolezni (Balanza-Mmartinez in sod., 2020).
4.1 TELESNA DEJAVNOST
Pandemija koronavirusa je večkrat zahtevala izolacijo ljudi, socialno distanco, omejitve gibanja, zaprtje športnih ustanov in parkov. Taka vrsta življenja ima lahko negativne učinke na psihično in imunsko zdravje posameznika (povečan stres, pomanjkanje telesne aktivnosti, občutki zmede in jeze, oslabljeno delovanje limfocitov in naravnih celic ubijalk
3 Glikoprotein s protimikrobnim delovanjem.
4 Lovilci kovinskih ionov.
5 Citokin, ki spodbuja rast in razvoj limfocitov T.
itd.). V takih razmerah je še posebej pomembna redna telesna dejavnost, saj nas varuje pred kroničnimi boleznimi kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in visok krvni tlak. Navedene bolezni so najpogostejše sočasne bolezni pri okužbi s SARS-CoV-2 (Jurak in sod., 2020).
Tekom telesne dejavnosti se poveča koncentracija citokinov, levkocitov, naravnih celic ubijalk, limfocitov in monocitov, ki so ključni pri učinkoviti obrambi pred patogeni.
Srednje intenzivna telesna vadba lahko zmanjša intenzivnosti simptomov in smrtnost pri respiratornih okužbah, izboljša srčno-žilne funkcije telesa ter pospeši presnovo glukoze, maščob in inzulina (da Silveira in sod., 2020). Redno gibanje dokazano znatno zmanjša tveganje za virusne okužbe in anksioznost (Jurak in sod., 2020). Zha in sod. (2020) so potrdili, da lahko izvajanje določenih vaj izboljša respiratorne simptome pri bolnikih z blago obliko covida-19. Vaje vključujejo razteg prsnih in ramenskih mišic, krepitev mišic spodnjega dela telesa in jedra ter izvajanje akupresure.
4.2 DEBELOST
Osebe s čezmerno telesno maso so bolj dovzetne za respiratorne virusne okužbe in težji potek bolezni. Predstavljajo večji delež hospitaliziranih in umrlih. Glede na raziskave imajo bolniki, mlajši od 60 let in ki imajo vrednost ITM 30-35 kg/m2 ali več, večjo možnost, da bodo hospitalizirani na intenzivni negi, kot tisti z vrednostjo BMI <30 kg/m2. Prav tako so čezmerno težke osebe trikrat bolj dovzetne za hujši potek bolezni, čas bivanja v bolnišnicah pa je posledično daljši (Zhou in sod., 2021).
Čezmerno hranjeni bolniki, okuženi s SARS-CoV-2, imajo bolj verjetno oslabljen imunski in srčno-žilni sistem, okvare ledvic, povečano strjevanje krvi in vnetne reakcije. Kot že omenjeno, se SARS-CoV-2 v telesu veže na receptorje ACE-2. Slednji se nahajajo tudi v maščobnem tkivu, ki je pri osebah s čezmerno telesno maso v presežku, zato so še bolj nagnjeni k okužbi s SARS-CoV-2 (Sanchis-Gomar in sod., 2020). Za večjo odpornost pri čezmerno hranjenih posameznikih je potrebna uvedba uravnotežene prehrane ali manjši energijski deficit, nikakor pa ne ekstremne shujševalne diete. Poleg prilagoditve prehrane Zhou in sod. (2021) predlagajo nizko ali srednje intenzivno vsakodnevno telesno dejavnost.
4.3 ALKOHOL
Vpliv alkohola na imunski sistem je odvisen od količine in vrste zaužite alkoholne pijače.
Alkoholna pijača je vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenska odstotka alkohola. Po priporočilih NIJZ je meja za zdrave odrasle moške ne več kot dve enoti6 alkohola na dan (npr. 2 dcl vina), za odrasle zdrave ženske (ki niso noseče in ne dojijo) pa ne več kot eno enoto alkohola na dan (npr. 1 dcl vina) (NIJZ, 2014).
