Izbrani organizmi za pouk naravoslovja in biologije v osnovni šoli

(1)

Izbrani organizmi za pouk naravoslovja in biologije v osnovni šoli

Avtor: Blaž Mlinšek

Uredil: Iztok Tomažič

(2)

KAZALO

Predgovor ...3

Predloga učne priprave ...4

Navadna krastača in navadni močerad ...5

Hišni muren, argentinski ščurek, mali mokar in pozidni prašiček ...21

Vodna bolha in trdoživ ...50

Paramecij ...67

Euglena ...77

(3)

PREDGOVOR

Narava, ki nas obdaja, je lahko naša najboljša in najbližja učiteljica. Potrebno je samo odpreti oči, pozorno opazovati in se iz pridobljenih izkušenj kaj naučiti. Izkustveno učenje je eden izmed poglavitnih delov tega priročnika, saj si posameznik s takim načinom učenja največ zapomni in je tako pridobljeno znanje dolgotrajnejše.

Vsak učitelj ima možnost, da pri pouku učencem popestri uro z uporabo živih organizmov.

Najlažje dostopni so avtohtoni organizmi, za katere ni potrebno pridobiti posebnih dovoljenj, kadar se pravilno uporabljajo za izobraževalne namene. Ne samo živi organizmi, temveč učinkovita izvedba pouka bo učence pripeljala do želenega znanja in oblikovanja pozitivnih stališč do obravnavanih organizmov. Zaradi tega smo, predvsem za učitelje naravoslovja in biologije, preučili vso potrebno zakonodajo glede uporabe živih organizmov pri pouku, opisali izbrane organizme ter predstavili primerne načine oskrbe in gojenja živali na šolah, poiskali vertikalne povezave med posameznimi učnimi vsebinami in pripravili primere učnih priprav, navodil za učitelje ter delovnih listov za učence. Pregledali smo učne načrte predmetov:

naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija. Izbrali smo cilje, ki se neposredno in posredno navezujejo na izbrane živali.

Po pregledu strokovne literature in učnih gradiv za osnovne šole (učbeniki, delovni zvezki ter priročniki) smo ugotovili, da se v njih pojavljajo predvsem nevretenčarske skupine: žuželke, raki, enoceličarji itd. V skupini vretenčarjev se največkrat pojavita navadna krastača in navadni močerad. Večina strokovnih publikacij še vedno pri pouku premalo spodbuja delo z avtohtonimi vrstami organizmov ter premalo omogoča neposreden stik z njimi, saj preveč temelji na

teoretičnem in ne na praktičnem znanju.

Tudi zakonodaja, ki predpisuje pogoje za zadrževanje živali v ujetništvu, tudi v šolskih ustanovah je obširna ter premalo specifična (predvsem za nevretenčarske skupine).

Na podlagi vseh rezultatov smo prišli do zaključka, da lahko učitelji s pomočjo praktičnih primerov ter z uporabo znanja v praksi spet približa naravoslovje in biologijo učencem.

Upamo, da bodo lahko učitelji tudi s pomočjo najinih zamisli in predlogov, zapisanih v priročniku, otrokom lažje popestrili pouk pri naravoslovnih predmetih.

Blaž Mlinšek in Iztok Tomažič

(4)

Predmet: Razred: Datum: Zaporedna ura:

Učni sklopi (št. ur):

Vsebina učne ure (št. ur):

1. CILJI

– –

2. OBLIKE PEDAGOŠKEGA DELA (frontalna, skupinska, delo v dvojicah, individualna)

Metoda dela za frontalno obliko: razlaga, pogovor s pojasnjevanjem, demonstracija, ekskurzija, plenarno delo, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje.

Metoda dela za skupinsko obliko: laboratorijsko delo, vaje, terensko delo, seminarske naloge, projektno delo, delo s teksti, igra vlog, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje, delo z informacijskimi sistemi.

Metoda dela za delo v dvojicah: laboratorijsko delo, vaje, seminarske naloge, delo s teksti, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje.

Metoda dela za individualno obliko: miselni vzorci, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje, vrednotenje, vaje.

3. UČNI PRIPOMOČKI

4. POTEK UČNE URE (aktivnosti učitelja in učencev)

Aktivnost učitelja: Aktivnosti učenca:

Viri:

Predloga učne priprave

Na tej strani je predloga učne priprave, ki smo jo uporabili za izdelavo učnih priprav. Primer priprave je sestavila dr. Tatjana Vidic.

(5)

TEMA ENOTA CILJ/KONCEPT 4. (NIT) SILE IN GIBANJA

(SG) PREMIKANJE IN PRE-

VAŽANJE (PP) Učenci znajo ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka.

VSEBINE: gibanje ljudi in živali ŽIVA BITJA (ŽB) RAZVRŠČANJE ŽIVIH

BITIJ (RŽB) Učenci znajo:

– razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, – opredeliti vrsto kot osnovno enoto za razvrščanje in da so glavne skupine živih bitij kraljestva,

– prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,

– razložiti zunanjo zgradbo živali,

– razlikovati med nevretenčarji (polži, školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci),

– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:

– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja, – utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,

– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.

