Priporočila za zelene prireditve
Primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka
Urednici Barbara Pavlakovič Tanja Lešnik Štuhec
Oktober 2021
Naslov
Title Priporočila za zelene prireditve Recommendations for Green Events Podnaslov
Subtitle Primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka an Example of the Kozjansko Apple Festival
Urednici
Editors Barbara Pavlakovič
(Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem) Tanja Lešnik Štuhec
(Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem) Recenzija
Review Marko Koščak
(Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem) Mojca Polak
(Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor) Lektoriranje
Language editing Amidas d.o.o. in Irena Hvala s.p Tehnični urednik
Technical editor Jan Perša
(Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka
Cover designer Jan Perša
(Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafike na ovitku
Cover graphic Fotografija Mojce Valenčak, 2021.
Grafične priloge
Graphic material Javni zavod Kozjanski park, avtorji in urednici
Založnik
Published by Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj
Issued by Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija http://ft.um.si, ft@um.si
Izdaja
Edition Prva izdaja Vrsta publikacije
Publication type E-knjiga Izdano
Published Maribor, Slovenija, oktober 2021 Dostupno na
Available at http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/601
© Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press
Besedilo/ Text © Pavlakovič, Lešnik Štuhec in avtorji, 2021
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna.
/ This work is licensed under the Creative Commons Attribution 4.0 International License.
Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela.
Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic.
https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 338.48:502.131.1(082)(0.034.2)
PRIPOROČILA za zelene prireditve [Elektronski vir] : primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka / urednici Barbara Pavlakovič, Tanja Lešnik Štuhec. - 1. izd. - E-knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021
Način dostopa (URL): http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/601 ISBN 978-961-286-531-3 (PDF)
doi: 10.18690/978-961-286-531-3 COBISS.SI-ID 81876483
ISBN 978-961-286-531-3 (pdf)
DOI https://doi.org/10.18690/978-961-286-531-3 Cena
Price Brezplačni izvod Odgovorna osoba založnika
For publisher prof. dr. Zdravko Kačič rektor Univerze v Mariboru Citiranje
Attribution Pavlakovič, B. in Lešnik Štuhec, T. (ur.) (2021). Priporočila za zelene prireditve: primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka.
Maribor: Univerzitetna založba. doi:10.18690/978-961-286- 531-3
B. Pavlakovič in T. Lešnik Štuhec (ur.)
Kazalo
Uvod ... 1
Poglavje 1: Zelena pametna podeželska destinacija s certificiranimi gastronomskimi prireditvami po modelu »Izvorno slovensko« ... 5
1.1 Zelena pametna podeželska destinacija ... 6
1.2 Model znamčenja ponudbe s kolektivno blagovno znamko (KBZ) po modelu »Izvorno slovensko« ... 8
1.3 Zelene gastronomske prireditve, certificirane po modelu »Izvorno slovensko« .. 11
1.4 Zaključek ... 17
Poglavje 2: Prireditve v turizmu ... 19
2.1 Dogodki oziroma prireditve ... 20
2.2 Prireditveni turizem ... 23
2.3 Prireditve in podeželje ... 25
2.4 Trajnostna prireditev ... 26
Poglavje 3: Predstavitev destinacije Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje ... 31
3.1 Organizacijska struktura destinacije... 32
3.2 Ponudba na destinaciji ... 32
3.3 Vpliv turizma na destinacijo ... 34
Poglavje 4: Javni zavod Kozjanski park in festival »Praznik kozjanskega jabolka« .. 37
4.1 Travniški sadovnjaki ... 38
4.2 Praznik kozjanskega jabolka ... 42
4.3 Kaj se dogaja v času Praznika kozjanskega jabolka?... 44
Poglavje 5: Analiza destinacije in akcijski načrt ... 51
5.1 Analiza SWOT ... 51
5.2 Vizija destinacije in kulturnega turizma ... 53
5.3 Cilji in akcijski načrt kulturnega turizma ... 56
Poglavje 6: Smernice za trajnostne prireditve na destinaciji Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje ... 75
6.1 Splošne trajnostne smernice ... 75
6.2 Napotki za posamezno vrsto prireditve... 80
6.2.1 Kulturne prireditve ... 81
6.2.2 Poslovno-komercialne prireditve ... 84
6.2.3 Umetniške/zabavne prireditve ... 87
6.2.4 Športne/rekreacijske prireditve ... 90
6.2.5 Izobraževalne/znanstvene prireditve ... 92
6.2.6 Državne/politične prireditve ... 92
6.2.7 Zasebne prireditve ... 93
Poglavje 7: Priporočila za prireditev »Praznik kozjanskega jabolka« ... 95
Zaključek ... 103
Literatura in viri ... 105
Recenziji monografije ... 109
B. Pavlakovič in T. Lešnik Štuhec (ur.)
Uvod
BARBARA PAVLAKOVIČ
Prireditve so eden temeljnih delov ponudbe kraja oziroma destinacije, ki želi svojim prebivalcem ponuditi nepozabno doživetje. Kot take so prireditve prav tako sestavni del turistične ponudbe in privlačen element za obiskovalce kraja. Pomena turizma se močno zavedajo na destinaciji Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, zato so v sodelovanju s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru pristopili k skupnemu projektu trajnostnih turističnih rešitev za prihodnost.
V projektu smo se sodelujoči osredotočili na trajnostne prireditve, saj je destinacija Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje poznana po svojih odmevnih prireditvah, kot so Praznik kozjanskega jabolka, Festival vina in čokolade, Koza zmaj in še kaj … Tako smo skupaj pripravili pričujočo monografijo z naslovom »Priporočila za zelene prireditve: primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka«, saj smo se v sklopu projekta osredotočili prav na to prireditev. Hkrati pa smo ustvarili vsebino, ki se jo lahko uporabi in prilagodi za katero koli drugo prireditev, ki želi upoštevati smernice trajnostnega delovanja.
V projekt so bili vključeni študenti 3. letnika univerzitetnega programa Turizem Fakultete za turizem Univerze v Mariboru ter študenta programa Erasmus+ z mentoricama doc. dr. Tanjo Lešnik Štuhec ter asist. Barbaro Pavlakovič, ki sta v študijskem letu 2020/21 izvajali predmet Trajnostni razvoj. Kot predstavnika destinacije sta v projektu sodelovala Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje GIZ, ter Mojca Kunst, direktorica Javnega zavoda Kozjanski Park.
Projekt je bil zastavljen v časovnem obdobju od oktobra do decembra 2020, ko bi si študenti osebno ogledali destinacijo in njene turistične ponudnike ter se udeležili festivala Praznik kozjanskega jabolka v oktobru 2020 v sklopu terenskih vaj. Tako bi imeli priložnost osebnega pogovora s ponudniki in obiskovalci. Žal je pandemija covida-19 preprečila te načrte, saj je bil zaradi ukrepov festival odpovedan, prehajanje regij in turistični obiski pa prepovedani. Posledično smo izvedbo projekta prilagodili in terenske vaje spremenili v spletno okroglo mizo s predstavniki destinacije, na kateri so študenti spoznali posamezne organizacije in ponudnike.
Spletni dogodek v aplikaciji MS Teams je bil izveden 11. 11. 2020, na njem pa so sodelovali:
− Peter Misja, župan Občine Podčetrtek,
− Milenca Krajnc, županja Občine Kozje,
− Mojca Kunst, direktorica Javnega zavoda Kozjanski Park,
− Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje GIZ,
− Vasja Čretnik, predstavnik podjetja Terme Olimia,
− Aleš Amon, direktor podjetja Amon d.o.o.
Pomemben del dogodka je bila tudi razprava, saj so študenti lahko postavljali vprašanja in pridobili pomembne informacije za svoje delo. Drug način pridobivanja podatkov je bil pregled obstoječega gradiva o destinaciji in festivalu. Tako smo uporabili dostopno literaturo, pregledali spletne strani in družbena omrežja, predvsem pa si ogledali videoposnetke festivala iz preteklih let, da smo lahko dobili vsaj približen občutek, kako je prireditev potekala ter kakšno je bilo vzdušje na festivalu.
Nato je sledilo delo na vsebini projekta in priprava smernic za trajnostno prireditev.
Študenti so bili razdeljeni v pet skupin, in sicer na skupine, v katerih je bil poudarek na ekonomski, podnebni, kulturni in okoljski trajnosti ter na skupino študentov Erasmus+, ki sta pripravila povzetek v angleškem jeziku. V duhu participativnega načrtovanja so študenti predstavili svoje ugotovitve in predloge predstavnikom destinacije, in sicer je njihova dela komentiral Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje GIZ. Predstavitve so potekale 9. 12. 2020, prav tako prek spletne aplikacije MS Teams.