Zloraba alkohola oslabi imunski sistem in zmanjša sposobnost premagovanja okužb kot so tuberkuloza in pljučnica. Prav tako bistveno poveča možnost za ARDS (akutni respiratorni distresni sindrom), ki je eden od glavnih in hujših komplikacij pri okužbi s SARS-CoV-2
6 1 enota alkohola = 10 gramov čistega alkohola = 1 dcl vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače
(Lange in Nakamura, 2020). Alkohol se iz telesa izloča tudi z izdihom, kar je glavni razlog za poškodbe dihalnih poti in večjo možnost pljučnice, influence A in okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (Bailey in sod., 2021).
Po drugi strani ima lahko zmerno uživanje nekaterih alkoholnih pijač pozitiven učinek na imunski sistem. Cohen in sod. (1993) so potrdili manjšo verjetnost za prehlad pri osebah, ki so zmerno uživale alkohol. Pozitivne učinke zmernega pitja lahko pripišemo različnim sestavinam, ki jih vsebujejo nekatere alkoholne pijače (npr. polifenole, antioksidante, vitamine, minerale). V raziskavi leta 2002 je Takkouche ugotovil, da rdeče vino lahko zmanjša verjetnost za prehlad. Vpliv alkohola na posameznika je vsekakor lahko odvisen od številnih dejavnikov (hitrost pitja, starost, spol, telesna zgradba, razpoloženje, pitje na prazen ali poln želodec, vajenost pitja, jemanje drugih drog ali zdravil, genetsko ozadje ipd.) in tudi zelo majhna količina alkoholne pijače lahko na nekatere slabo vpliva. Zato kljub navedenim raziskavam vedno velja nasvet »Čim manj, tem bolje!« (NIJZ, 2014).
4.4 KAJENJE
Kajenje uničuje dihalne poti, poveča možnosti za okužbe pljuč in poslabša delovanje imunskih celic v pljučih. Povzroča poslabšanje simptomov in večjo smrtnost pri covidu-19 (Patanavanich in Glantz, 2020). Vzrok je verjetno povečano izražanje genov za receptorje ACE-2 in višja koncentracija vnetnih citokinov v dihalnih poteh (Kashyap in sod., 2020).
Zhang in sod. (2020) so raziskali klinične karakteristike pri osebah, okuženih s SARS- CoV-2, kjer se je izkazalo, da so kadilci in bivši kadilci predstavljali večji delež hudih primerov kot nekadilci. Alqahtani in sod. (2020) so potrdili, da je 22 % (31/139) kadilcev in 46 % (13/28) bivših kadilcev imelo hujše zaplete pri bolezni. Potrdili so tudi, da so kadilci 1,45-krat bolj dovzetni za hud potek bolezni kot bivši kadilci in nekadilci.
5 VPLIV NEKATERIH ŽIVIL NA ODPORNOST PROTI COVIDU-19
5.1 PROBIOTIKI
Črevesna mikrobiota je pomemben del imunskega sistema. Mikrobi, ki so tam prisotni, razgrajujejo hrano in proizvajajo presnovke (npr. acetat, propionat in butirat), ki se vežejo na receptorje imunskih celic ter uravnavajo njihovo presnovo in ostale funkcije. Mikrobi prav tako sintetizirajo različne vitamine (vitamin K2 ter v vodi topne vitamine skupine B kot so B2, B9 in B12) in izločajo antimikrobne peptide, pomembne za obrambo. Zanimivo je dejstvo, da črevesna mikrobiota vpliva tudi na delovanje pljuč. Črevesje in pljuča sta namreč tesno povezana. Neravnovesje v črevesni mikrobioti lahko negativno vpliva na delovanje pljuč in poveča dovzetnost za okužbe, kakršnokoli vnetje v pljučih pa lahko poruši delovanje črevesja. Dejstvo, da je zdravje pljuč povezano s črevesjem je pritegnilo mnoge raziskovalce na področju raziskav o covidu-19, saj pri okužbi največji problem predstavlja razvoj pljučnice ali akutnega respiratornega distresnega sindroma (Dhar in Mohanty, 2020).
