Raba jezika in modna izbira imen

Rgzprave in argdiva Uubljana 2000 51 36/37 315

VARGAJ6zSEF

RABA JEZIKA IN MODNA IZB IRA IM E N

(NYElVHASZNALAT, NEVDIVAT)

MAGYAR NEMZETlSEGI MUVElODESI INTEZET LENDAVA / LENDVA

1999,

STRANI

138

v

strokovni javnosti je dr.]. Varga znan predvsem po svojem pedagoskem delu (predstojnik katedre za madzarski jezik in literaturo na mariborski univerzi). V kulturnem zivljenju Madzarov v Prekmurju kjer je ze vrsto let prisoten kot pesnik, pisatelj, strokovnjak in ustvarjalec na podrocju narodne kllltllre.Hkrati je tudi glavni urednik literarne in znanstvene revije pomurskih Madzarov Murataj.

Sporedno s pedagosko dejavnostjo je dr

J.

Varga tlldi raziskovalno spremljal in preuceval lingvisticna vprasanja svojega podrocja, kulturo madiarskega jezika in sociografijo.O tem delll pricajo stevilne razpr:lVe in stlldije, objavJjene predvsem v rnadzarski strokovni in znanstveni literaruri. V svojih delih se]. Varga zavzeto prizadeva za ohranjanje pravilne in ciste rnacliarske govorice v Prekmurju.

V najnovejsem delu, ki ternelji na empiricnern gradivu, se je dr. Varga usmeril zlasti na prellcevanje llveljavljanja slovenskega, madzarskega in hrvarskega jezik~l

v vsakdanjem zivljenju v razlicnih zivljenjskih sitllacijah. Na koncu svojih preuce- van; se je VargJ loti! se onomasticnega vprasanja, ki ga je vznemirjalo ze vee let.

Zlasti ga je Zani111<1lo, katera imena so l110dna med Siovenei, Madiari in Hrvati, ki zivijo v mesanih zakonih na narodnostno mesanih obmocjih v Prekrnurju.'l

Pretezni del publikacije je namenjen preucevanju rabe jezika v mesanih zako- nih, katerih stevilo v zadnjih desetletjih nenehno narascJ. Vprasanja

povezana z rabo jezika v mesa nih zakonih aVlQr zavzeto spremlja in raziskuje ze od leta ]991. Hkrati je posebna pozornost namenjena se spremembam, ki na~

stajajo v rabi madzarskega in hrvatskega jezika² v vsakdanjem iivljenjll (v druzin- skem krogu, na delovnel11 mestu, pri zabavi, nakupovanju, v krajevni kOl11unika- ciji, itd.).

V raziskavo je dr. Varga zajel 50 narodnostno mesanih zakonov (184 oseb, od

• • •

1 i)r. Varga prcu(ujc osclma imena (priimke, krstna imena, Ijubkovllln:l imcnil,itd.) 'l.e od leta 1980. V iClll (,L~U je 7,bral in analizirlll imena dcscttisoi:-ih oseb z narodnnstno mcsaneg'L ODrIloCja Prckmurja.Prt.'uccvanje zaje- Illil stolctno obdobje.

V priclljocem delu je analiziral Ie imena petdesetih drll'l.inskih (lannv ( odraslih in otrok ), ki zivijo v narod- noslno mc~anih dru?inah in so sodelovali v prvem delu njegove ntziskave 0 fabi jezika.

2 Avtor navaja, da je prvotno namerava! preu(cvati Ie mho slovcnskcga in madzarskega jezika, vendar je zara- di prisotno:;ti vseh treh jczikov v druzinskem krogu, v javnem ?ivljcnju in na dclovncm mcstu, ra7_<;iril svnja prcu(evanja :k: na rabo hrvatskcga jezika.