Rezultat skupnega projekta je monografija »Priporočila za zelene prireditve: primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka«, ki vsebuje poglavja različnih avtorjev. V drugem poglavju je dr. Tanja Lešnik Štuhec predstavila zeleno pametno podeželsko destinacijo s certificiranimi gastronomskimi prireditvami po modelu »Izvorno slovensko«. V tretjem poglavju Barbara Pavlakovič piše o prireditvah v turizmu, nato Mojca Bračun predstavi samo destinacijo Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, v petem poglavju pa mag. Valerija Slemenšek opiše Kozjanski park ter festival Praznik kozjanskega jabolka. Monografija se zaključi s projektnimi nalogami študentov, ki so obravnavali različne vidike trajnostne prireditve ter pripravili smernice za prihodnje dogodke.
Prireditve so v času pandemije doživele velik udarec, saj so bile v večini odpovedane, ostale pa so se preselile na splet. Kljub temu avtorji te monografije verjamemo, da se bodo prireditve vrnile in se ponovno odvijale »v živo«. Takrat bo še posebej smiselno slediti smernicam za trajnostne prireditve, ki ne svetujejo samo o tem, kako varovati naravo, ampak tudi zdravje in dobro počutje samih udeležencev prireditve.
To pa je osnovno vodilo vseh organizatorjev prireditev.
B. Pavlakovič in T. Lešnik Štuhec (ur.)
Poglavlje 1
Zelena pametna podeželska destinacija s certificiranimi gastronomskimi prireditvami po modelu »Izvorno slovensko«
TANJA LEŠNIK ŠTUHEC
Lokalni prebivalci in turisti smo vedno bolj ozaveščeni in iščemo zelene trajnostne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področjih nakupa pridelkov, izdelkov, storitev in doživetij. Zelene pametne podeželske destinacije bodo vedno pogostejši cilj obiska turistov z izkušnjo ukrepov zaradi epidemije covida-19, ki želijo razpršeno, varno, poglobljeno, pristno, zeleno, vključujoče, izkustveno … doživljati tako znana kot njim še neznana območja in znamenitosti. Kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje razvoja podeželja in v verige povezanih ponudnikov, ki zagotavljajo celovito visokokakovostno gastronomsko in z njo povezano ponudbo strategije »od vil do vilic« ter vodenih doživetij in zelenih prireditev z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije za management in marketing kot koordinatorice razvoja in trženja turistične in z njo povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij, njihovih atrakcij, turističnih
produktov in organiziranih prireditev. Sonaravna usmeritev z Zeleno shemo slovenskega turizma postavlja izhodišča trajnostnega, dostopnega, družbeno odgovornega in varnega doživljanja z lokalno dodano vrednostjo mikrodestinacije in Slovenije kot celote. Destinacija Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje je odličen primer zelene destinacije za turizem dobrega počutja (Slovenska turistična organizacija, 2019, 2021a) z gastronomsko in drugimi doživljajskimi spremljajočimi ponudbami, ki ciljno nagovarjajo bližnje in bolj oddaljene obiskovalce, s tradicionalnimi prireditvami, kot je Praznik kozjanskega jabolka, pa vabijo k obisku vse dni v letu.
1.1 Zelena pametna podeželska destinacija
Razvoj podeželja je vedno občutljiv proces trajnih in trajnostnih gospodarskih, socialnih, političnih, kulturnih in okoljskih sprememb, namenjen izključno izboljšanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva podeželske regije (Lane in Kastenholz, 2018), ki pogosto s svojo filozofijo sobivanja, kreativnosti in skupnega uvida celovite prihodnosti pritegne tudi radovedne turiste. Slovensko podeželje predstavlja idealen prostor za preživljanje prostega časa kot pobeg iz urbanega stresnega okolja. Podeželski turizem ne pomeni le preživljanja počitnic na kmetiji (turizem na kmetiji – turisti bivajo na kmetiji in se spoznavajo s kmečkimi opravili) oziroma agroturizma (turisti bivajo v hotelu ali hotelu podobnih nastanitvenih kapacitetah na podeželju in se udeležujejo raznih dejavnosti, povezanih s kmetijsko dejavnostjo), temveč je kompleksen pojav, ki vključuje ob praznovanjih, vezanih na pridelke in živilske izdelke (trgatev, praznik buč, jabolk, kakija idr.), ki so pridelani in predelani s strani kmetijskih ponudnikov, tudi počitnice v naravi, pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, plezanje, plavanje v rekah in jezerih ter druge športno- rekreativne aktivnosti, lov in ribolov, zdraviliški in zdravstveni turizem, kulturna potovanja z odkrivanjem kulturne dediščine, izobraževalna in druga kreativna potovanja, pa tudi etični in ekoturizem (Lešnik Štuhec, 2021, str. 35).
Podeželske destinacije razvijajo in tržijo turizem na podeželju in ponujajo vse sestavine sodobnega turizma s poudarkom na miru, ohranjeni krajini, neposredni komunikaciji z domačini, lokalni tradicionalni in sodobni prehrani ter spoznavanju s podeželskimi opravili in praznovanji ob možnostih dostopa za vse (Svet Evrope, 2013). Ohranjena in (za)varovana narava ter kulturna dediščina, lepi razgledi, urejena in dostopna infrastruktura za rekreacijo v naravi ter ponudba za dobro počutje
pomembno sooblikujejo privlačnost podeželskih destinacij, ki pritegnejo z zelenim poslovanjem ter v trajnostni razvoj in dostopni turizem usmerjenimi ponudniki.
Digitalna tehnologija z možnostjo nenehnega informiranja in komuniciranja, spremljanja tokov in usmerjanja domačinov in obiskovalcev, kanaliziranega trženja in prodaje ponudbe prepoznanim ciljnim skupinam, zbiranja informacij, obdelave le-teh v pametne podatke in njihove uporabe za umne odločitve omogoča razvoj pametnih turističnih destinacij. Aktualnost problematike potrjuje pobuda Evropske unije (EU), ki od leta 2019 financira program »Evropska prestolnica pametnega turizma«, ki ga izvaja Evropska komisija v štirih kategorijah, in sicer: trajnost (zmagovalno mesto v letu 2020 je Göteborg, Švedska), dostopnost (Breda, Nizozemska), digitalizacija (Ljubljana, Slovenija) ter kulturna dediščina in ustvarjalnost (Karlsruhe, Nemčija), s ciljem spodbujanja pametnega turizma v Evropski uniji, krepitve destinacij in lažje izmenjave najboljših praks. Evropska komisija je organizirala dve tekmovanji in izbrala za glavni prestolnici pametnega turizma v letu 2019 mesti Helsinki (Finska) in Lyon (Francija), za leto 2020 pa Malago (Španija) in Göteborg (Švedska) (European Commission, b.d.). Primeri dobre prakse so prenosljivi na podeželske destinacije, ki pogosto vključujejo tudi parke zavarovane narave ter urejene rekreacijske površine za pohodnike in kolesarje, za katerih informiranost in trženje ponudbe odlično poskrbijo platforme za aktivnosti v naravi, kot je Outdooractive, ki ima več kot 12 milijonov uporabnikov (Outdooractive, b. d.). Z navidezno in virtualno resničnostjo postajajo atrakcije narave in kulturne dediščine vse bolj dostopne in prilagojene za poglobljena doživetja in velik izziv za druženje na podeželju.
Nagrajevanje obiskovalcev za zeleno vedenje (mehka mobilnost, raba javnega prometa z vozili na alternativne vire energije, bivanje v zelenih certificiranih nastanitvenih kapacitetah ipd.), nakupovanje z lokalno dodano vrednostjo (npr.
obisk lokalnih kulturnih ustanov in prireditev z enotno digitalno vstopnico, obisk lokalnih ponudnikov, nakup certificiranih izdelkov, storitev in doživetij s certifikatom kolektivne blagovne znamke destinacije), poglobljeno doživljanje pristne destinacije s pomočjo virtualne tehnologije (vodena ali samovodena pristna doživetja z lokalnimi vodniki, kustosi in izvajalci izkustvenih delavnic) in vključevanje v dobrodelne aktivnosti destinacije (humanitarni prispevki, prostovoljski turizem) prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom.
1.2 Model znamčenja ponudbe s kolektivno blagovno znamko (KBZ) po modelu »Izvorno slovensko«
Podeželski turizem omogoča trženje kmetijskih proizvodov na domačem dvorišču, v lastni prodajalni, na tržnici ali v spletni prodajalni, pa tudi s kratko dobavno verigo – lastno dostavo direktno gostinskim organizacijam in lokalnim delikatesnim prodajalnam. Tako je omogočena najkrajša možna pot od njive do krožnika, potrošniki pa se lahko neposredno srečajo s pridelovalci in predelovalci, spoznajo njihove zgodbe ter navežejo dolgoročne odnose. Potrdimo lahko misel, da kmetije s ponudbo pridelkov, izdelkov in storitev prebivalcev podeželskih krajev tržijo celotno pokrajino z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, tradicijo in posebnostmi (Bojnec in Korpar, 2005).