Način prehranjevanja ima velik vpliv pri sestavi črevesne mikrobiote, izredno pomembno pa je uživanje probiotikov. Probiotik je mikroorganizem, katerega uživanje ima koristne učinke na zdravje, saj uravnava črevesno mikrobioto in izboljša delovanje imunskega
sistema. Najpogostejši probiotični mikroorganizmi so Lactobacillus spp., Bifidobacteria in Saccharomyces. Pogostokrat so dodani mlečnim izdelkom, najdemo jih tudi v prehranskih dopolnilih in zdravilih (Akour, 2020). Številne raziskave so potrdile, da bi lahko uživanje probiotikov delovalo preventivno in lajšalo številne okužbe kot so gastroenteritis, sepsa in okužbe dihalnih poti (Baud in sod., 2020). Dermyshi in sod. (2017) so celo dokazali izboljšanje simptomov in zmanjšanje smrtnosti nekrotizirajočega enterokolitisa in sepse pri novorojenčkih po uporabi probiotikov. Sklepajoč po pozitivnih rezultatih podobnih analiz je uporaba probiotikov pri preprečevanju in lajšanju simptomov covida-19 vredna razmisleka.
Poleg zdravega načina življenja in uravnoteženih obrokov so Baud in sod. (2020) predlagali uživanje naslednjih probiotičnih sevov za preprečevanje in lajšanje simptomov pri covidu-19: L. casei, L. gasseri, B. longum, B. bifidum, L. rhamnosus, L. plantarum, B.
breve, Pediococcus pentosaceus in Leuconostoc mesenteroides. Navedli so tudi nekaj živilskih izdelkov, ki naj bi vsebovali vsaj eno od navedenih sevov in pripomogli pri premagovanju covida-19. Največkrat so to fermentirani mlečni izdelki.
V tistih državah, kjer uživajo fermentirano zelenjavo, bogato z mlečnokislinskimi bakterijami, je statistično manj smrtnih žrtev covida-19. Pri postopku fermentacije prihaja do tvorbe različnih snovi, ki so potencialno koristne zdravju. Kimchi je ena od mnogih fermentiranih jedi, sestavljena iz zelja in ostale zelenjave, ki pozitivno vpliva na sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, dislipidemijo in staranje (Bousquet in sod., 2021). Vsebuje glukozinolate, ki se pretvorijo v sulforafan. Slednji bi potencialno lahko imel terapevtski učinek na covid-19 (Horowitz in sod., 2020).
Probiotiki med drugim lahko izboljšajo t.i. citokinsko nevihto oz. visoko koncentracijo vnetnih citokinov, ki je pri nekaterih huda posledica okužbe s SARS-CoV-2 in lahko vodi v dihalno odpoved, zato je preprečevanje takega stanja izredno pomembno (Khaled, 2021).
5.2 POLIFENOLI
Tisti, ki redno uživajo sadje in zelenjavo imajo nižjo stopnjo vnetnih kazalcev. Poleg vsebnosti prehranske vlaknine, vitaminov in mineralov so za to odgovorne tudi fitokemikalije oziroma rastlinski presnovki in med njimi najbolj razširjeni polifenoli.
(Esmaillzadeh in sod., 2006). Polifenoli so antioksidativne snovi, prisotne v rastlinah, ki so odgovorne za senzorične lastnosti (modra, rdeča ali vijolična barva ter trpek ali grenak okus), hkrati pa imajo farmakološke značilnosti. Delijo se na več podskupin, najbolj razširjeni so flavonoidi (npr. kvercentini in antocianidini), fenolne kisline in fenolni amidi.
Večina polifenolov je presnovkov rastlin. Sestavljeni so iz aromatskega obroča s hidroksilnimi skupinami (Yahfoufi in sod., 2018).