5. (NIT) ŽIVA BITJA (ŽB) ŽIVA BITJA IZMENJU- JEJO SNOVI Z OKOLI- CO IN JIH SPREMIN- JAJO (ŽBISOS)

Učenci znajo:

– pojasniti, da vsa živa bitja dihajo,

– utemeljiti, da je dihanje proces, pri katerem se sprošča energija,

– dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljiti pomen vode za življenje,

– razložiti in dokazati, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,

– pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci,

– po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne,

– razložiti, da so v živih bitjih nakopičene snovi in energija, – utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI (PVS)

Učenci znajo:

– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ- skih snovi) in pojasniti njihov pomen,

– sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v

Navadna krastača (NK) in navadni močerad (NM)

^–

učni načrti

Prgledali smo vse učne koncepte predmetov naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija.

V tabelah so upoštevane vse teme, enote ter cilji/koncepti, ki jih lahko učitelj upošteva pri načrtovanju učne priprave za določen organizem.

(6)

7. (NAR) ŽIVA NARAVA

(ŽN) ZGRADBA IN DELO-

VANJE ŽIVALI (ZDŽ) Učenci:

– razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme,

– razumejo, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja. Enoceličarji privzemajo hrano neposredno iz okolja, v katerem živijo, pri mnogoceličarjih pa pride prebavljena hrana iz prebavil po transportnih sistemih do posameznih celic, – spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali:

enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre- tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),

– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,

– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),

– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem, – spoznavajo, da imajo živali dva organska sistema za urav- navanje in usklajevanje delovanja posameznih telesnih delov – hitro delujoči sistem živčevje, počasi delujoči sistem – hor- monski sistem,

– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni- mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje,

– spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).

RAZMNOŽEVANJE, RAST IN OSEBNI RAZVOJ ŽIVALI (RROR)

Učenci:

– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz- množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali, – spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja,

– razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka),

– razumejo, da sta rast in razvoj živali povezana z nastajanjem novih celic (celična delitev), njihovo rastjo in diferenciacijo, – spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrional- ni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih.

(7)

RAZVRŠČANJE ŽIVALI

(RŽ) Učenci:

– spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje živali, – spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla,

– razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev.

PRIMERJAVA ZGRAD- BE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSIS- TEMOV (PZDRE)

Učenci:

– spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).

8. (BIO) BIOLOGIJA KOT

VEDA (BV) Biologija je naravo- slovna veda, ki prou- čuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost. (BV)

Učenci:

– na konkretnih primerih biološko predznanje umestijo v pod- ročja biologije (zoologija, botanika, ekologija idr.),

– spoznajo metode raziskovanja v biologiji.

RAZISKOVANJE

IN POSKUSI (RP) Znanstveni napredek temelji na zasta- vljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro

načrtovanih raziskav.

(RP1)

Učenci:

– znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načr- tovati preprosto raziskavo (znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtni- co, mikroskop, daljnogled),

– znajo poiskati in uporabljati tiskane in elektronske vire za zbiranje informacij in dokazov za raziskovalni projekt ter kritič- no presoditi njihovo verodostojnost,

– znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti, izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,

– znajo izdelati modele v ustreznem merilu in ustrezno ozna- čene diagrame in skice, ki posredujejo znanstvena spoznanja (npr. model celice, pljuč, srca),

– znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.

9. (BIO) Učenci nadgradijo

znanje sklopa Razis- kovanje in poskusi iz 8. razreda. (RP2)

Učenci:

– samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskave,

– znajo ovrednotiti natančnost meritev in ponovljivost po-

(8)

EVOLUCIJA (E) Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega žive- ga, postane očitna ob upoštevanju notranje

zgradbe in podobnosti kemijskih pro- cesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim

evolucijskim izvo- rom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge genera- cije. (E1)

Učenci:

– spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prila- gajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV (RO)

Zaradi lažjega opiso- vanja in proučevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo. Na podlagi sorodnosti vrste združujemo v večje skupine, ki jih tudi poimenujemo.

Skupine organizmov uvrstimo v sistem, ki ima hierarhično zgradbo in kaže so- rodnost med organizmi. (RO1)

Učenci:

– spoznajo, da lahko evolucijske odnose med živimi organizmi in njihovimi predniki predstavimo z razvejanim diagramom, – spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v druži- no, red, razred in deblo,

– spoznajo, da razvrščanje organizmov v skladu z njihovimi značilnostmi in sorodnostjo obravnava sistematika,

– spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim la- tinskim imenom, ki je bolj stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne.

VPLIV ČLOVEKA NA NARAVO IN OKOLJE (VČNO)

Človekove dejavnosti lahko vključujejo tveganje s potencialno škodljivimi učinki na človeka

in naravo. Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba naravnih virov in pri- dobivanje surovin, rast mest, spremem- ba uporabe zemljišč in ravnanje z odpad- ki. (VČNO1)

Učenci:

– spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okoljem, – razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in medna- rodne) področne zakonodaje,

– spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, – razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

*Namesto okrajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.

Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9.

razreda. Učitelj glede na razred izbere cilje, ki jih bo podrobneje obravnaval.

(9)

Viri• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika [Elektronski vir]/predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za naravoslovje in tehniko Irena Vodopivec ... [et al.]. – El. knjiga.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje [Elektronski vir]/predmetna Mariza Skvarč ... [et al.].;

avtorji vsebinskega sklopa Živa narava so Barbara Vilhar ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Biologija [Elektronski vir]/avtorji Barbara Vilhar ... [et al.]; pri

nastajanju učnega načrta so s strokovnim svetovanjem pri posameznih vsebinskih sklopih sodelovali tudi Boris Sket ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

(10)

Navadna krastača (Bufo bufo)

Opis živali

Odrasli osebki so čokati in zrastejo do 15 cm. Samčki so manjši in vitkejši od samic. Oba spola imata bradavičasto kožo, ki je lahko temnorjave, rumenorjave ali rdečkastorjave barve. Spodnja stran telesa je umazano bela in pegasta. V paritvenem obdobju se pri samcih na koži prvega in drugega prsta sprednjih okončin razvije temna odebelitev. Njihovo nežno oglašanje (kru-kru-kru) slišimo daleč na okoli.