Za celovito in usklajeno ponudbo je nujna koordinacija destinacijske organizacije za management in marketing, ki nadgrajeno po Morrisonu (2019) izvaja naslednje naloge: (i) načrtovanje, vodenje in koordiniranje ter evalvacija vseh aktivnosti na destinaciji; (ii) skrb za strateško načrtovanje trajnostnega razvoja, dostopnega za vse;
(iii) raziskovanje za potrebe sledenja turističnim tokovom, prepoznavanja trendov v turizmu, primerjanja s konkurenčnimi destinacijami (benchmark analiza) ter podjetnega odločanja managerjev turističnih in s turizmom povezanih organizacij;
(iv) razvoj ponudbe privlačnih personaliziranih produktov; (v) upravljanje obiska prepoznanih ciljnih skupin turistov; (vi) marketing in promocijo; (vii) partnerstvo in team building; (viii) odnose in vključenost lokalne skupnosti in drugih deležnikov v odločanje. Kakovostna, povezana in celovito usklajena ponudba s pristno lokalno dodano vrednostjo, ki jo je mogoče zaznati kot zgodbo destinacije s številnimi podzgodbami, lahko loči eno destinacijo od druge in predstavlja najpomembnejšo konkurenčno prednost v primerjalni analizi destinacij.
Kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu »Izvorno slovensko«, so v letu 2021 pomemben gradnik razvoja in trženja ponudbe 16 slovenskih destinacij, ki gravitirajo na podeželje (slika 1) in skupno pokrivajo 40 % (88) občin v Sloveniji.
Slika 1: Lokacija slovenskih KBZ, vzpostavljenih po modelu »Izvorno slovensko« v letu 2021 Vir: Nadgrajeno po Lešnik Štuhec, 2021, str. 372.
Najgostejša mreža znamk je na območju Julijskih Alp, kjer sta trenutno vzpostavljeni dve kolektivni blagovni znamki (Bohinjsko in Bled Local selection), nastajajo pa še štiri nove, in sicer: Iz Doline Soče, Vrhunsko Kranjska Gora, Žirovnica in Brda.
Največ občin je vključenih na območju Štajerske, in sicer v znamke: Okusi Rogle, Jeruzalem Slovenija, Maribor – Naše najboljše, Okusiti Laško in Sevnica Premium.
Dolenjsko pokriva znamka Dobrote Dolenjske, območje od Kamnika do Šentruperta pa Srce Slovenije, znamki Idrija izbrano se priključuje tudi občina Cerkno. Kolektivna blagovna znamka Iz haloških bregov pokriva celotne Haloze, vendar še ne posluje, v nadgradnji je znamka Zeleno zlato na območju občine Žalec.
Sistem vzpostavljanja KBZ po modelu »Izvorno slovensko« temelji na štirih nivojih vzpostavljanja kakovostne ponudbe strategije »od vil do vilic« in butičnih vodenih doživetij (slika 2), ki jih ponujajo certificirane sprejemne turistične agencije. Na prvem nivoju se gradi primarna ponudba. Usposablja in svetuje se ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da lahko oblikujejo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih v svoje jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju se vzpostavlja lokalno prepoznavna ponudba storitev, in sicer nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem
kolektivne blagovne znamke, ki so glasniki zgodbe destinacije in pod eno streho združujejo več predhodno omenjenih produktov z lokalno dodano vrednostjo.
Ključno vlogo igrajo sprejemne turistične agencije, ki vse predhodno vzpostavljene kategorije produktov povežejo v celovit turistični program, tržen po primernih kanalih in izvajan skozi mrežo specializiranih gastronomskih turističnih vodnikov.
Četrti nivo je namenjen gradnji digitalnega portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije v ali zunaj destinacije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar (Lešnik Štuhec 2021, str. 2).
Slika 2: Nivoji vzpostavljanja kakovostne ponudbe strategije »od vil do vilic« in butičnih vodenih doživetij
Vir: Lešnik Štuhec, 2021, str. 360.
Na terenu je zelo močno izražena potreba po implementaciji digitalne tehnologije, ki bi: (i) povezala turistični sektor in lokalne skupnosti, (ii) omogočila celovito komuniciranje, trženje, prodajo in logistiko certificirane ponudbe z javnostmi, (iii) nudila pomoč pri poglobljenem doživljanju ter (iv) evalvacijo opravljenih tokov v destinacijah. Ključna ugotovitev iz prakse je, da morajo destinacijske organizacije nadgraditi rabo tehnologij in vzpostaviti digitalno informacijsko okolje za hitrejši in učinkovitejši prenos informacij. To bi lahko zbližalo zaznavo med posameznimi deležniki različnih sektorjev in s tem pozitivno vplivalo na implementacijo ter rabo
tehnologije znotraj destinacije (npr. intranet, stik z zunanjim okoljem), celovita destinacijska platforma pa bi bila prilagojena tudi za mobilne aplikacije in komuniciranje v družbenih omrežjih. Pri tem je treba zagotoviti izboljšanje znanja o razpoložljivosti, uporabljivosti in uporabnosti tehnologij (npr. obogatene in virtualne resničnosti, internet stvari, blockchain tehnologije, tehnologije umetne inteligence in velikih podatkovnih baz pa tudi mobilnih aplikacij in spletnih rezervacijskih sistemov (Arctur d.o.o., 2019)), zagotoviti financiranje investicij v tehnologijo (celovito platformo) ter znanje in razpoložljivost kadrov za ravnanje s tehnologijami ter dostopnost informacij za različne ciljne skupine tudi dostopnega turizma.
1.3 Zelene gastronomske prireditve, certificirane po modelu »Izvorno slovensko«
Hall in drugi (2003) ter Hall in Sharples (2008) izpostavljajo gastronomski turizem kot izkustveno potovanje v gastronomsko regijo iz rekreacijskih ali zabavnih razlogov, ki vsebuje ob obisku primarnih in sekundarnih proizvajalcev hrane tudi obisk gastronomskih prireditev, sejmov hrane, gastronomskih dogodkov, tržnic, predstavitev kuhanja ter okušanje kakovostnih pridelkov in izdelkov, pa tudi obisk restavracij ali kakršno koli drugo aktivnost, povezano s hrano. Izkustvena potovanja so povezana z določenim življenjskim slogom turistov. Preizkušanje, učenje od drugih kultur, pridobivanje novih znanj in spretnosti (Hall in Sharples, 2008) ter razumevanje značilnosti vodenih doživetij in gastronomskih posebnosti regij so ključni elementi izkustvenega potovanja. Kulinarične in gastronomske prireditve imajo velik potencial za prenos gastronomskih znanj in razumevanja posebnosti gastronomskih regij (World Tourism Organization and Basque Culinary Center, 2019; Bogataj, 2019; Slovenska turistična organizacija, 2018). To velja še posebej za Slovenijo, ki s 24 gastronomskimi regijami »v izjemnem kulturnem in razvojnem stičišču evropskega alpskega, mediteranskega in kraškega ter panonskega prostora«
(Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2018, str. 7) ponuja več kot 365 značilnih lokalnih in regionalnih jedi ter pijač v 3 vinorodnih deželah (na 18.544 ha, 0,8 milijonov hl vina pridela 30.000 vinogradnikov in vinarjev, ki se z dejavnostjo ukvarjajo profesionalno ali ljubiteljsko, le 2500 od teh jih vina stekleniči) (ibid., str. 23).
Model »Izvorno slovensko« nastaja dobrih deset let kot orodje razvoja podeželja v gastronomske destinacije. Temelji na povezovanju pristopov »od spodaj navzgor« in
»od zgoraj navzdol«. Pobuda po vzpostavljanju skupne znamke največkrat izvira iz samih ponudnikov in njihovega zavedanja, da lahko le skupaj dosežejo prepoznavnost na trgu. Občine pogosto vzpostavijo sistem s pomočjo sredstev iz različnih sistemskih in programskih virov, upravljanje in skrbništvo kolektivne blagovne znamke in proces razvoja znamčenja pa predajo turističnim organizacijam v javnem, zasebnem ali javno-zasebnem partnerstvu (Lešnik Štuhec, 2021, str. 151).
Ena od kategorij certificiranja ponudbe storitev s KBZ, vzpostavljeno po modelu
»Izvorno slovensko«, so organizirane gastronomske prireditve (ibid., str. 152).
Predstavljajo gonilo prepoznavnosti gastronomske destinacije tako navznoter kot s primernimi marketinškimi prijemi tudi navzven, zunaj lokalnih oz. regionalnih mej posameznih občin in destinacije kot celote.