Visoko vsebnost polifenolov najdemo v črnem in zelenem čaju, rdečem vinu, oreščkih, gozdnih sadežih, temni čokoladi, špinači, citrusih, kavi, semenih in nekaterih stročnicah (Fraga in sod., 2019). Številne raziskave so pri polifenolnih spojinah potrdile antioksidativne učinke, pozitivne učinke pri zdravljenju srčnih in živčnih bolezni, rakavih obolenj, sladkorne bolezni, kolitisa ter bakterijskih, glivičnih in virusnih okužb (Bahramsoltani in sod., 2016). Polifenoli prav tako uravnavajo imunski odziv črevesne
sluznice, ki je glavna prepreka za patogene. Izboljšajo lahko alergijske reakcije z zaviranjem histamina, vnetnih citokinov in levkocitov ter lahko delujejo proti rakavim celicam (Ding in sod., 2018).
Di Giuseppe in sod. (2008) so potrdili, da lahko redno uživanje temne čokolade zniža vrednosti CRP in prepreči vnetja. Granatno jabolko se že vrsto let uporablja za zdravljenje vnetij dihalnih poti ter različnih okužb. Pokazalo se je učinkovito tudi pri zdravljenju gripe.
Poleg granatnega jabolka na virus influence vplivajo tudi brškin (Cistus incanus), uralski sladki koren (Glycyrrhiza uralensis) liči, kaki, bezgov sok, maline, brusnice, aronija, črni in zeleni čaj ter fenolne spojine resveratrol, kvercentin in kofeinska kislina (Bahramsoltani in sod., 2016). Wen in sod. (2011) so analizirali preko 200 ekstraktov rastlin kitajske medicine v povezavi z virusom SARS-CoV-2. Šest ekstraktov se je izkazalo za potencialne kandidate za razvoj zdravila proti virusu. Messina in sod. (2020) so predlagali uživanje polifenolov in flavonoidov za lajšanje simptomov covida-19. Glede na omenjene raziskave lahko sklepamo, da polifenoli lahko preprečijo ali lajšajo simptome covida-19 in jih je vredno poskusiti.
5.3 KAROTENOIDI
Karotenoidi so barvne, v maščobi topne snovi, ki so prisotne v rastlinah, glivah, bakterijah in algah. Zaužijemo jih s sadjem, zelenjavo in ribami. Odgovorni so za rumeno, oranžno in rdečo barvo sadja, cvetov in listja. Obstaja več kot 600 različnih karotenoidov, ki se delijo na karotene, ksantofile in likopene. V človeški prehrani in telesu so najbolj prisotni β karoten, α-karoten, likopen, lutein in kriptoksantin. V zrelih rdečih paradižnikih najdemo likopen, v korenju β-karoten, v rdečih paprikah kapsantin (ksantofil), v morskih rakcih pa rožnato barvo povzroči astaksantin (ksantofil). α-karoten, β-karoten in β-kriptoksantin se lahko v telesu pretvorijo v vitamin A (Milani in sod., 2017).
Študije so potrdile, da uživanje prehrane, bogate s karotenoidi, preprečuje rakava obolenja, srčno-žilne bolezni, osteoporozo, sladkorno bolezen tipa II, sivo mreno in nalezljive bolezni (npr. HIV). Poleg tega karotenoidi delujejo antioksidativno, podpirajo imunski sistem in preprečujejo kožna obolenja (Milani in sod., 2017). Raziskave so potrdile večji delež oksidativnega stresa in vnetij pri osebah s prenizko koncentracijo karotenoidov (Iddir in sod., 2020). Melikian in sod. (2001) so pri novorojenčkih v Ugandi dokazali, da je nizka koncentracija karotenoidov povezana z večjim tveganjem za smrt pri okužbi z virusom HIV.
Pattison in sod. (2005) so v raziskavi ugotovili, da lahko kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka na dan zmanjša tveganje za razvoj vnetnih bolezni (npr. revmatoidni artritis). Podobne rezultate so dobili tudi Dalgard in sod. (2009) v raziskavi, kjer so potrdili, da uživanje pomarančnega soka in soka črnega ribeza zniža vnetne kazalce (CRP, fibrinogen) pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo. Slednja raziskava podpira dejstvo, da uživanje sadja in zelenjave zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni. Yim in sod. (2021) so celo ugotovili, da sifonaksantin (vrsta karotenoida) deluje proti virusu SARS-CoV-2 in bi se potencialno lahko uporabljal pri preprečevanju in izboljšanju simptomov okužbe.