316 Roba jezika in modna izbifO imen

tega 100 odraslih in 84 aleak) iz vasi s pretezno madzarskim prebivalstvom (iz Centibe 10, Gornjega Lakosa 10, Genterovee 10 in iz Doige vasi 20 druzin). V uvodnem delu raziskave je avtor posebej poudaril, cia je namenomJ uporabil pre- prost in krarek vprasalnik na katerega so odgovarjali druzinski ciani (moz, zena, otroci). Vprasalnik je vseboval deset tematskih krogov,;

Dr. Varga se zaveda, da bi no podlagi njegovih izsledkov tezko izpeljali splosno veljavne znanstvene sklepe, vendaI' pa meni, cia tucii pilotske raziskave z manjsim stevilom respondentov bhko opozorijo na nekatere pomembne viclike jezikovne rabe v nJfodnosmo mesanem okolju.Ob tern opozar;a, d~1 so Ie malostevilne razi- skave, ki bi prodorneje preucevale vzroke siromasenja jezika in slabitve naroelne zavesti kar je privedlo in utrdilo danasnje nezadovoljivo stanje na podrocju rabe madzarskega jezika v druzini, nJ delovnem mestll, v soli, v javnem zivljenju, pri razvedrilu, zabavi in sportu.

RABAjEZlKA V NARODNOSTNO MESANIH ZAKONIH

NAHODNOSTNA PI{[PADNOST

Pomembno vprasanje kateremu se raziskov;:liei naroclnoslno mesanih zako- nov ne morejo izogniti, je opredelitev narodnosrne pripacinosti orrol<. Dr. Varga opozarja na dokaj uveljavljeno prakso (uradno oziroma na pol lIfadno), cia mla- daletni oreoei na splosno prevzamejo ocetovo narodnost, materin jezik pa n::lsle- dijo od matere.

V pricujoci raziskavi je po zbranih podatkih 66% ott-ok slovenske, 22,6% ma- dzaeske narodnosti, za 8,3% otrok pa se ni dolocena narocinJ pripadnosl. NekJj olrok (2,3%) spacla pod kategorijo drugo.

IzsJedki kazejo, da je v slovensko-madzarskih zakonih (oee Siovenec, nu tj Ma- clZarb) vee kot poloviea otrok (55,5%) opredeljenih kot Siovenei, manjsi del kot Madzari (38,8%), nekaj otrok po je trenumo se brez narodnostne oprcdelirve (5,5%).

V n:1fodnostno mesanih zakonih kjer je ace MacizJf, mJti pa Slovenka sta iz-

* * *

3 TCm<lISki krogi :-;0 z<ljcmali n<ls[cdnj<l rodrocja:

rabo oscbncga imena v r<li'.licnih po[oz<ljih, rolstne podalkc, rnalcrni jczik, Illirodnml, 1':.1110 matcrin.~Cinc v dru- iini, delovncrn mcsllI, javncrn zivljcnju, razrncrjc lIvcljavljanja jczikov (slov. Jl)'ltlZ. hrv.) v druzini, raba in SIOP- nja uvcljavljanja jczikov (slov., mad;;'., hrv.) v vzgojnoizobrdzevalnclll pmcc.~ll, v inslilllcijah in v mcdsebojnih stikib, priSOlllOSf !rch jczikov v javnc!ll zivljcnju, pomcn malcrncga jczika (mad1.arskcg<l) v mdanih %akonih, z:.;i.cljcnll slopnjll obvladov:mja malcrinscine pri oscbah, ki zivijo v mdanih %akonih in poglcdi 11<1 prihodnosl madhrskcga jczika.

Razprave in grodivo Ljubljana 2000 sl. 36/37 317

med 32.otrok Ie dva (6,25%) opredeljena in zapisana pri matiearju kot Madiara.

Vsi ostali orroci, razen dveh izjem, so bili prijavljeni kat Siovenci.

V madiarsko-hrv;ltskih zakonih (oee Madiar, mati Hrvatica) so vsi tdje otroci (100%) prijavljeni kot Madzari.V zakonih kjer pa je oce Hrvat, mati pa Madiar""

so vsi otroci (osem otrok) prijavljenih kot Siovenci.

RABAJEZIKA V DRUZINI

V raziskavi so zbrani podatki 0 rabi materinseine(slovenskega, madzarskega in hrvatskega jezika) in 0 pogovornem jeziku v druiini z vidika naroelne pripad- nosti oeetov in mater.

Glede opredelitve materinega jezika opaia avlor odstopanja od splosno spre- jetih pravil, po katerem je materin jezik otroka jezik, ki ga govori otrokova mati.

So primed, ko je materin jezik otroka madiarske matere madzarski jezik. Vendar jc dr. Varga v preueevanih vaseh pogosto sreceval 5 pojavi, da je v mesanih zako- nih, kjcr je materin jezik otroka madzarske matere, oeelov jezik t.j. slovenski jezik.

Tovrsrni pojavi so razvidni iz dokumentacije na matienih uradih.