Člani strokovne komisije za ocenjevanje organiziranih gastronomskih prireditev oblikujejo dokumentacijo za gastronomske prireditve (ibid., str. 152–153, 366), ki jo sestavljajo: (i) Pravilnik o KBZ destinacije in pogojih podeljevanja pravice do uporabe KBZ, (ii) Pravilnik o ocenjevanju kakovosti gastronomskih prireditev za pridobitev znaka kakovosti KBZ destinacije, (iii) ocenjevalni list za gastronomsko prireditev, (iv) vloga in prijavnica za gastronomsko prireditev, (v) delovni list za gastronomsko prireditev, (vi) poročilo Strokovne komisije za ocenjevanje, (vii) sklep in (viii) certifikat. Lastnik oz. upravljavec KBZ vodi arhiv dokumentacije, fototeko, videoteko ter register ponudnikov, ki je javno objavljen na spletni strani destinacije.
Organizatorji gastronomskih prireditev, ki lahko pridobijo pravico do uporabe KBZ, morajo ob posebnih izpolnjevati tudi splošne pogoje (nadgrajeno po ibid., str. 151):
(i) prijavitelji morajo biti registrirane pravne ali fizične osebe za organiziranje in izvajanje prireditev, (ii) izpolnjevati morajo zakonsko določene predpise in standarde, (iii) celotna promocija, prodaja in izvajanje prireditev mora biti sledljiva, (iv) zagotavljati morajo visoko kakovost vseh povezanih dogodkov, ki sestavljajo gastronomsko prireditev, (v) izvor/poreklo gradiv, živil, postopkov izdelave izdelkov oz. izvedbe storitev in zgodb, ki so del programa gastronomske prireditve, morajo biti v določenem odstotku (določi se skupaj z delovno skupino) iz območja, ki ga pokriva KBZ oz. 100 % iz območja Slovenije, razen vabljenih gostov in tekmovalcev iz mednarodnega okolja, (vi) prireditve temeljijo na kulinarični zgodbi, naravi, kulturni oz. etnološki dediščini in drugih značilnostih destinacije, (vii)
organizatorji prireditev vključujejo lokalne ponudnike in ustvarjajo lokalno dobaviteljsko verigo ter izvajajo promocijo za prodajo njihove ponudbe s KBZ.
Upravljavec oz. skrbnik KBZ razpiše termine za ocenjevanje z vsako kategorijo produktov vsaj enkrat letno (ibid., str. 134–135). Datum za ocenjevanje prireditve je prilagojen času njenega izvajanja. Po usposabljanju, ki ga izvedejo člani strokovne komisije za ocenjevanje gastronomskih prireditev, se organizator vpiše v mrežo KBZ z vlogo in prijavi prireditev v postopek ocenjevanja s prijavo in izpolnjenim delovnim listom – Poslovnikom za organizacijo gastronomske prireditve. Na tej osnovi člani strokovne komisije za ocenjevanje spoznajo vsebino in vse tehnične značilnosti prireditve, organizatorji pa sistematično izvajajo in nadgrajujejo zapisano vsebino. S pravilnikom so določena merila, ki so razvidna v ocenjevalnem listu za ocenjevanje gastronomskih prireditev. Člani strokovne komisije za ocenjevanje pred samo izvedbo prireditve (vsaj mesec dni prej) opravijo z organizatorjem razgovor.
Tako se spoznajo z vsebino in programskimi sklopi ter opravijo prvo svetovanje na daljavo. Ocenjevanje same prireditve se izvede na dan prireditve. Na osnovi izvirnosti, originalnosti in izvedenega načrtovanega scenarija prireditve izdelajo člani strokovne komisije priporočila za nadgradnjo kakovosti gastronomske prireditve, ki so zapisana v dokumentu –Poročilo o ocenjevanju gastronomske prireditve, ki je tudi predstavljeno organizatorju prireditve.
Bogataj (ibid., str. 28) razlikuje tri temeljne skupine kulinaričnih in gastronomskih prireditev, in sicer: (i) tradicionalne kulinarične ali gastronomske prireditve, ki so se kot kontinuiteta z vsemi spremembami ohranile v današnji čas, (ii) prireditve, ki so sodobne interpretacije kulinaričnih tradicij, ter (iii) prireditve, ki so izrazite inovacije in temeljijo na sodobnih kulinaričnih in gastronomskih prizadevanjih. V postopek ocenjevanja za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne znamke po modelu »Izvorno slovensko« lahko organizatorji prijavijo štiri različne vrste prireditev, in sicer: (i) gastronomske prireditve, ki temeljijo na eni jedi oz. pijači, (ii) gastronomske prireditve, ki temeljijo na več jedeh ali skupinah jedi oz. pijač, (iii) etnološke in druge prireditve, ki imajo izrazito izobraževalni značaj (delavnice in podobno), ter (iv) splošne in druge vrste prireditev, ki imajo v svoji vsebinski zasnovi tudi kulinarične vsebine (npr. festival pesmi z motivom neke jedi). Te morajo biti zastopane v najmanj 30 %.
Z ocenjevanjem se stremi k spodbujanju organizatorjev k celovitemu zagotavljanju kakovostnih gastronomskih prireditev skozi: (i) osredotočenost na rdečo nit prireditve, (ii) prepoznavanje ciljnih skupin obiskovalcev, (iii) vključevanje lokalnih ponudnikov in njihove ponudbe visokokakovostnih pridelkov, izdelkov in storitev – lokalna dobaviteljska veriga, (v) uporabo tradicionalnih običajev, receptur jedi oz.
pijač s sofisticirano pripravo lokalnih jedi in pijač, (vi) ponudbo degustacij, delavnic in drugih dogodkov za povečanje prepoznavnosti gastronomije v povezovanju z gostinci, vinarji in kmetijami, (vii) oblikovanje scenarija prireditve z natančno načrtovanim programom, (viii) izvajanje aktivnosti, ki temeljijo na trajnostnem ravnanju, zelenem poslovanju – mehki mobilnosti in varnosti, (ix) odlično usposobljenost akterjev, (x) promocijo in prodajo prireditve skozi različne kanale, z zgodbami, ki razlikujejo gastronomske prireditve od podobnih v sosednjih destinacijah.
Glavni poudarki pri izvajanju prireditev se nanašajo na: (i) varnost ter ustrezno (videz) in higiensko urejen prostor (minimalni higienski standardi), (ii) ponudbo lokalnih in regionalnih jedi in pijač ter njihovo povezanost s tematiko prireditve – scenarij, (iii) pravilno in primerno poimenovanje in označitev prireditve in ponujenih izdelkov ter storitev, (iv) ureditev prireditvenega prostora in posameznih prodajnih mest s sonaravnimi in trajnostnimi gradivi, (v) poudarjanje lokalnih zgodb živilskih izdelkov in storitev prodajalcev, (vi) glasbo, skladno z določili EU. Med zelenimi smernicami se izpostavlja: (i) soodvisnost – povezovanje ponudnikov, (ii) dostopnost za vse (tako fizično kot informacijsko, ekonomsko in družbeno), (iii) mehko mobilnost, (iv) lokalno dodano vrednost, (v) butična zelena doživetja, (vi) pozitiven vpliv na naravno in kulturno okolje, (vii) pozitiven vpliv na lokalno skupnost, (viii) pozitiven vpliv na turistično gospodarstvo, (ix) ukrepe za hitro okrevanje po epidemiji.
Program prireditve in vse promocijske aktivnosti temeljijo na lokalnem oz.
regionalnem povezovanju, kjer je ključno: (i) sodelovanje, soodvisnost in vključenost različnih deležnikov, (ii) povezanost doživetij v lokalne oz. regionalne mreže ponudnikov, (iii) vzpostavljanje skupne vstopnice za prevoz, prireditev, doživetja, (iv) razpršena ponudba po destinaciji za različne skupine obiskovalcev – manjše skupine (glede na nosilno zmogljivost) ter (v) enoten zemljevid in objavljen program prireditve tako v klasični kot digitalni obliki.
Prireditev, ki je dostopna za vse ciljne skupine, zahteva načrtovan pristop k informiranju oz. promocijskim aktivnostim z orodji in aktualnimi informacijami za ozaveščanje. Ključna je aplikacija za prireditve, ki omogoča nenehno spremljanje dogajanja in je podprta tudi z nastavljivim sistemom za osebe, ki slabše vidijo ali slišijo (povečava črk na primerni barvni podlagi, zvočni zapis ipd.). Fizična dostopnost za vse ciljne skupine omogoča dostop tudi osebam, ki imajo kakršne koli oblike gibalne oviranosti, družinam z otroškimi vozički in starejšim, ki težje hodijo, pa tudi tistim z vizualno oviranostjo – osebam, ki slabše slišijo ali vidijo (avdio vodnik, makete, indukcijska zanka za osebe s slušnim aparatom ipd.). Pozornost je treba nameniti tudi tistim, ki imajo kakršne koli težave pri prehranjevanju zaradi bolezni ali verskih in drugih prepričanj (intolerance na določena živila, bolezni, kot je diabetes ali intoleranca na gluten ali laktozo, vegani, vegetarijanci, brez svinjine ipd.), ponuditi tudi nadomestila npr. alkohola z brezalkoholnimi pijačami, da prihranimo zadrege (npr. pri pokušnjah vina je alternativa grozdni sok). Vsem starostnim skupinam je treba v programu pripraviti vsebine, ki jih bodo pritegnile in zadržale njihovo pozornost. To so doživetja za družine (pritegniti vse člane: oče, mama, otroci različnih starosti), starostnike, manjše homogene ali heterogene skupine, pa tudi doživetja za osebe z različnimi potrebami (gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z omejitvami v razvoju idr.). Največjo pozornost je seveda treba nameniti zagotavljanju varnosti in higienskih smernic. Ekonomska dostopnost se nanaša na zagotavljanje dostopa vsem, tudi ekonomsko šibkejšim, in sicer z brezplačnimi vstopnicami ali programi podeljevanja vstopnic z npr.
nagradnimi vprašanji.