5.4 DRUGI NUTRICEVTIKI 5.4.1 Kurkuma
Uporaba Curcuma longa ali kurkume je del azijske kulture. Uporabljajo jo kot naravni dodatek v hrano že tisočletja pa tudi pri tradicionalnih medicinskih sistemih kot so ajurveda, unani in siddha. Kurkuma vsebuje kurkumin (polifenol). Ima protimikrobne in antioksidativne učinke, deluje protivnetno, pomaga pri celjenju ran, znižuje raven krvnega sladkorja in pripomore pri zdravljenju raka. Njegova uporaba je razširjenja na področju Azije, kjer ga uporabljajo za blaženje kašlja, bolečega grla in bolezni dihal. Najbolj učinkovit je v višjih odmerkih (6-7 g/dan) (Gupta in sod., 2020). Kurkumo je zaradi izredno slabe absorpcije kurkumina priporočljivo kombinirati s črnim poprom, saj se ob tem biorazpoložljivost poveča za 2000 % (Hewlings in Kalman, 2017).
Kurkumin uravnava proliferacijo in aktivacijo limfocitov T in B, spodbuja fagocitozo makrofagov, uravnava delovanje naravnih celic ubijalk, dendritičnih celic in citokinov.
Dejstvo, da kurkumin vpliva na številne imunske reakcije, je tudi razlog za pozitivne učinke, ki jih ima na različna obolenja (artritis, alergije, astma, ateroskleroza, bolezni srca, Alzherimerjeva bolezen, sladkorna bolezen in rak) (Jagetia in Aggarwal, 2007). Nekatere raziskave trdijo, da lahko uživanje kurkumina poveča izražanje receptorjev ACE-2 v telesu, kar bi lahko povečalo dovzetnost za okužbo s SARS-CoV-2 in poslabšalo simptome okužbe (Nugraha in sod., 2020). Po drugi strani pa se je pri uživanju kurkumina izkazalo, da ima lahko protivirusne in protibakterijske lastnosti. Deloval naj bi proti gripi, hepatitisu C, virusu HIV in sevom Staphylococcus, Streptococcus in Preudomonas (Praditya in sod., 2019). Wen in sod. (2007) so celo dokazali, da zavira replikacijo SARS-CoV. Glede na podobnosti SARS-CoV s SARS-CoV-2, bi lahko kurkumin podobno vplival tudi na slednjega. Za potrditev bi bilo potrebno opraviti nadaljnje raziskave.
5.4.2 Česen
Ena najbolj raziskanih in prodajanih rastlin na trgu je zagotovo česen ali Allium sativum.
Tisočletja se uporablja kot tradicionalno živilo za zdravljenje mnogih stanj. Uporablja se tudi kot začimba in celo afrodiziak. Vsebuje preko 2000 biološko aktivnih snovi, ki vplivajo na različne reakcije v telesu. Sestavljen je iz hlapnih, v vodi in v maščobi topnih žveplovih spojin, esencialnih olj, prehranske vlaknine, sladkorja, flavonoidov in pektinov.
Alicin je glavna in najbolj znana sestavina česna, ki nastane iz aliina pri drobljenju, mletju ipd. Je zelo občutljiva sestavina, njena koncentracija pa je odvisna od nadaljnjega postopka predelave. Tudi česen brez alicina (npr. staran ekstrakt) pozitivno vpliva na imunski sistem, srčno-žilne bolezni, rak, jetrne bolezni in ostalo (Majewski, 2014).
Česen ohranja homeostazo imunskega sistema z uravnavanjem sproščanja citokinov, delovanjem makrofagov in fagocitoze, uravnavanjem proizvajanja imunoglobulinov ter s protivnetnim in antioksidativnim delovanjem (Arreola in sod., 2015). Številne študije so dokazale, da lahko žveplo vsebujoče snovi v česnu preprečijo pojav kolorektalnega raka in raka na dojkah, mehurju, želodcu, koži, maternici, požiralniku, pljučih in v ustni votlini.