Vrste iz družine krastač (Bufonidae) najdemo skoraj na vseh celinah, v Avstralijo so jih zanesli ljudje. V Evropi živijo 3 vrste, 2 med njimi najdemo tudi v Sloveniji. Obe naši vrsti uvrščamo v rod krastač (Bufo), za katerega je značilna izrazito bradavičasta koža, velike zaušesne žleze in vodoravne zenice.

Ob parjenju samec zagrabi samico in tako skupaj zlezeta v vodo. V vodi samica odlaga v mrestu na sluzastih vrvicah nanizana jajčeca, katere samec sproti oplaja. Jajca so 5–8 mm široka, mrest pa je lahko do 6 metrov dolg. Mrest je v obliki dveh urejenih vrst vrvic. Obdobje parjenja poteka od marca do aprila (izjemoma prav tako tudi do junija). Mrest lahko najdemo tudi v ribnikih.

Iz jajc se izležejo paglavci, ki zrastejo do 4 cm. Oči imajo nameščene hrbtno-bočno in jih vidimo, če jih pogledamo od zgoraj. Imajo kratek in ozek rep, njihov trebušni del

repnega grebena je prosojen. So črno rjave barve in plavajo v skupinah, ponavadi vsi v isto smer. Ko se jim pojavijo zadnje noge, sledi še zadnja levitev pred prihodom na kopno. Takrat se tudi rep dokončno resorbira.

Prehrana

Odrasli osebki so mesojedi (predvsem žužkojedi), pojedo pa lahko tudi kakšnega manjšega vretenčarja (mišjega goliča), polža ali deževnika. Plen ulovijo z dolgim lepljivim jezikom.

Lažje požiranje jim omogočata očesni zrkli, ki se pogrezneta v ustno votlino in potisneta hrano v požiralnik. Paglavci se prehranjujejo z algami in bakterijami. Paglavci brezrepcev z roženimi ustnimi in ustničnimi zobmi strgajo dele rastlin. V ujetništvu jih lahko hranimo z ribjo hrano.

Življenjski prostor

V času parjenja jih podnevi najdemo ob ali v velikih in globokih stoječih vodah ter mokriščih. Po parjenju se umaknejo na kopno, lahko do 5 km stran od mrestišč. V Sloveniji jih najdemo povsod, tudi blizu človeških bivališč Znanstvena kvalifikacija

Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Amphibia (dvoživke) Red: Anura (žabe)

Družina: Bufonidae (krastače) Rod: Bufo (krastače)

Vrsti

Bufo bufo (navadna krastača) Bufo viridis (zelena krastača)

(11)

in vrtov. Pretežno so nočne živali, ki se čez dan skrivajo pod kamni, listjem in v zemeljskih jamah.

Gojenje

V ujetništvu jih ne gojimo. Zanje pripravimo le dovolj velik akvaterarij (prim. za 15 cm odraslo žival vsaj 4000 cm2). Kopni del naj zajema 2/3 površine, vodni del pa 1/3. Kopenski del je sestavljen iz vlažnega predela za biološki vodni filter in suhega dela akvarija. Vodo jim menjamo po potrebi, filter očistimo enkrat mesečno, večkrat tedensko jim poškropimo okolje z mehko ali destilirano vodo, ki na steklu ne pusti sledi vodnega kamna. Če je vodni del sestavljen iz posode za vodo, jim to vodo zamenjamo večkrat na teden. Uporabljamo postano vodo ali deževnico.

Posebej pozorni moramo biti, da jim omogočimo enostaven prehod iz vode na kopno. Za podlago kopnega dela lahko uporabimo svež šotni mah in zemljo. Ker se krastače rade zakopljejo, naj bo podlaga dovolj visoka. Za skrivališče jim damo kakšen kamen, lubje ali veje. S pomočjo pincete jih hranimo vsaj trikrat tedensko.

Krastačam zadostuje že sobna temperatura (20 °C–25 °C) in prostor nekje na dnevni svetlobi, kjer sončna svetloba ne pada neposredno na terarij. Terarij z živalmi po potrebi ali vsaj enkrat na mesec obnovimo. Terarij mora biti dovolj zračen in se mora dobro zapirati. Na vrhu lahko ima tudi manjšo odprtino za roko, ki prepreči pobeg, kadar posegamo v sam terarij.

Zanimivost

Razvoj dvoživk je vezan na vodno okolje. Po preobrazbi mladiči krastač zapustijo vodno okolje in gredo na kopno. Zaradi te lastnosti imajo pomembno mesto pri vzgoji in izobraževanju otrok. Že iz okoljevarstvenega vidika bi jim morali nameniti več pozornosti, saj jih s poseganjem v njihovo naravno okolje že zelo ogrožamo:

gradnja cest in košnja s kosilnicami, onesnaževanje in zastrupljanje ozračja ter vode, nekontrolirano naseljevanje rib (se prehranjujejo s paglavci) ter drugih neavtohtonih vrst organizmov.