Dr. Varga je preucil in nazorno pribzal vse moine jezikovne polo:bje (245 je- zikovnih polozajev pride do veljave v mesanih zakonih) v druzinski komunikaci- ji v raziskavo zajetih druzin. Zanimalo ga je predvsem, kateri jezik ima prednost- ni polozaj v pogovoru s starsi, zakoncem (moz, cena, partner), otroki in z c\rugi- mi. Otroke pa je vprasal v katerem jezikll govorijo v drllzinskem krogu (s starimi starsi, srarsi, brati, sestrami), prijatelji in z drugimi.

1z obseZnega zbranega gradiva, ki je podrobno razclcnjeno v pUblikaciji pov- zemamo Ie bis(vene lIgotovitve:

Druzinski ciani menijo, cia ima prednost v medsebojni kOlllunikaciji materni jezik, vendaI' zbrani podatki kazejo nJ moenejse uveljavljanje dvojezicne (slovcn- sko-madzarske, madzarsko-slovenske) komunikacije v druzinah. Poclrobneje ta te- matski krog se ni prellcen (na primer, kaksno je razmerje med madzarskim in slo- venskim jezikom) razvidno pa je, da dominira slovensko-madzarska dvojezienost.

Po avtorju to Iahko tudi pomeni, da pOlekajo jezikovni stiki zgolj v slovenskem je- zikll, madzarski oziroma hrvatski jezik pa ima Ie stransko vlogo v medsebojni ko- 1TI1inikaciji.

Dr. Varga meni, da najbrz se ne bomo zmotili, ce (rdimo, da izkljucno raba mJ- terinega jezika se umika "dvojezienemll koncipiranju". Vecina vprasanih n~lmrec

meni, da je v drllzinski komunikaciji zaznavna prisotnost dveh oziroma treh jezi- kay, vendar ostaja se neraziskano vprasanje, v kaksnem razl11erjll je prisornost po-

318 Rgbg jezikg jn modoq izbira imen

sameznega jezika.

Zavestno ohranjanje materinega jezika znotcaj druzine je znacilno za materc.

manj pa za Deete .. Zlasti ta ugotovitev velja za Deete Madzare.

Na jezikovno rabo otrok iz narodnostno mesanih zakonov bistveno vpliva okolje, kakor tudi prijatelji starsev sorodniki obiskovalci, itd. Posebej pomembno vlogo ima oeinos starsev in vrednotenje posameznih jezikov v druzini. Pri mladih, ki odraseajo v narodnostno mesanih zakonih se lahko oblikuje pozitiven ali nega- tiven oeinos do materinega in drugega jezika.Zato je po mnenju Jvtorja izjemne- ga pomena pogled na jezik z vrednostnega in humanega vidika.

Avtor se v zakljucnem poglavju zavzema za okrepljeno mbo materinsCine v pogovorih znOlraj druzine. Starsi bi po njegovem mnenju mor~lIi v razgovorih z otroki pogosteje uporabljati materinseino, ker je dober zgled starsev najbolj us- pesna vzgojna metoda.

o

pomenu materinscine je avtor povprasal rudi srarse, ki so bili vkljllceni v ra- ziskavo. Starsi so bili enotnega mnenja, da je znanje matcrinscine izjemnega po- mena za otroke.Avtor je presenecen in z zadrZki sprejema, rnnenje veCine vprasa- nih Siovencev, da je materinscina (v rem primerll madzarski jezik) izjemnega po- mena za mlade. Enakega mnenja so starsi tudi glede madzarskega jezika kot materinega jezika. Komentar avtorja je, da praksa vedno ne potrjuje pozitivnih stalisc starsev 0 materinscini.

Dr. Varga je respondente povprasal tudi po tem, kaksna naj bi bila potrebna stopnja poznavanja madzarskega jezika pri osebah, ki zivijo v narodnostno mesa- nih zakonih. (Vprasani so lahko izbirali med tremi alternativami: obvladanje po- govornega jezika, poznavanje jezika na stopnji razumevanja, in ni potrebno zna- nje madZarskega jezika). Izsledki so zeIo vzpodbudni, saj se je preteina veeina odraslih respondentov (80,0%) opredelila za alternativo 0 obvladovanju madiar- skega jezika na pogovorni ravni, hkrati pa iz podatkov n:.Izberemo, da med res- pondenti ni nobenega, ki bi menil, da znanje madzarskega jezika ni pomembno.