Vključevanje mehke mobilnosti se nanaša na vzpostavitev: (i) sistema eko-parkirišč in polnilnic za e-vozila, (ii) alternativnih oblik javnega prevoza iz večjih mest in krajev na poti, (iii) združevanja dostavnih vozil za dostavo na prireditev in dostave z alternativnimi prevoznimi sredstvi, (iv) urejenih parkirišč zunaj centra dogajanja, (v) enotne vstopnice za prevoz oz. parkirišče in prireditev, ki jo je mogoče kupiti na daljavo, na začetku poti in na sami lokaciji. Da bi dosegli kar največjo možno lokalno dodano vrednost, naj program prireditve vključuje: (i) poglobljeno vključevanje tradicije za pristnost in razlikovanje od drugih visokokakovostnih prireditev (narava, lokalna oz. regionalna kultura – leposlovje, glasba, kulinarika, jezik idr.), (ii) mrežo lokalnih dobaviteljev s certificirano visokokakovostno ponudbo, (iii) enotno urejenost prostora in izvajalcev, kar predstavlja lokalno zgodbo s poudarjeno osrednjo tematiko, (iv) alternativno lokacijo v primeru slabega vremena, (v) enotno
zgodbo – z rdečo nitjo prireditve, ki je zapisana, predstavljena in evalvirana ter nadgrajena v programe prireditve za vsaj naslednjih 5 let.
Za doseganje butičnosti zelenih doživetij (Slovenia Unique Experiences) naj program prireditve vključuje: (i) zelena butična doživetja za različne ciljne skupine obiskovalcev glede na rdečo nit prireditve, (ii) profesionalno izvedene vodene oglede, pokušnje, delavnice (odlično usposobljeni inovativni in kreativni izvajalci), (iii) ponudbo, sestavljeno iz lokalne verige ponudnikov, (iv) pristen ambient, opremo izvajalcev, programe pokušanj …, ki so prilagojeni zgodbi prireditve in ciljni/ciljnim skupini/skupinam, (v) mehko mobilnost, (vi) biološko razgradljivo embalažo, (vii) vključenost za samouresničevanje – novo pridobljene kompetence s pokušnjami, delavnicami, ogledi, (viii) obljubo po povratni informaciji o izvedeni prireditvi skozi aplikacijo prireditve, ki omogoča njeno nenehno sledenje.
Pozitiven vpliv prireditve na okolje se nanaša na: (i) vpliv prireditve na naravo in kulturno dediščino ter nesnovno dediščino, ki jo obujajo društva in posamezniki, (ii) izgrajeno splošno in turistično infrastrukturo, (iii) ločevanje odpadkov z ekološkimi otoki in ozaveščanje o ločevanju odpadkov, recikliranju ipd., (iv) skrb za ohranjanje in plemenitenje okolja s premišljeno uporabo lokalnih (ekološko pridelanih) živil in gradiv, biorazgradljivih materialov (drobni inventar in embalaža), ekoloških čistil in recikliranega toaletnega papirja, zelene energije in vode na toaletah z razpršilci, mehke mobilnosti in javnega prevoza ter urejenih postajališč/parkirišč, lokalnih zaposlenih ter vzpostavljenih kratkih verig dobaviteljev za čim nižji ogljični odtis.
Pozitiven vpliv prireditve na lokalno skupnost se kaže skozi: (i) skrb za kakovost življenja lokalnih prebivalcev (lokalna zaposlitev, podjetniške iniciative, urejena infrastruktura …), (ii) zagotovljen nizek ogljični odtis in s tem relativno čist zrak, vodo, rodovitno prst, lepe gozdove in prepoznano krajino, (iii) doživetja lokalnih prebivalcev, ki so pomembni obiskovalci prireditev, (iv) ozaveščanje vseh ciljnih skupin o pomenu narave in kulturne dediščine, rekreacije, zdravega načina življenja, druženja … (v) prepoznavnost lokalne skupnosti v širšem prostoru, ter (vi) doniranje odvečne hrane ter vstopnic in doživetij pomoči potrebnim lokalnim prebivalcem.
Pozitiven vpliv prireditve na turistično gospodarstvo se navezuje na: (i) optimizacijo stroškov za promocijo v socialnih medijih in tehnologijah, ki temeljijo na aplikacijah za komuniciranje z obiskovalci, (ii) promocijo, trženje in prodajo celovite ponudbe z lokalno dodano vrednostjo, ki vabi k naslednjemu obisku, (iii) širjenje sezone in ustvarjanje nočitev v obdobjih nizke sezone, (iv) spodbujanje ponudnikov k ponudbi izjemnih doživetij za dodano vrednot razpršene ponudbe in prihodka po vsej destinaciji, (iv) družbeno odgovorno vedenje ponudnikov, ki vključuje tudi poslovanje, skladno z okoljskimi shemami in pristopom v Zeleno shemo slovenskega turizma.
Nova realnost po pandemiji covida-19 nas opominja k pomenu: (i) digitalne promocije in trženja z virtualno resničnostjo (filmi, odlične fotografije ipd.), (ii) krajšanja potovalnih poti na do 500 km (osebno vozilo) in s tem večji privlačnosti gastronomskih prireditev, (iii) manjšanja številčnosti skupin (na potovanju in v sklopu programov prireditev) in potovanj v sklopu družine oz. posamezno in s tem potrebo po razpršenosti ponudbe delavnic, pokušanj, vodenih ogledov do maksimalno 10 oseb, (iv) povpraševanja po odličnih, poglobljenih in vključujočih izkustvenih doživetjih za izbrane ciljne skupine (družina, pari, majhne homogene skupine), (v) inovativnosti in kreativnosti izvajalcev doživetij, (vi) celovite ponudbe, ki omogoča razpršitev prihodka po destinaciji, (vii) pristnosti vrhunske gastronomije, ki je odločilna pri odločanju za obisk destinacije, (viii) varnosti in higiene kot standardov za zaupanje in prihod v destinacijo.
1.4 Zaključek
Če kdaj, je zdaj čas, da povežemo znanje, izkušnje, entuziazem in politično voljo ter oblikujemo enovite, vključujoče, zelene, pametne podeželske destinacije, kjer skupaj delujejo naravovarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in druge pomembne gospodarske dejavnosti in raznolike iniciativne skupine ter posamezniki. S pristnimi zgodbami širnih in neukrotljivih gozdov, čisto vodo in zrakom, krasnimi razgledi, privlačno urejenimi (coniranje in režimi ravnanja) atrakcijami za doživljanje narave in kulturne dediščine ter rekreacijo v zelenem okolju, inovativnimi ekološkimi kmetijami in kratkimi prehranskimi dobavnimi verigami, programi gastronomskih vodenih doživetij in organiziranih prireditev, razlikovalnimi rokodelskimi in izdelki industrijskega oblikovanja (npr. les, kamen) ter gostoljubnimi in kreativnimi ljudmi, ki preudarno koristijo naravne danosti, se dopolnjujeta stoletni stik človeka in narave
slovenskega podeželja. Samo povezani lahko ustvarjamo in omogočamo odlične pogoje za kakovostno bivanje in delo. Prav tak kreativen »od spodaj navzgor« in »od zgoraj navzdol« voden proces razvoja in trženja lokalne/regionalne ponudbe z dolgoročno sliko prihodnosti, ki ga ponuja sistem vzpostavljanja kolektivnih blagovnih znamk po modelu »Izvorno slovensko«, običajno pritegne v zelene destinacije prave obiskovalce. Tiste, ki radovedno raziskujejo in se pustijo razvajati s specializirano gastronomsko ponudbo po meri oblikovanih doživetij ter odlično načrtovanih in z vabljivimi programi oglaševanih gastronomskih prireditev, ki leto za letom kličejo k obisku. Bistveno je, da ob pristni naravi vključujejo bogato kulturo in dediščino, okuse tradicionalne in sofisticirane gastronomije ter z izjemno zgodbo s po-okusom (nakupom za domov) navdihnejo in presežejo obljubljene izkušnje.