Visok vnos česna lahko zmanjša tveganje za pojav raka za 50 %. Dokazano lahko vpliva na srčno-žilni sistem z izboljšanjem ravnovesja maščob, krvnega tlaka in trombocitov
(Majewski, 2014). Mahdavi-Roshan in sod. (2016) so v raziskavi potrdili, da česnova prehranska dopolnila znižujejo krvni tlak, uravnavajo koncentracijo holesterola in stimulirajo imunski sistem pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom.
Potrjeno je, da ima česen protibakterijske lastnosti in deluje proti mnogim gram pozitivnim in gram negativnim bakterijam in glivam kot so Helicobacter pylori, Escherichia coli, Lactobacillus casei, Candida albicans, Aspergillus, Trichophytum, Salmonella in Penicillium. Kitajci celo trdijo, da lahko intravenozna aplikacija česnovega ekstrakta bolje deluje proti smrtonosni infekciji z glivo Cryptococcus, kot zelo močan antibiotik Amphoriticin-B. Laboratorijske raziskave so potrdile tudi učinkovitost proti virusu influence B in herpes simplex virusu (Goncagul in Ayaz, 2010). Mrityunjaya in sod.
(2020) predlagajo uživanje svežega, nepredelanega česna za največji učinek proti covidu- 19.
5.4.3 Cimet
Cimet je pogosta začimba, ki se uporablja v različnih kulturah po svetu že tisočletja.
Pridobiva se iz skorje dveh različnih vrst cimetovih dreves: Cinnamomum zeylanicum (cejlonski cimet) in Cinnamomum cassia (kitajski cimet). Razlika med vrstama je predvsem v vsebnosti kumarina, ki je lahko strupen, saj je močan antikoagulant, potencialen karcinogen in lahko poškoduje jetra in ledvice. Kitajski cimet vsebuje več kumarina kot cejlonski, zato je njegova uporaba varna le v omejenih količinah (Ranasinghe in sod., 2013). Cimet vsebuje preko 21 različnih kemičnih spojin, med drugim cinamaldehid (60 %), eugenol (3 %) in polifenole. Vsebuje veliko kalcija, pokrije pa celo 38 % dnevnih potreb po manganu in 10 % dnevnih potreb po železu in prehranski vlaknini.
Priporočen dnevni odmerek je 1-4 g, pri čemer je bolj varno uživanje cejlonskega cimeta, saj kitajski cimet v čajni žlički vsebuje 6-12 mg kumarina, medtem ko je najvišji dopusten dnevni vnos le 0,1 mg/kg telesne mase (Hariri in Ghiasvand, 2016).
Cimet ima antimikrobne, antioksidativne in protivnetne značilnosti. Pozitivno vpliva na različna bolezenska stanja kot so sladkorna bolezen, rak, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom, inzulinska rezistenca, artritis, sindrom policističnih jajčnikov, hiperlipidemija in želodčne težave. Prav tako je uporaben pri zdravljenju nevroloških stanj (Alzheimerjeva in Parkinsova bolezen). Uporablja se tudi cimetov čaj, ki pomaga pri nosečniški slabosti (Hariri in Ghiasvand, 2016). Moshaverinia in sod. (2020) so ugotovili antivirusni učinek cimetovega ekstrakta pri virusu herpesa simplexa tipa I. Ranasinghe in sod. (2013) so omenili delovanje cimeta tudi proti rotavirusu. Cimet lahko pozitivno vpliva na mnoge sočasne bolezni pri covidu-19 in tako pripomore k preprečevanju oz. zdravljenju okužbe.
5.4.4 Črni poper
Črno zlato, kralj začimb ali črni poper iz družine Piperaceae izhaja iz celinske Indije.