Nekoliko manj spodbudni so izsledki med mladimi, med katerimi 81 % meni, da je potrebno poznavanje madzarskega jezika na pogovorni ravni, ostali (Lj.

19%) menijo, da zadosea :i.e razumevanje jezika.

Na podlagi zbranih odgovorov lahko sklenemo, da se vecin:l vprasanih zave- da pomen~1 madzarskega jezika v narodnostno mesanem okolju, manj prisoten pa je madzarski jezik v vsakdanji komunikaciji v narodnostno mesa nih druzinah, kjer se vedno bolj uveljavlja dvojezienosL (Najbolj pogosto gre za slovensko-ma- dbrsko dvojezicnost). Na splosno je opazno, da zgolj rab" materinsi'ine ( tako slovenske kot madzarske in hrvatske) nazaduje z uveljavljanjem dvojezicnosti. Na- loga prihodnjih raziskav bo odkrivanje stopnje prisornosti posameznih jezikov v

g

RqzQlove in gfadivo Ljubljana 2QCX) st. 36/37 319

medsebojni komunikaciji.

RABA JEZIKOV V SOLI (VRTCU), OELOVNEM MESTU IN V JAVNEM ZIVlJENJU

K zahtevni tematiki 0 rabi jezikov V druzini, soli (vrtcu) in v j3vnem zivljenju je avror pristopil taka, da je zbral odgovore Deetov, mater in otrok 0 lIveljavljanju slovenskega, madzarskega in hrvatskega jezika, in sicer kat prvega, drugega ali tretjega jezika v medsebojnih verbalnih stikih. Poglavje 0 rabi jezika je najobsez- nejsi del publikacije. AvlOr je nat3ncno zbral in analiziral podatke 0 jezikovni ko- munikaciji prebivalcev v njihovi vecplasmi dejavnosti.

Glede na to, da zbrane podatke 0 rabi treh jezikov zunaj druzinskega kroga za- fadi prevelikega obsega ni mogocc v celoti predslaviti, povzemam Ie nekatere po- membnejse izsledke iz pricujoce publikacije.

a) Raba jezikov v soli

Dr. Varga je analiziral rabo jezikov (slovenskega, madzarskega in hrva.rskega je- zika)med ucenci in uCitelji, med prijatelji, med sasoki in med drugimi.

Kat prvi jezik pri komunikaciji z ucirelji (vzgojitelji) pri slovenskih ucencih prevlaeluje slovenski jezik. Prov tako tudi v ostalih jezikovnih poloiajih prevladu- je pri slovenskih ucencih slovenski jezik. Kot clrugi jezik je pri slovenskih t1cencih elokaj dobro uveljovljen madiarski jezik.

Izsledki kaiejo, cia ucenci hrvaskih starsev v vrtcu, v asnovni in srednji soli sploh ne uparabljajo svoje materinscine, temvec v vseh jezikovnih polazajih lIpO- rabljajo slovenski jezik.

Gleele madiarskih otrok podatki kaiejo, da v pogovoru z uCitelji (vzgojitelji) kot prvi jezik prevladuje slovenski jezik (kot prvi jezik je 14 madiarskih otrok iz- bralo slovenski jezik, 4. pa so izbrali madiarski jezik kot prvi jezik, kot drugi jezik so 3. izbrali slovenski jezik, 11 otrok pa madiarski jezik).

V jezikovnih stikih madiarskih otrok s prijatelji in sosolci prevladuje slovenski jezik. V pomembnejsi med je v rabi madzarski jezik pri madzarskih lIcencih v vlo- gi elrugega jezika.

Pray tako je slovenski jezik prevladujoc no vseh ostalih podrocjih vzgojnoizo- brazcvalne dejavnosti v soli.

b) Raba jezika na delovnem mestu

320 Robe jezika in modna izbira imen

Podatki 0 rabi jezika SO zbrani za slovenske in lTIacizarske Grete in matere, in sicer glede jezikovnih stikov s predpostavljenimi, podrejenimi in soclelavci.

Izsledki kaiejo, cia razgovori sIovenskih Deetov s predpost~lVljenimi potekajo v slovenskem jeziku. Enako potekajo fazgovori tudi s podrejenimi in s soclelavci.

Siovenski jezik se v vseh govornih polozajih lIveljavlja kot prvi jezik, madiarski je- zik nastopa kat drugi jezik, hrvatski jezik pa je v delovnem okolju kamaj zazna- yen.