Tako se oblikuje prostor za pobeg od stresnega sveta v zeleno pribežališče za oddih, druženje ob gastronomskih prireditvah, izobraževanje, kreativnost in rekreacijo v podeželskem naravnem okolju. Vloga destinacijskih organizacij je ključna. Povezati morajo ponudnike, poskrbeti za visokokakovostno ponudbo od njive do krožnika in vodenih doživetij v naravnem okolju ter s primernimi digitalnimi in klasičnimi orodji doseči prepoznane ciljne skupine gostov, ki bodo pomembno sooblikovali gastronomske prireditve v zelene, pametne in pristne ter s komentarji v medmrežju postavili destinacijo na gastronomski zemljevid Evrope. Vse pogoje za ta korak ima tudi destinacija Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.
B. Pavlakovič in T. Lešnik Štuhec (ur.)
Poglavlje 2
Prireditve v turizmu
BARBARA PAVLAKOVIČ
Turizem ponuja turistom veliko različnih zanimivih elementov, ki jih opisujemo kot znamenitosti ali privlačnosti. In čeprav so ljudje že v antiki potovali zato, da bi videli določene posebne elemente, se je sodobno pojmovanje turističnih znamenitosti razvilo šele v obdobju po 2. svetovni vojni s pojavom modernega turizma (Page in Connell, 2014). Vodeb (2018) povzema različne definicije znamenitosti od tega, da predstavljajo najpomembnejši element turističnega proizvoda, da so glavni motivator in generator turističnih potovanj in obiskov, da so turistične privlačnosti sestavni deli destinacije, ki jih je treba načrtovati in upravljati. Vsem pa je skupno to, da obstaja imenovanost vira oz. znamenitosti, da gre za značilnosti, ki so zanimive za obiskovalce (vzbujajo interes in predstavljajo motiv obiska), opazna je potreba po managementu (načrtovanje in upravljanje) ter povezanost s turističnim proizvodom/destinacijo (ibid.). Edelheim (2015, str. 14) prav tako povzema definicije in navaja, da jim je skupno to, da »se nanašajo na objekte, prostore, kraje in lastnosti obvladljivih subjektov«.
Turistične znamenitosti lahko razdelimo v več skupin. Goeldner in Ritchie (2003) delita znamenitosti v pet skupin, ki zajemajo: kulturne znamenitosti, naravne znamenitosti, dogodke, rekreacijo in zabavo. Medtem pa Ritchie in Crouch (2003)
predlagata delitev v sedem skupin: pokrajina in podnebje, kultura in zgodovina destinacije, mešanica aktivnosti, posebni dogodki, zabava, določeni elementi superstrukture in tržne vezi oz. področje človeških odnosov. Najbolj razširjena in tudi sprejeta klasifikacija turističnih privlačnosti je Swarbrookova (2002), ki jih deli na štiri skupine:
− naravne privlačnosti (plaže, jame, reke, jezera, gozdovi, gorovja … );
− umetne privlačnosti, ki niso bile zgrajene za turiste (sakralni objekti, arheološka najdišča, spomeniki);
− umetne privlačnosti, ki so zgrajene za turiste (tematski parki, zabaviščni parki, marine, botanični vrtovi, safari parki, terme, igralnice, vodni parki);
− posebni dogodki (trgi in sejmi, festivali, športni dogodki, verski dogodki).
2.1 Dogodki oziroma prireditve
Po pregledu zgornjih delitev lahko ugotovimo, da avtorji v prav vsaki delitvi kot posebno vrsto turističnih znamenitosti izpostavijo dogodke oziroma prireditve, ki tako postanejo ena temeljnih privlačnosti v turizmu. Dogodke oziroma prireditve so Allen in drugi (2011, str. 11) opredelili kot »specifične rituale, predstavitve, izvedbe ali praznovanja, ki so načrtovani in ustvarjeni, da obeležijo posebno priložnost ali da dosežejo določen družbeni, kulturni ali organizacijski cilj«.
Dogodki so eden najhitreje rastočih segmentov v turizmu, ki zajemajo vse od mega dogodkov (npr. olimpijske igre, svetovna prvenstva v različnih športih, svetovne razstave) do lokalnih prireditev in festivalov kulturne, športne, zabavne, prodajne, dobrodelne ali kakšne druge narave. Dogodki so lahko občasni (koncerti, občasna športna tekmovanja …) ali redni (tradicionalni pustni karnevali, vsakoletni festivali
…), ki se v določenih rednih intervalih izvajajo na istem prostoru (Holloway in Humphreys, 2016). Pri tem pa se prireditve med seboj razlikujejo tudi po dolžini trajanja (od nekaj ur do več mesecev). In čeprav vemo, da so dogodke organizirali že v antičnem času, se je število udeležencev prireditev izrazito povečalo prav v sodobnosti, saj imajo ljudje več prostega časa, več razpoložljivih finančnih sredstev, prav tako pa je tudi več upokojencev, ki z udeležbo na dogodkih zapolnijo svoj čas (Coban, 2016).
Načrtovane dogodke oziroma prireditve lahko opredelimo kot edinstvene prostorsko-časovne pojave zaradi vedno drugačnih interakcij med lokacijo, programom, udeleženci in organizatorji (Getz, 2008). Prav iz tega izhaja privlačnost dogodkov, saj niso nikoli enaki in če želi oseba polno doživeti dogodek, mora biti na dogodku prisotna. Skoultsos in Tsartas (2009) sta bolj naklonjena definiciji, ki prireditve opiše kot enkratne ali neredno ponavljajoče izvedbene dejavnosti zunaj rednih programov organizatorjev, ki obiskovalcem pomenijo način sprostitve ali kulturno oziroma družabno doživetje, ki nadgradi vsakodnevne dogodke. Dogodke oziroma prireditve lahko razvrstimo v več kategorij, in sicer na osnovi njihovega namena in programa (slika 3), ki lahko zajemajo na primer javna praznovanja, tekmovanja, zabavo, razvedrilo, posel, druženje … (Getz, 2005). Kategorije pa lahko tudi združimo in tako nastanejo štiri osnovne skupine dogodkov: poslovni, zabavni, športni in kulturni dogodki (Getz in Page, 2016).
Slika 3: Tipologija dogodkov Vir: Povzeto po Getz, 2005.
Med prireditvami so najbolj izpostavljeni prepoznavni dogodki (ang. »hallmark events«), ki so opredeljeni kot pomembni enkratni ali ponavljajoči se dogodki katere koli zvrsti prireditev, organizirani in trženi z namenom postavitve destinacije na turistični zemljevid oziroma, da si zagotovi visoko prepoznavnost na turističnem trgu (Hall, 1989). Quick (2020) meni, da so tako tesno povezani s samo destinacijo, njeno identiteto ter etosom, da so postali sinonim za ime lokacije. To niso samo
veliki dogodki, ampak tudi manjše prireditve, ki so značilne za neko destinacijo in tako postanejo prepoznavni element v trženju turistične destinacije. Dogodki in prireditve pa niso samo turistična privlačnost, ampak imajo tudi vlogo povezovalca lokalnih skupnosti, z njihovo pomočjo oživljamo urbano okolje, razvijamo kulturo ali gradimo nacionalno identiteto (Getz, 2008).
V sodobnem času so dogodki doživeli močan udarec, saj so bili zaradi pandemije covida-19 skoraj v celoti odpovedani ali preseljeni v virtualna okolja. Kljub temu je na destinacijah močna želja po obuditvi dogodkov in ponovnem zagonu prireditvenega turizma. Za prihodnji razvoj dogodkov oziroma prireditev se nakazujejo naslednji trendi (Getz in Page, 2016; Coban, 2016):
− OBLIKOVANJE PORTFELJA DOGODKOV: Destinacije se ne bodo osredotočale na samo en osrednji dogodek, ampak bodo ponujale več različnih dogodkov skozi celotno leto, kar bo ustvarilo sinergijo dolgoročnih (ekonomskih) učinkov in pomagalo širiti turistično sezono.
− INTERESNI PRIREDITVENI TURIZEM: Dogodki se bodo prilagodili posebnim interesom obiskovalcev, zato bo več specifičnih dogodkov glede na vsebino. Obiskovalcem bodo ponujali personalizirano doživetje.
− OCENA VPLIVA PRIREDITEV: Pri organizaciji dogodkov bo pomemben tudi vpliv, ki ga dogodek povzroči ne samo na ekonomski strani, ampak tudi v smislu družbenega kapitala, vrednot, ogljičnega odtisa in sodelovanja deležnikov.
− TRAJNOST: Prireditve morajo postati trajnostne, pri tem pa še posebej neškodljive za naravo.
− RAZVOJ TEHNOLOGIJE: S pojavom pandemije so se razširili digitalni dogodki, webinarji, virtualne konference in ponudba virtualne resničnosti, ki pa so bili v zametkih ponujeni tudi že pred pandemijo.