Uporablja se v kulinariki, parfumeriji, lepotni negi in tradicionalni medicini. V tradicionalni indijski medicini se uporablja za krepitev imunskega sistema, pri zdravljenju diareje, astme, prebavnih in želodčnih težav, nespečnosti in epilepsije. Pridobiva se s sušenjem in toplotno obdelavo nezrelih zelenih jagod. Med postopkom predelave potekajo različne encimske reakcije, ki povzročijo črno obarvanost jagod. Črni poper je bogat z
vitaminom A in K ter vsebuje prehransko vlaknino, kalcij, magnezij, kalij, mangan in fosfor. Vsebuje še alkaloide (piperin, kavicin, piperidin, piperetin ipd.), hlapna olja, terpene, steroide, lignane, flavone in alkamide (Butt in sod., 2013).
Piperin je glavna sestavina črnega popra, ki je znana po številnih pozitivnih učinkih na zdravje: deluje imunomodulativno, antioksidativno, protivnetno in protimikrobno.
Pripomore pri zdravljenju raka in bolezni jeter. Zaradi imunomodulativnega vpliva lahko piperin pripomore k zmanjševanju vnetnih citokinov in citokinske nevihte (Peter in sod., 2020). Kim in Lee (2009) sta ugotovila, da piperin lahko izboljša simptome astme pri miših, saj med drugim zmanjša sproščanje vnetnih citokinov in vpliva na delovanje drugih imunskih celic v pljučih. Nag in Chowdhury (2020) pa sta dokazala, da lahko piperin celo inhibira delovanje dveh virusov, ki povzročata bolezni ebolo in dengo. Nekaj ajurvedskih začimb, med katerimi je tudi piperin, je v raziskavi pokazalo visoko afiniteto za vezavo na S beljakovino in receptor ACE-2 na virusu SARS-CoV-2 (Maurya in sod., 2020).
5.4.5 Propolis
Propolis je smolasta snov, ki jo čebele proizvedejo iz različnih delov rastlin in jo uporabljajo za gradnjo in popravilo panja. Propolis je sestavljen iz smole (50 %), voska (30
%), eteričnih olj (10 %), cvetnega prahu (5 %) in 5 % ostalih sestavin kot so polifenoli, flavonoidi, aminokisline, minerali, etanol, vitamin A, B kompleks in vitamin E (Lima in sod., 2021). Azijske in Evropske različice vsebujejo več enostavnih fenolnih kislin, medtem ko tropske različice vsebujejo več lignanov - fenetil ester kofeinske kisline (Caffeic Acid Phenethyl Ester - CAPE) je glavna komponenta pri vzorcih propolisa iz Amerike, Azije in Evrope, ki se je izkazal tudi pri protivirusnem delovanju (Ripari in sod., 2021). Shvarzbeyn in Huleihel (2011) sta npr. potrdila delovanje propolisa in CAPE proti HTLV-1, virusu iz družine HIV.
Že pred našim štetjem so različne kulture uporabljale propolis zaradi ugodnih učinkov.
Egipčani so ga uporabljali pri mumificiranju zaradi preprečevanja gnitja, Grki in Rimljani so ga uporabljali pri celjenju ran zaradi protiseptičnih lastnosti, pri Perzijcih pa je bil priljubljen pri zdravljenju ekcemov, mialgije in revmatoidnih obolenj. Ima protimikrobne, protioksidativne, protivnetne, protitumorne in imunomodulatorne lastnosti (Ripari in sod., 2021).
Propolis izboljša delovanje pridobljene imunosti. Ima tudi obetajoče protivirusne učinke, saj se je v mnogih študijih izkazal pri močnem delovanju proti virusu influence, respiratornem sincicijskem virusu in rinovirusu. Za tako delovanje gredo zasluge nekaterim fenolnim sestavinam (npr. galangin, krisin, p-kumarinska kislina, kempferol in kvercentin), ki blokirajo vstop virusa v gostiteljsko celico. Propolis bi bilo smiselno uporabljati pri kemoprofilaksi7 covida-19, saj deluje pri začetnih fazah okužbe (Lima in sod., 2021).
7Uporaba zdravil z namenom preprečevanja bolezni ali okužbe.