Pri madzarskih ocetih je nJ. delovnem mestu v razgovoru s predpostavljenimi preteino prisoten slovenski jezik. Enak je poloiaj v razgovorih s kolegi in podre- jenimi, v obeh primerih prevbdllje slovenski jezik4

Pri materah se v rabi jezika nJ. delovnem mestu uveljavljajo podobni vzorci kat pri ocetih .. Razlika je v rem, cia je prisotnost slovenskega jezika na delovnem me- stu pri materah (Slovenkah in Madiarkah) se mocnejsa kot pri ocetih.

c) Rab" jezika v javnem zivljenju

Avtor je izbral pet podroeij, ki so I11U sluzile za analizo izjav oeetov, mater in otrok 0 rabi jezika v javnosli. Preueevana podroeja zajemajo rabo jezika pri oprav- Ijanju uradnih zadev, nakupovanju, prireditvah, sestankih, zborovanjih, zabavi in v medsebojnih stikih v javnosti. Pri tern ga je zanimalo, kateri jczik in v koliksni meri je uporabljen kot prvi, drugi in tretji jezik v javnosti.

Ugotovitve v strnjeni abliki lahko povzamema taka:

Komunikadja slovenskih oeetov poteka na vseh podroejih javnega zivljenja pretezno v slovenskem jezikll, vendaI' nekateri (7,06%) uporabljajo tudi madzar- ski jezik kot prvi jezik. AV[Qr tovrstne primere pripisuje dejstvll, da v bis(vlI gre za Madzare, ki so vodeni v matienem lIradu (po pomoti ali zavestno) kot Siovenei, v resnid pa so Madiari.

Madzarski jezik je v veeji meri prisoten pri ocetih Madzarih, vendaI' tudi prj njih se pogosto pojavlja slovenski jezik kot prvi jezik v javnem zivljenjll (pri ure- janjll uradnih zadev, nakupovanju, sestankih,itcL). Madiarski jezik kot prvi jezik je bolj prisoten pri zabavi in v stikih z drugimi.

Podatki razkrivajo, da tlldi matere Madzarke pogosteje uporabljajo v javnost; slovenski kot madzarski jezik. Madzarski jezik prevladuje v javnosti pri l11adZ~lr­

skih materah kot drugi jezik.

* * *

4 v rublikaciji je zhranih 129 jczikovnih rolozajcv madzarskih oCctov, ki v mcdschojnih stikih na dclovncrn mCShl najvcckrat upordbljajo slovenski jczik (48%),madlarski jezik pa v nckoliko manjsi Illeri (45,7'X.).

5 Dr Varga J6zscf, A ncmzctiscgi idcntilas Cs a ll1agyarsa~llId:H mcgorl.Csc cs gyakorlala. Naptar 1990, .... fran 30 Dr Varga J07_<;cf, A nCOlzetiscgi iuenti{as Cs a magyarsag tudal Illcgiirzesc Cs gyakorlatll, NapI,ir 1')1.)0, SHan 30

Razprave in grgdivo Uubljana 2000 St. 36/37 321

Siovenski otrod kot prvi jezik uporabljajo slovenski jezik, madiarski jezik pa nastopa V javnih stikih ucencev kot drugi jezik.

Maclzarski otroci V stikih z vrstniki lIporabljaja kat prvi jezik madiarski jezik, vendar je tlldi raba slovenskeg3 jezika v teh stikih pogosta.

V skllpnem sestevku je slovenski jezik v javnosti prisoten v 738 (55,82%), l1lJ-

dzarski v 565 (42,74%) in hrvatski v 19 (1,43%) primerih.

Analiza zbranih podatkov kaie po avtorju, cia v j:wnelll iivljenjll dOlllinira slo- venski jezik, drllgo mesto zavzema madiarski jezik, prisotnost hrvatskega jezika v javnosti pa je skromna.