Rokovanje

Je kompleksnejše. Poznamo dva načina: fiksnega in prostega. Pred rokovanjem z njimi si obvezno navlažimo roke. Tako za žival pripravimo primernejše okolje ter poskrbimo za primeren stik roke z njihovo vlažno kožo. Živali se približamo mirno in s strani, nikoli z vrha (kot jih zagrabi plenilec). Ko jo nežno primemo, jo v eni dlani s pomočjo mezinca in prstanca držimo za krake. Krastači tako onemogočimo pobeg.

Drug prijem je manj invaziven in manj stresen za žival. Krastačo primemo s čim večjo površino roke in jo nežno položimo na odprto dlan. Preden jo damo v dlan drugemu učencu (pri tem nam ostali pozorno sledijo), jih opozorimo, da naj zaradi večje površine dajo dlani skupaj in jih položijo vodoravno na kolena.

Tako preprečimo padec živali na tla. Pred rokovanjem poskušamo učence čim bolj umiriti. Med in po rokovanju, zaradi strupa strupnih žlez krastače, učenci ne posegajo s prsti v usta ali oči. Po rokovanju si obvezno umijemo roke.

(12)

• Zakonodaja EU: ni podatkov.

• Domača zakonodaja: po U0redbi živali (priloga 1A) spada vrsta pod ogrožene in mednarodno varovane vrste živali, ki živijo na območju Republike Slovenije in je za njihovo varstvo (osebkov kot populacij) določen poseben varstveni režim.

Priloga 2A se zavezuje za njihovo ohranitev ter za skrb za njihove habitate. Rdeči seznam SL (priloga V) uvršča vrsto med ranljive vrste (tudi zelena krstača – Bufo viridis), ki je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe.

• Druga zakonodaja: rdeč seznam IUCN jih v prilogi LC (Least Concern) po

ogroženosti vključuje med najmanj ogrožene vrste, za katere je njihovo preživetje, zaradi velike razširjenosti in številčnosti populacij, zunaj nevarnosti.

Dovolenja in soglasja za posamezne aktivnosti (pridobljeno iz pravilnikov in REZA-a):

• PRIDOBITEV ŽIVALI – prijava na Ministrstvo za okolje in prostor,

• BIVALNI POGOJI IN OSKRBA – zagotovitev,

• PRIKAZOVANJE: dovoljenje od Ministrstva za okolje in prostor,

• GOJITEV – dovoljenje/soglasje,

• NASELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti pristojnih organov,

• DOSELITEV – za izobraževalne namene in kasnejši izpust ni potrebno obvestiti pristojnih organov.

Opomba

Iz narave lahko učitelji vzamejo največ deset osebkov. Ob primerni oskrbi jih imamo lahko v šoli največ tretjino njihovega razmnoževalnega cikla in nikoli več kot 3 mesece. Živali moramo nato vrniti v naravo. Vrnemo jih na isto mesto, kjer smo jih našli. Preden nastopi zima, morajo imeti dovolj časa, da si naberejo zaloge za prezimovanje in si lahko najdejo primerno mesto za hibernacijo. Posebej v času parjenja ni primerno, da se živali odvzame iz narave. Iz narave odvzete živali je prepovedano gojiti v ujetništvu.

Praktično delo

• Gozdni turist (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne organizme«)

• Živa bitja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 77 in 98)

• Kaj potrebujejo živali za življenje? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 79 in 101)

• Rastline in živali (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 86)

• Kdo poje koga? (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 88 in 122)

• Živa bitja in okolja (Tomažič, I. in Vidic, T.: Z igro v čarobni svet narave, str. 82)

• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)

• Žabe in krastače (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)

• Naredi ribnik (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 19)

• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24) Literatura

• Garms, H. in Borm, L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. (str. 268).

• Sket, B., Gogala, M. in Kuštor, V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 509).

• Veenvliet, P. in Kus, V. J. Dvoživke Slovenije: Priročnik za določanje. 2. dopolnjena

(13)

izd. Grahovo: Zavod Symbiosis, 2008. ISBN 978-961-91109-3-5. (str. 38–39)

• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc - Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M.

Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 262–367).

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (str. 76–78).

• Tomažič, I. in Vidic, T. Z igro v čarobni svet narave: Priročnik za naravoslovje v prvem triletju, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2013. (str. 77, 79, 86, 88, 98, 101 in 122).

• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali. Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 6, 19 in 24).

• Iskalnik vrst. Iz REZA-a, registra ogroženih in zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: https://sirena.arso.gov.

si/REZA/VrstaIskalnik.aspx?id=0&aam=1.

• Checklist of CITES Species. Iz CITES-a. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta:

http://checklist.cites.org/#/en.

• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE1883#.

• Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema.

Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=ZAKO1600.

• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Iz PIR-a, pravno-

informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.

pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386.

• Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7861#.

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu. Iz PIR-a, pravno- informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.

pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4597.

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=URED680.

• Navadna krastača. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 10. 3. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_krasta%C4%8Da.

(14)

Znanstvena kvalifikacija Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Amphibia (dvoživke) Red: Caudata (repati krkoni) Družina: Salamandridae (pupki in močeradi)

Rod: Salamandra Nekaj vrst

Salamandra salamandra (navadni močerad)

Salamandra atra (planinski močerad ali črni močerad)

Navadni močerad

(Salamandra salamandra)

Opomba

Zanj velja podobno kot v opombah pri krastačah. V ujetništvu jih ne gojimo in iz narave ne jemljemo več kot 10 osebkov.