− IZOBRAŽEVANJE: Dobre prireditve se gradijo na znanju, zato je potrebno nenehno izobraževanje in nadgrajevanje znanja o organizaciji in izvedbi dogodkov.
2.2 Prireditveni turizem
Dogodki so v turizmu še posebej dobrodošli, saj lahko z njimi podaljšamo sezono v mirne dele leta, z njihovo pomočjo gradimo na podobi destinacije, krepimo povezanost prebivalcev ter poskrbimo za večje ekonomske prihodke destinacije, delovna mesta in bolj razvito turistično infrastrukturo (Goeldner in Ritchie, 2003;
Skoultsos in Tsartas, 2009). Iz tega izhaja prireditveni turizem, ki ga lahko opišemo kot razvoj in trženje načrtovanih dogodkov, ki jih zaznamo kot turistične privlačnosti, pospeševalce, animatorje, ustvarjalce podobe in tržnike destinacije, sploh v primeru, če so dogodki namenjeni samo za turiste (Getz, 2014).
Prireditveni turizem ima lahko zgoraj omenjene pozitivne učinke, prav tako pa tudi negativne učinke, kot so zvišanje cen med dogodkom, povečana stopnja kriminala ali kulturni šok ob stiku domačinov in obiskovalcev (Skoultsos in Tsartas, 2009). Vse te učinke sta avtorja združila v pet skupin: ekonomski, turistični, okoljski, psihološki in politični učinki. Van der Wagen in White (2010) izpostavljata tri skupine učinkov prireditvenega turizma, in sicer družbene, okoljske in ekonomske. Pri vseh gre lahko za pozitivne ali negativne učinke. Še posebej pa mora prireditveni turizem slediti načelom trajnosti ter jih upoštevati pri organizaciji in upravljanju dogodkov. Tako je pomembno, da organizatorji poskrbijo za ustrezen prevoz, zavarujejo občutljive dele prireditvenega prostora, poskrbijo za odpadke in pri tem tudi izobražujejo udeležence, delujejo etično do vseh vpletenih, podajajo verodostojne informacije o dogodku, poskrbijo za varnost in zdravje ter sledijo zakonskim določbam (Coban, 2016).
Pri izvajanju prireditvenega turizma moramo biti pozorni na različne nivoje razumevanja in upravljanja dogodkov. Na sliki 4 so prikazane osnovne značilnosti dogodkov, ki jih moramo upoštevati pri njihovem oblikovanju, trženju in izvedbi, povzete pa so po osnovnih karakteristikah turističnih znamenitosti na splošno (Leask, 2008 v Edelheim, 2015; Waver in Lawton, 2010 v Edelheim, 2015).
Slika 4: Lastnosti prireditev
Vir: Prirejeno po Leask, 2008 (v Edelheim, 2015) ter Waver in Lawton, 2010 (v Edelheim, 2015).
Panoga, ki se ukvarja z izvajanjem prireditvenega turizma, se imenuje upravljanje oziroma management prireditev (ang. »event management«). Gre za dejavnost, ki oblikuje, izdela in upravlja načrtovane dogodke, kot so festivali in praznovanja, zabavni in rekreativni dogodki, politične in državniške prireditve, znanstveni, športni, umetniški in poslovni dogodki (sestanki, konvencije, sejmi in razstave), kakor tudi zasebni dogodki (na primer rituali prehoda, zabave in družabni dogodki) (Getz, 2008). Coban (2016) navaja več različnih definicij managementa prireditev, ki v osnovi prav tako poudarjajo organizacijo, koordinacijo in upravljanje dogodkov, da bi dosegli zastavljene cilje.
Quick (2020) je faze načrtovanja dogodka razdelila v načrtovalno, izvedbeno in po- prireditveno fazo. Tako koraki managementa prireditev zajemajo (Van der Wagen in White, 2010):
− določitev namena in ciljev dogodka ter obsega (trajanje, datum, ura, razpoložljiva sredstva);
− oblikovanje koncepta in teme dogodka, priprava formata (lokacija in infrastruktura), določitev deležnikov (obiskovalci, sodelujoči);
− pripravo in izvedbo dogodka (komunikacija, vsebinska ponudba, tehnika, okras, gostinska ponudba, parkirišča, zagotavljanje varnosti …);
− preverjanje in ocenjevanje izvedenega dogodka.
Slovenska turistična organizacija umešča dogodke in s tem prireditveni turizem znotraj širšega koncepta kulturnega turizma. Doma in mednarodno prepoznane festivale in dogodke so razdelili v štiri kategorije, ki imajo promocijski in razvojno- produktni potencial ter pokrivajo štiri letne čase (Slovenska turistična organizacija, 2017). To so pustovanje (na Ptuju in drugje po Sloveniji), poletni festivali (Ljubljana festival, Festival Lent in drugi poletni festivali), martinovanje (pri najstarejši trti na svetu v Mariboru ter drugod) ter advent in veseli december (žive jaslice v Postojnski jami, jaslice po celi Sloveniji, sejmi in dogodki v mestnih jedrih). Prireditve so razvrstili v naslednje podkategorije: glasbeni festivali, gledališki festivali, dogodki vizualne umetnosti, multidisciplinarni festivali, filmski, plesni, literarni, oblikovalski, arhitekturni festivali, festivali intermedije in festivali nesnovne kulturne dediščine.
Največ je glasbenih prireditev, sledijo pa jim gledališki festivali, ki so zaradi jezikovnih preprek le izjemoma primerni za tuje turiste. Številčno gledano je največ dogodkov v poletnih mesecih, festivalsko najšibkejši meseci pa so januar, februar in december. Dogodki so zanimivi tudi za turistične vodnike v tiskani ali spletni obliki, tako da imajo objavljen seznam prireditev, na primer v Lonely Planet, Insight Pocket Guide, DK Eyewitness Travel Guide, The Rough Guide, Beadeker (ibid.).
2.3 Prireditve in podeželje
Raziskave so pokazale, da obstajajo tri vrste dogodkov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. To so (i) domači festival, kjer gre za manjšo prireditev, vodeno s strani prostovoljcev; (ii) turistični festival, ki je namenjen privabljanju obiskovalcev za spodbujanje lokalnega gospodarskega razvoja; (iii) festival »velikega poka«, ki kot tržno orodje spodbuja druge tržne dejavnosti na destinaciji (O’Sullivan in Jackson, 2002, str. 331). Za podeželsko okolje je najbolj primeren domači festival, saj gre za manjši dogodek, ki ga obišče manjše število ljudi, njegov namen pa je okrepiti kulturno in zabavno ponudbo kraja za prebivalce in obiskovalce. Če želimo doseči bolj opazne ekonomske učinke, pa lahko podeželska destinacija ponudi tudi turistični festival, če k organizaciji pristopi lokalna uprava (npr. občina, zavod za turizem in podobno).
Organizacija podeželskih dogodkov ima več različnih namenov od ustvarjanja prihodka, ponujanja zabave, oblikovanja podobe in identitete destinacije do ohranjanja lokalne dediščine (Skoultsos in Tsartas, 2009). Vendar pa je najpomembnejši cilj povezovanje in vključevanje lokalne skupnosti, saj samo tako skupnost raste in se razvija, zato bi se morali organizatorji dogodkov na podeželju osredotočiti na samo lokalno skupnost (Moscardo, 2007). Šele potem pridejo do izraza ekonomski učinki, ki pa prevzamejo samo pomožno vlogo v ekonomski sliki podeželske destinacije. Skoultsos in Tsartas (2009) pišeta, da so v raziskavi podeželskih dogodkov ugotovili, da turisti porabijo največ denarja za prenočitev, hrano in pijačo. Posledično imajo največ dobička lokalne restavracije, drugi ponudniki hrane in pijače ter ponudniki prenočitvenih kapacitet; sledijo jim ponudniki zabavnih vsebin, trgovine, ponudniki znamenitosti z vstopnino ter avtomobilski servisi in bencinske črpalke. Prav tako so v tej študiji ugotovili, da je polovica obiskovalcev rednih in da se večkrat vračajo na dogodek (ibid.).
2.4 Trajnostna prireditev
Načela trajnosti zajemajo skrb za okolje, družbo in kulturo ter ekonomsko področje, pri čemer skrbno in odgovorno ravnamo z vsemi viri, ki jih uporabljamo. V preteklosti so se raziskovalci posvečali predvsem učinkom na ekonomsko področje, vendar je zdaj v ospredju koncept trojnih spodnjih mej (ang. »triple bottom line«), ki ocenjuje ekonomske, družbene in okoljske učinke (Collins in Cooper, 2017).