POIJ\H~NOVANJE OTROK V NARODNOSTNO MESANIH DRUZINAH v PREKf\IURJU

Nedvomno drZi llgotovitev ell'. Varge, v zakljllcnem poglavju razisk:1ve, cia vprasanja povezana z izbiranjem imen za otroke, rojenih v narodnostno mesanih drllzin:lh, v minulih desetletjih niso bila (razen ene izjeme) Preucevana. Nallk 0

imenih (onomastika ali :1ntroponimia) sele v zadnjih letih prihaja v sredisce zani- manj:1.Avror ta vprasanja (za krstna imena, priimke, vzdevke) preliclije ze od ZJ-

cetka 80. let. V dvojezicnih vaseh Prekmurja je zbral gradivo, ki obsega stiri deset tisoc podatkov in zajellla casovni razpon za celo stoletje. V priclljoCi publikaciji je prellceval Ie podatke 0 narodnostno mesanih drllzinah (50 druzin), ki so bile vkljucene v rJziskavo 0 rabi jezika. V analizo so bile zajete druzine iz Dol. Lakos;], Centibe, Genterovec in Doige vasi.

Dr. Varga je prep rican, da izbira imen na narodnosrno mesanem obmocju, zla- sti v primerih mesa nih zakonov, illla sirse implikacije in posredno rJzkriva tudi asimilacijske tokove. Poleg spremenjenih obicajev pri izbiri imen, in uveljavljanju novih mod nih imen, lahko iz zbranih podatkov odCitamo se, cia se v veliki mcri llveljavljajo tllja (slovanska in germanska) imena, hkrati pa se llmikajo iz rabe ti- picna madzarska imena. Avtor je pri preucevanjll imen zapazil, da se madzarska imena v vsakdanji rabi pogosto poslovenijo. Vsi navedeni pojavi kazejo, po mne- nju dr. Varge, da se Madbri odrekajo enemu od zunanjih pokazateljev svoje na- roclne pri~Xldnosti, to pa clokazuje nezanimanje in pJsivnost clo ohranjanja na- rodne identitete.

Avtor opozJrja na clejstvo, cia je v maticnih knjigah mJc!zarsko zapisanih Ie sest (3,26%) krstnih imen (Beio, Laszlo, Otto, Ilona, Magdolna) od prijavljenih 184 oseb. Gleele na dejstvo, cia gre za naroclnostno mesane zakone bi po dr. Vargi bh- ko pricakovali priblizno 50% prisotnost madzarskih imen v uraclnih clokumenrih.

322 Rgba jeziko in modno izbiro imen

Bolj kot v uradnih dokumentih so v praksi uveljavljena madiarska Ijubkovalna imena za osebe, ki imnja v uradnih dokumentih slovenska imena.

Nic bolje ni stanje glede priimkov vprasanih v uradnih dokumentih. Dr. Varga je ugotovil, e1a so Ie stiri imena, l.j. 7,6% (Gone petkral, Gyorek dvakral, Tomar sli- rikrat, Voros trikrat) zapisana po madzarskem pravopisu v maticnih knjigah.

Gledano v cdati raziskava dr. Varge odkriva zanimivo in skromno prouceno tematiko narodnostno mesanih zakonov v Prekmurju. V srediscu njegovega zani- manja je bila cab a jezika (materinscine in jezika okolja) v komunikaciji na razlic- nih podrocjih zivljenja.Y svojem delu se je opimlle na izjave sodelujoCih br daje po avtorjevem mnenju objekrivnost ugotovitvam raziskave.

Na koncu vsakega poglavja avtor na kratko povzema in interpretira svoje iz- sledke, ki pOgOSlO kaiejo, kljub nespornemu lrueli slevilnih e1ejavnikov v okolju (sola, organizacije in institucije madzarske naroelne skupnosti, itd.) na pocasno vendar trajno lImikanje madzarskega jezik;:l iz druzinskega, solskeg;:l in javnega iivljenja. Znani so avrorjevi zaskrbljeni zapisi 0 umikanju in zamiranju maclzarske besede v domacem madiarskem tisku ze vrsto let.Y nekarerih zapisih je dram::nic- no opozoril na vprasanja ohranjanja zavesti 0 madzarski identitetiS. Y priclIjocem delu avtor predvsem registrira in dokaj Ie skromno komentira pridobljene razi- skovalne izsledke, ki dopolnjlljejo in konkretizirJjo njegova predhocino raziskova- nja 0 praksi in ohranjanjll narodne identitete Madzarov v Prekmurjll. Razmislek 0

zaskrbljujoCih posrednih in neposrednih pokazateljih aSimiiaeije, kakor tlleli slut- nje 0 krizi narodne identitete, ki se manifestira v postopnem umik::mju madz~]r­

skego jezika iz vsakdanjega iivljenja, preplls<"a braku.

Renata Mejok

rt