OpisNavadni močerad ali pisani močerad ima črno telo, prekrito z velikimi rumenimi lisami. Zraste od 15 do 28 cm. Rumena barva lis je svarilna barva, s pomočjo katere svari plenilce.

Zimsko mirovanje ima med oktobrom in aprilom. Parjenje poteka spomladi ali poleti. Po 10 mescih samica koti 30–70 ličink v plitvo vodo.

Prehrana

Deževniki, polži in žuželke.

Življenjski prostor

Razširjen je po celem srednjem in južnem delu Evrope, vključno s severozahodom Afrike ter vse do Male Azije in Sirije. Najdemo ga v gričevnatih predelih sredogorja z listnatimi gozdovi in grmovjem v bližini vode (izviri in manjši gozdni potoki). Ker ima rad vlago, je zelo aktiven v deževnem vremenu. Ponavadi ga najdemo pod mahom, drevesnimi koreninami, listjem in kamenjem.

Gojenje

V ujetništvu jih ne gojimo. Zanje pripravimo dovolj velik akvaterarij. Kopni del je sestavljen iz 2/3 površine posode in 1/3 vodnega dela. Kopenski del je sestavljen iz vlažnega predela za biološki vodni filter in suhega dela akvarija. Po potrebi jim menjamo vodo, filter očistimo enkrat mesečno, večkrat tedensko jih poškropimo z destilirano vodo – na steklu ne povzroča nastanka vodnega kamna. Če je vodni del sestavljen samo iz posode za vodo, jim to vodo večkrat tedensko menjamo. Uporabljamo postano vodo ali deževnico.

Posebej pozorni moramo biti, da jim omogočimo enostaven prehod iz vode na kopno. Za podlago kopnega dela lahko uporabimo svež šotni mah in zemljo. Ker se močeradi radi zakopljejo, naj bo podlaga dovolj visoka. Za skrivališče jim damo kakšen kamen, lubje ali veje. V manjši posodi mu ponudimo živo hrano (npr. ličinke mokarjev ali ščurkov).

Hranimo jih do trikrat tedensko. Močeradom zadostuje že sobna temperatura (20 °C–25 °C) in prostor na dnevni svetlobi, kjer ni neposrednega vpada sončnih žarkov. Enkrat na mesec terarij obnovimo. Terarij mora biti dovolj zračen in se mora dobro zapirati. Lahko ima tudi manjšo odprtino, ki

(15)

živalim prepreči pobeg, kadar posegamo v terarij.

Zanimivost

Razlika med močeradom in pupkom: pupki so večinoma manjše živali, ki večji del leta preživijo v vodi. Njihov rep je bočno stisnjen, rep močerada pa je okrogel.

Rokovanje

Podobno kot pri krastači, le da zaradi drugačne oblike telesa ne uporabljamo fiksnega prijema živali. Zaradi izločanja strupa iz strupnih žlez na njihovi koži pri rokovanju upoštevamo, že pri krastači, navedene varnostne ukrepe.

Zakonodaja

• Konvencija CITES: vrsta ni zabeležena.

• Mednarodna sporazumi: Bernska konvencija (priloga 3) – zaščita zavarovanih organizmov in nadzor nad njihovim izkoriščanjem.

• Zakonodaja EU: ni zabeležena.

• Domača zakonodaja: po Uredbi živali (priloga 1A) spada vrsta pod ogrožene in mednarodno varovane vrste živali, ki živijo na območju Republike Slovenije in je za njihovo varstvo (osebkov kot populacij) določen poseben varstveni režim. Vrsta poleg planinskega močerada (Salamandra atra) spada pod potencialno ogrožene, ni pa več predhodno ogrožena.

• Druga zakonodaja: rdeči seznam IUCN jih v prilogi LC (Least Concern) po

ogroženosti vključuje med najmanj ogrožene vrste, za katere je njihovo preživetje, zaradi velike razširjenosti in številčnosti populacij, zunaj nevarnosti.

• PRIDOBITEV ŽIVALI – prijava na Ministrstvo za okolje in prostor,

• PRIKAZOVANJE – dovoljenje od Ministrstva za okolje in prostor,

• GOJITEV – dovoljenje/soglasje,

Praktično delo

• Gozdni turist (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne organizme«)

(16)

Literatura

• Garms. H. in Borm. L. Živalstvo Evrope: priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (str. 261).

• Veenvliet. P. in Kus. V. J. Dvoživke Slovenije: Priročnik za določanje. 2. dopolnjena izd. Grahovo : Zavod Symbiosis, 2008. ISBN 978-961-91109-3-5. (str. 18–19).

• Gregori, J., Martinčič, A., Tarman, K., Urbanc - Berčič, O., Tome, D. in Zupančič, M.

Narava Slovenije, stanje in prespektive. Ljubljana: Društvo ekologov Slovenije, 1996. (str. 262 – 367).

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (str. 76–78).

• Tomažič, I. in Vidic, T. Z igro v čarobni svet narave: Priročnik za naravoslovje v prvem triletju, Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2013. (str. 77, 79, 86, 88, 98, 101 in 122).

• Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila za delo in delovni zvezek, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. (str. 22 in str. 20).

• Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Veselje z znanostjo: drobne živali, Murska Sobota: Pomurska založba, 1995. (str. 6, 19 in 24).

• Iskalnik vrst. Iz REZA-a, registra ogroženih in zavarovanih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: https://sirena.arso.gov.

si/REZA/VrstaIskalnik.aspx?id=0&aam=1.

• Checklist of CITES Species. Iz CITES-a. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta:

http://checklist.cites.org/#/en.

• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE1883#.

• Zakon o ohranjanju narave (ZON). Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema.

Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=ZAKO1600.

• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Iz PIR-a, pravno-

informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.

pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2386.

• Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7861#.

• Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu. Iz PIR-a, pravno- informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.

pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4597.

• Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst. Iz PIR-a, pravno-informacijskega sistema. Pridobljeno 10. 9. 2014 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=URED680.

• Navavadni močerad. Iz Wikipedije, proste enciklopedije. Pridobljeno 17. 3. 2014 s svetovnega spleta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_mo%C4%8Derad.

(17)

Primer dejavnosti: Gozdni prebivalec

Razred: 7.

Predlagano število ur za izvedbo: 5 (3 ure v razredu, 2 uri na terenu)

Cilji:

• Učenci se seznanijo s pravili rokovanja z živimi organizmi.

• Učenci spoznajo življensko okolje navadnega močerada in navadne krastače ter ga znajo upodobiti v ujetništvu – poznavanje glavnih pogojev za dobrobit organizmov.

• Učenci s pomočjo literature, svetovnega spleta ter delno opazovanja spoznajo razvojni krog obeh organizmov in njune vedenske vzorce.

• Učenci znajo našteti predstavnike obeh vrst in jih uvrstiti v sistem.

Ključne besede:

Živali, naravno okolje, življenjski prostor, akvaterarij, gibanje, dvoživke, taksonomija.

Procesna znanja:

Delo z viri, opazovanje, sklepanje, sporočanje, ponavljanje, spoznavanje, reševanje problemov.

Oblike in metode dela:

Frontalna oblika dela (pogovor s pojasnjevanjem, delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje, preverjanje), skupinska oblika dela (terensko delo, delo s teksti, delo z materiali, opazovanje, sodelovanje), individualna oblika dela (delo z materiali, utemeljevanje, opazovanje, ponavljanje preverjanje, vrednotenje).

NAVADNA KRATSAČA (Bufo bufo)

NAVADNI MOČERAD (Salamandra salamandra)

(18)

DEJAVNOST UČITELJ UČENEC

Pregled literature in pravilno rokovanje z živalmi.

Učencem razdeli prvi del učnih listov in dodatno literaturo za reševanje učnih listov. Pouči jih o pravilnem rokovanju z dvoživkami. Nadzira reševanje učnih listov.

S pomočjo literature rešijo učni list.

Pregled prvega dela

delovnih listov. Učitelj preveri rešitve v učnih listih. Učenci popravijo morebitne napačne odgovore.

Navodila za terensko delo. Razloži jim, kaj potrebujejo za naslednjo

uro (terensko delo). Učenci si navodila zapišejo.

Terensko delo –

bližnji gozd s potokom ali mlako.

Razdeli opremo za teren (mreža, transportne posode, lupe) in gredo na pot do določene lokacije. Med postanki se pogovarjajo o različnih gozdnih živalih.

in kje lahko najdejo živali. V primeru, da učenci živali ne bi našli, ima učitelj v šoli že zbrane živali. Najboljši čas za teren je po dežju.

Razmišljajo o tem in se tako pripravljajo na iskalno akcijo omenjenih organizmov.

Iskanje organizmov v dvojicah ali trojicah.

Učitelj omeji čas, prostor. Pri iskanju jih ves čas spremlja in zraven nabira material za opremljanje terarijev. Na koncu iskanja še skupaj ponovijo pravilno rokovanje z dvoživkami.

V dvojicah ali trojicah iščejo organizme. Dva ujeta organizma vzamejo s seboj. Še prej pa z učiteljem ponovijo, kako se pravilno rokuje z dvoživkami.

Pot v šolo in pogovor o pripravi gojišč.

Med postanki nazaj v šolo se pogovarjajo, kako naj opremijo terarija/akvaterarija oz. kakšne pogoje za bivanje potrebujeta organizma.

Sodelujejo pri pogovoru.

Opazovanje ulovljenih organizmov in reševanje drugega delovnega lista (nova ura).

Učitelj s pomočjo učencev sestavi dva terarija/akvaterarija in jim razdeli delovne liste. Delajo po skupinah po pet. Vse potrebno za postavitev dveh terarijev ima pripravljeno že prej.

Pomagajo učitelju in se pripravijo za reševanje delovnih listov. Pričnejo reševati delovne liste.

Analiza odgovorov ter

domača naloga. Pregleda in popravi odgovore. Utrjujejo snov prejšnjih dni.

Skrb za živali in raziskovanje. Poda navodila za vzdrževanje terarijev in raziskovanje. Vsaka skupina učencev je en teden odgovorna za vzdrževanje.

Učenci skrbijo za živali in načrtujejo poskus, s katerim ugotavljajo preference živali do različne vrste

Gozdni prebivalec

^–

potek dejavnosti

(19)

Gozdni prebivalec Učni list

Navadni močerad in navadna krastača sta živali, ki ju uvrščamo med dvoživke. S pomočjo literature rešite spodnje naloge:

1. Preden si pomagate z literaturo napišite, kje menite, da živita močerad in krastača? Mogoče v podobnem okolju? Kakšnem?

2. Opišite njuno življenjsko okolje.

Močerad Krastača

3. Skicirajte razvoj močerada in krastače. Lahko skicirate tudi na drugo stran lista.

(20)

4. Zapišite, kaj imata krastača in močerad v razvoju skupnega. V čem se razlikujeta?

Za močerada in krastačo smo pripravili dva primerna terarija/akvaterarija. Dobro si ju oglejte in odgovorite na naslednja vprašanja:

5. Skicirajte oba terarija/akvaterarija. Na sliki označite, v čem se razlikujeta. Kateri so glavni elementi opreme za vzpostavitev primernih pogojev za živali?