»Trajnostni dogodek je zasnovan, organiziran in izveden na način, ki zmanjšuje potencialne negativne vplive in hkrati koristno deluje na gostiteljsko skupnost in vse vpletene« (United Nations Environment Programme, 2012, str. 1). Trajnostni dogodki vključujejo družbeno pravična načela na vseh raveh organizacije in izvedbe dogodka; od zgodnjih faz načrtovanja, poteka dogodka, do evalvacije po dogodku (The international centre, b. d.). Pri tem upoštevajo načela (United Nations Environment Programme, 2012):
− dostopnosti in vključenosti za vse,
− zagotavljanja varnega vzdušja,
− minimalnih negativnih vplivov na okolje,
− spodbujanja zdravega življenja,
− promocije odgovorne rabe virov,
− ustvarjanja koristi za prihodnost,
− zagotavljanja odličnosti izkušenj strank,
− spodbujanja bolj trajnostnega vedenja.
Smernice za trajnostno in odgovorno prireditev so povzete v »International Standard ISO 20121:2012, Event sustainability management systems« (ISO, b. d.). Prav tako pa so kriterije za izvedbo trajnostnih prireditev določili člani IAMLADP (International Annual Meeting on Language Arrangements, Documentation and Publications), in sicer 8 kriterijev, ki morajo biti vsi doseženi, če želimo dogodek imenovati trajnosten (United Nations Environment Programme, 2012, str. 6):
(i) Prizadevanje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bi nastali zaradi udeležbe na konferencah, in podpora nadomeščanju neizogibnih emisij.
(ii) Izvajajo se postopki za zmanjšanje porabe vode, energije, materialov in drugih virov.
(iii) Vzpostavljeni so ukrepi za zmanjšanje nastajanja odpadkov in za njihovo ponovno uporabo, reciklažo in/ali spremembo namembnosti neizogibnih odpadkov.
(iv) Pri nakupu blaga in storitev za dogodek so okoljski in družbeni vplivi njihovega življenjskega cikla vključeni v nakupno odločitev.
(v) Družbena in okoljska načela se uporabljajo skozi celotno izvedbo dogodka, da se zmanjša škoda za okolje ter zagotovi dostopnost, vključenost in dobro počutje vseh udeležencev in osebja.
(vi) Sprejeti so ukrepi za spodbujanje gospodarskih, socialnih in okoljskih koristi za lokalno skupnost, zmanjšajo se motnje.
(vii) Prizadevanje za večjo ozaveščenost, informiranje in vključevanje ustreznih deležnikov, vključno z udeleženci, delovno silo, lokalnimi gostitelji, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi, sponzorji, skupinami civilne družbe, nevladnimi organizacijami, podjetji in tehničnimi strokovnjaki, da bi izpolnili in podprli zgoraj navedena načela.
(viii) Vzpostavljen je sistem poročanja, ki omogoča komunikacijo, ocenjevanje in vrednotenje »procesov, pobud in rezultatov trajnostnih dogodkov«.
Kriteriji trajnosti se uporabijo za različna področja organizacije in izvedbe dogodka.
To so (The international centre, b. d.):
− komuniciranje in trženje,
− hrana in pijača,
− razstave in razstavljavci,
− namestitev,
− prevoz,
− informacijska tehnologija,
− nabava,
− okraševanje in urejanje lokacije,
− energetska učinkovitost.
Pomemben steber trajnostnega delovanja je skrb za okolje in naravo, na kar moramo biti pozorni tudi pri dogodkih. Tako moramo skrbeti za na primer odpadke, porabo energije in kanalizacijske odplake. Pri večjih dogodkih za to poskrbi najeto podjetje, ki je specializirano za dovoz in čiščenje zunanjih stranišč, za postavitev ustreznega števila in pravočasen odvoz košev za ločeno zbiranje smeti in podobno (Van der Wagen in White, 2010). Skrb za čistočo pa je povezana tudi s skrbjo za varnost in zdravje obiskovalcev in sodelujočih, saj si ne želimo raznih okužb in bolezni zaradi odpadkov ali odplak. Način, kako se merijo okoljski vplivi dogodkov, je tudi merjenje ekološkega odtisa.
Organizatorji dogodkov so postali bolj trajnostno ozaveščeni v zadnjih 20 letih, kot cilj pa si je panoga zadala, da postane »zero waste«, kar pomeni, da bodo morali na prireditvah uporabljati le vire, ki jih je mogoče reciklirati (Quick, 2020). »Zero waste«
je strategija, s katero se želimo znebiti odpadkov, ne pa z njimi zgolj upravljati. Zato odpadke pazljivo načrtujemo že od začetka načrtovanja prireditve, da uporabimo samo materiale, ki jih je možno ponovno uporabiti, reciklirati ali kompostirati (United Nations Environment Programme, 2012). V Sloveniji Društvo Ekologi brez meja (2016) podeljuje naziv »Zero Waste prireditev« ali »Prireditev z manj odpadki«
za dogodke, ki sledijo načelom in ločeno zbirajo odpadke (pri »Zero Waste prireditvi« mora biti dosežena stopnja 90 % ločeno zbranih odpadkov).
Poleg tega da s skrbjo za naravo koristimo splošnemu stanju okolja, hkrati zaznamo še druge učinke: finančne (z varčevanjem z viri prihranimo sredstva za te izdatke, lahko smo upravičeni do subvencij ali drugega financiranja, spodbudi se večje zanimanje za nove dogodke), promocijske (pozitivna podoba in boljši ugled) in družbene učinke (trajnostni dogodek zagotovi nova delovna mesta, boljše delovne pogoje in vključenost skupnosti), spodbudimo pa lahko tudi razvoj inovacij na področju trajnosti in ozaveščamo o pomenu trajnosti (United Nations Environment Programme, 2012; The international centre, b. d.).
B. Pavlakovič in T. Lešnik Štuhec (ur.)
Poglavlje 3
Predstavitev destinacije Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje
MOJCA BRAČUN
Turistična destinacija na področju Obsotelja in Kozjanskega vključuje tri občine:
Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje ter se trži pod destinacijsko znamko Podčetrtek (Občina Kozje, 2021; Občina Podčetrtek, 2017; Občina Bistrica ob Sotli, 2021). Destinacija s svojimi 181,4 km2 tako predstavlja manjše regionalno območje, ki pa kljub svoji majhnosti s strateškim pristopom oblikuje svojo enovitost.
Stopnja razvoja turizma je zelo visoka. Pestra ponudba temelji predvsem na naravnih danostih – tu prevladujeta termalna voda in neokrnjena narava. Destinacija je bogata tudi na področju kulturnih virov in s turistično infrastrukturo, ki je visokokakovostna. Čeprav destinacija razpolaga z zelo majhnim odstotkom površine Slovenije (>0,5 %), se v turističnem smislu uvršča med uspešnejše in pomembnejše turistične regije. Glavnino turističnega prometa ustvari občina Podčetrtek, pomemben delež pa tudi občina Kozje s Kozjanskim regijskim parkom (Javni zavod Kozjanski Park, 2012; Slovenska turistična organizacija (2021b).
3.1 Organizacijska struktura destinacije
V organizacijskem smislu vodilno vlogo na destinaciji Podčetrtek predstavlja GIZ Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, ki razvija model skupnostnega managementa turistične destinacije, prav tako ima osnove za partnerski pristop k razvoju destinacijskega managementa (na sliki 5 je logotip destinacije in organizacije).
Destinacija Podčetrtek predstavlja dober primer prakse, saj se na tem območju učinkovito povezujejo tri občine s svojimi deležniki znotraj destinacije. Velik poudarek je tudi na trajnostnem delovanju in razvoju.
Slika 5: Logotip destinacije Podčetrtek
Vir: Arhiv organizacije Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje GIZ.
Destinacija sledi nacionalnim trendom razvoja turizma, kar dokazuje tudi pristop k Zeleni shemi slovenskega turizma v letu 2017, leto pozneje pa pristop k projektom z namenom digitalizacije marketinga destinacije in oblikovanju 5* butičnih turističnih doživetij. Ker je sama organizacijska struktura destinacije primer dobre prakse, se lahko primerja z drugimi destinacijami v državi. S svojo strukturo ponazarja upravno-administrativni pristop k razvoju ter upravljanju. Destinacija je manj kompleksna, prav tako njena struktura upravljanja s turizmom, kar pa ne velja za uspešnost te gospodarske panoge.
3.2 Ponudba na destinaciji
Kot že rečeno, predstavlja turistična destinacija Podčetrtek kljub majhni površini pomembno območje v Sloveniji na področju turizma. Razvit je predvsem stacionarni turizem na osnovi termalne vode ter naravnih in kulturnih znamenitosti skupaj z drugimi elementi ponudbe, npr. vodni park Aqualuna, večnamenska športna dvorana, Minoritski samostan v Olimju … (Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje GIZ; b. d.). V povprečju destinacijo letno obišče približno 105.000 turistov, s čimer se uvršča med 10 najbolj obiskanih destinacij Slovenije. Natančneje, destinacija