5.4.6 Kava
Pijača praženih kavnih zrn je ena najbolj konzumiranih napitkov na svetu, praženje pa je postopek, ki vpliva na tvorbo različnih kemijskih snovi, odgovornih za prijetne senzorične lastnosti. Kava vsebuje več kot 1000 sestavin, vključno z ogljikovimi hidrati, maščobami, dušikovim spojinami, vitamini, minerali, alkaloidi in polifenoli. Konzumiranje kave lahko pozitivno vpliva na številna stanja kot so sladkorna bolezen tipa II, inzulinska intoleranca, Parkinsova bolezen, nekatere psihiatrične bolezni, rak, bolezni jeter, srčno-žilne bolezni in osteoporoza (Higdon in Frei, 2006).
Kofein, kafestol, kahveol, klorogenska kislina, vitamini in minerali so sestavine, ki imajo potencialno lahko velik učinek na zdravje. Kofein ali TMX (1,3,7-trimetilksantin) je alkaloid, ki vpliva na centralni živčni sistem, zviša krvni tlak, pospeši presnovo in vpliva na povečano izločanje urina (diuretik). Kafestol in kahveol sta terpena, ki povzročata dvig serumskega holesterola in lipoproteina z nizko gostoto (angl. Low Density Lipoprotein - LDL). Najdemo ju v nefiltrirani kavi (npr. turški ali francoski), s filter papirjem pa se lahko odstranita. Klorogenska kislina je derivat kavne kisline, ki ima protivnetne, protimikrobne in nevroprotektivne lastnosti, pozitivno vpliva na bolnike s sladkorno boleznijo in znižuje oksidativni stres v telesu. S 30 ml kave vrste espresso zaužijemo 24 mg magnezija, 34 mg kalija, 1-3 mg vitamina B3 in 0,2 mg vitamina E (Higdon in Frei, 2006). Jaquet in sod.
(2009) so potrdili tudi pozitivne učinke kave na črevesno mikrobioto. 16 zdravih prostovoljcev je 3 tedne dnevno uživalo 3 skodelice kave. Rezultati so pokazali izboljšano presnovno aktivnost in višjo koncentracijo zdravju koristne bakterije Bifidobacterium spp.
Utsunomiya in sod. (2008) so dokazali tudi protivirusni učinek kave. Raziskava je pokazala zaviranje herpes simplex virusa tipa I ter do neke mere poliovirusa ob prisotnosti kavnega ekstrakta. Nekaj raziskav je celo preučilo učinke kave na SARS-CoV-2. Elzupir (2020) je ugotovil, da je afiniteta vezave kofeina na protein z imenom 3-kemotripsinu podobna proteaza (3-chymotrypsin-like protease - CLpro) visoka, inhibicija 3CLpro pa lahko prepreči razmnoževanje in transkripcijo SARS-CoV-2. Belaroussi in sod. (2020) so ugotavljali vpliv kofeina na bolnike s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2. Rezultati so pokazali krajše hospitalizacije bolnikov, ki so prejemali kofeinski pripravek (9,5 dni) v primerjavi s kontrolno skupino (15 dni). Prav tako so pri prvih zabeležili manjšo uporabo protibiotikov in manjše poškodbe v pljučih kot pri drugih. Glede na omenjene pozitivne učinke kave, bi se le-ta lahko uporabljala pri boljšanju stanja pandemije covid-19. Vendar je pri tem treba upoštevati tudi psihotropne učinke kofeina.
6 ZAKLJUČEK
Imunski sistem je mehanizem, ki je nujen za obrambo pred škodljivimi mikroorganizmi.
Vključuje različne imunske celice, ki se aktivirajo glede na določeno težavo. Za optimalno delovanje imunskega sistema ter hiter in učinkovit odziv pri okužbah je ključna primerna in uravnotežena prehrana. Zadosten vnos beljakovin je pomemben za zniževanje postprandialnih vnetij, sintezo citokinov in protiteles, ki sodelujejo pri imunskem odzivu.
Maščobe so pomembne za uravnavanje fluidnosti in prepustnosti celične membrane.
Pomemben je zadosten vnos omega-3 MK in uživanje kakovostnih virov maščob. Vir ogljikovih hidratov naj predstavljajo čim manj obdelana živila z nizkim GI in visokim