6. V kakšnem okolju smo jih našli v naravi? Je to okolje podobno našemu v terariju? V čem se razlikuje?

7. V naravi se živali same prilagajajo na različne naravne razmere. Ves čas iščejo hrano in se skrivajo pred plenilci. Tam imajo dovolj prostora, hrane ter veliko primernih bivališč. Živali, ki smo jih ujeli, pa so odvisne od nas. Zato jim moramo pripraviti ustrezne bivalne razmere. Načrtujte poskus, s katerim boste preverili, katero vrsto hrane si živali najraje izberejo (cvrčki, mokarji, ščurki, deževniki, polži). Raziskavo izvedite v petih tednih.

DOMAČA NALOGA

Zakaj jih uvrščamo med dvoživke že veste. S pomočjo spleta in druge literature pravilno uvrstiti

navadnega močerada in navadno kratečo v živalski sistem. Poiščite vsaj še dve vrsti iz družine močeradov (Salamandridae) in družine krastač (Bufonidae).

Namig: en predstavnik iz skupine močeradov pri nas živi tudi v planinah. V skupino krastač pa uvrščamo tudi manjšo krastačo z zelenimi lisami, ki prav tako živi v Sloveniji.

(21)

TEMA ENOTA CILJ/KONCEPT 4. (NIT) SILE IN GIBANJA

(SG) PREMIKANJE IN PRE-

VAŽANJE (PP) Učenci znajo ugotoviti podobnosti in razlike med gibanjem nekaterih živali in gibanjem človeka.

VSEBINE: gibanje ljudi in živali ŽIVA BITJA (ŽB) RAZVRŠČANJE ŽIVIH

BITIJ (RŽB) Učenci znajo:

– razvrstiti živa bitja v skupine po skupnih značilnostih, – opredeliti vrsto kot osnovno enoto za razvrščanje in da so glavne skupine živih bitij kraljestva,

– prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,

– razložiti zunanjo zgradbo živali,

– razlikovati med nevretenčarji (polži, školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji (ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci),

– povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

RAST IN RAZVOJ (RR) Učenci znajo:

– razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja, – utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,

– ugotovi, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju.

VSEBINE: nevretenčarji 5. (NIT) ŽIVA BITJA (ŽB) ŽIVA BITJA IZMENJU-

JEJO SNOVI Z OKOLI- CO IN JIH SPREMIN- JAJO (ŽBISOS)

Učenci znajo:

– pojasniti, da vsa živa bitja dihajo,

– dokazati, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljiti pomen vode za življenje,

– pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci,

– po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, – utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI (PVS)

Učenci znajo:

– razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki (organ- skih snovi) ter pojasniti njihov pomen,

– sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete,

– razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi.

VSEBINE: živa bitja so vir hrane; živali si hrano poiščejo;

prehranjevalne verige (proizvajalci, potrošniki, razkrojevalci);

HIŠNI MUREN ali CVRČEK (HM), ARGENTINSKI ŠČUREK

(AŠ), MALI MOKAR (MM) in POZIDNI PRAŠIČEK (PP)

^–

učni načrti

(22)

7. (NAR) ŽIVA NARAVA

(ŽN) ZGRADBA IN DELO-

VANJE ŽIVALI (ZDŽ) Učenci:

– spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali:

enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevre- tenčarje (vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce),

– razumejo povezavo med telesno zgradbo omejenih živalskih skupin in prilagoditvami, povezanimi s premikanjem (oblike okončin, telesne oblike); živali se premikajo predvsem zaradi iskanja hrane, umika pred neugodnimi abiotskimi razmerami, bega pred plenilci in razmnoževanja,

– razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih žival- skih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in meso- jedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane),

– razumejo, da pri živalih izmenjava plinov poteka preko dihalnih površin in to povezujejo z zgradbo ter delovanjem različnih tipov dihal v različnih osredjih (npr. škrge, pljuča, vzdušnice),

– razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to nalogo opravlja transportni sistem, – spoznavajo, da imajo živali dva organska sistema za urav- navanje in usklajevanje delovanja posameznih telesnih delov – hitro delujoči sistem živčevje, počasi delujoči sistem – hor- monski sistem,

– spoznajo, da živali spremembe v okolju zaznavajo z različni- mi čutili in da živčevje usklajuje odziv živali na spremembe, – razumejo, da pri živalih ogrodje sodeluje pri opori, zaščiti in gibanju ter da krčenje mišic premika dele ogrodja in tako omogoča gibanje,

– spoznajo na konkretnih primerih krovne strukture in njihov pomen za organizme v različnih okoljih (npr. hitinjača, kožne tvorbe).

RAZMNOŽEVANJE, RAST IN OSEBNI RAZVOJ ŽIVALI (RROR)

Učenci:

– razumejo osnovne značilnosti nespolnega in spolnega raz- množevanja živali ter prednosti spolnega razmnoževanja živali, – spoznajo na štirih skupinah mnogoceličarjev primere spolnega razmnoževanja s primeri spolnega vedenja,

– razumejo, da pri spolnem razmnoževanju živali spolne celice nastajajo v posebnih spolnih organih in da je združitev ženske in moške spolne celice (oploditev) začetek razvoja novega osebka (zarodka),

– spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrional- ni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih.

(23)

RAZVRŠČANJE ŽIVALI

(RŽ) Učenci:

– spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje živali, – spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla,

– razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev.

PRIMERJAVA ZGRAD- BE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSIS- TEMOV (PZDRE)

Učenci:

- spoznajo, da se število organizmov, ki v ekosistemih živijo, spreminja z letnimi časi, in razumejo razlago za to (na primer primerjava poletja in zime v zmernem podnebju).

8. (BIO) BIOLOGIJA KOT

VEDA (BV) Biologija je nara- voslovna veda, ki proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov ter njihovo medsebojno povezanost. (BV1)

Učenci:

– na konkretnih primerih biološko predznanje umestijo v pod- ročja biologije (zoologija, botanika, ekologija idr.),

– spoznajo metode raziskovanja v biologiji.

RAZISKOVANJE

IN POSKUSI (RP) Znanstveni napredek temelji na zasta- vljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro

načrtovanih raziskav.

(RP1)

Učenci:

– znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načr- tovati preprosto raziskavo (znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtni- co, mikroskop, daljnogled),

– znajo poiskati in uporabljati tiskane in elektronske vire za zbiranje informacij in dokazov za raziskovalni projekt ter kritič- no presoditi njihovo verodostojnost,

– znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti, izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,

– znajo izdelati modele v ustreznem merilu in ustrezno ozna- čene diagrame in skice, ki posredujejo znanstvena spoznanja (npr. model celice, pljuč, srca),

– znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.

9. (BIO) Učenci nadgradijo

znanje sklopa Razis- kovanje in poskusi iz 8. razreda. (RP2)

Učenci:

– samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskave,

– znajo ovrednotiti natančnost meritev in ponovljivost po- skusa,

– razlikujejo med spremenljivimi in kontroliranimi parametri pri poskusu,

– znajo izdelati ustrezen graf za prikaz podatkov in razviti kvan- titativne trditve o odnosih med spremenljivkami,

– razlikujejo med linearnimi in nelinearnimi odnosi med podatki, prikazanimi na grafu.

(24)

EVOLUCIJA (E) Na našem planetu živijo milijoni vrst živali, rastlin, gliv in bakterij. Čeprav se vrste med seboj razlikujejo po videzu, enotnost vsega ži- vega postane očitna ob upoštevanju notranje

zgradbe in podobnosti kemijskih pro- cesov; to enotnost je mogoče pojasniti le s skupnim

evolucijskim izvo- rom. Evolucija je proces, s katerim se je postopno razvila raznovrstnost vrst skozi mnoge genera- cije. (E1)

Učenci:

– spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prila- gajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.

RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV (RO)

Zaradi lažjega opiso- vanja in proučevanja biotske pestrosti posamezne vrste poimenujemo. Na podlagi sorodnosti vrste združujemo v večje skupine, ki jih tudi poimenujemo.

Skupine organizmov uvrstimo v sistem, ki ima hierarhično zgradbo in kaže so- rodnost med organizmi. (RO1)

Učenci:

– spoznajo, da lahko evolucijske odnose med živimi organizmi in njihovimi predniki predstavimo z razvejanim diagramom, – spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v druži- no, red, razred in deblo,

– spoznajo, da razvrščanje organizmov v skladu z njihovimi značilnostmi in sorodnostjo obravnava sistematika,

– spoznajo, da znanost vsako vrsto poimenuje z dvodelnim la- tinskim imenom, ki je bolj stalno in nedvoumno, kot so ljudska imena, ter da je ta način poimenovanja vrst uvedel Carl Linne.

VPLIV ČLOVEKA NA NARAVO IN OKOLJE (VČNO)

Človekove dejavnosti lahko vključujejo tveganje s potencialno škodljivimi učinki na človeka

in naravo. Med tvegane aktivnosti spadajo uporaba naravnih virov in pri- dobivanje surovin, rast mest, spremem- ba uporabe zemljišč in ravnanje z odpad- ki. (VČNO1)

Učenci:

– spoznajo razliko med ekologijo, varstvom narave in okolja, – razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in medna- rodne) področne zakonodaje,

– spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, – razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

*Na mesto krajšave vsebinskega sklopa smo uporabili kratice področja/teme oz. standardov znanja.

Opomba: cilji in vsebine so zaradi boljše preglednosti razdeljeni po razredih v tri sklope od 4. do 9.

razreda. Učitelj glede na razred izbere cilje, ki jih bo podrobneje obravnaval.

(25)

Viri• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika [Elektronski vir]/predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za naravoslovje in tehniko Irena Vodopivec ... [et al.]. – El. knjiga.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje [Elektronski vir]/predmetna Mariza Skvarč ... [et al.].;

avtorji vsebinskega sklopa Živa narava so Barbara Vilhar ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

• UČNI načrt. Program osnovna šola. Biologija [Elektronski vir]/avtorji Barbara Vilhar ... [et al.]; pri

nastajanju učnega načrta so s strokovnim svetovanjem pri posameznih vsebinskih sklopih sodelovali tudi Boris Sket ... [et al.]. – El. knjiga. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011.

(26)

Znanstvena kvalifikacija Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke)

Red: Orthptera (kobilice) Družina: Gyllidae (murni) Rod: Acheta

Vrsti

Acheta domesticus (hišni čriček ali cvrček)

Oecanthus pellucens (vinski čriček)

Hišni muren ali cvrček (Acheta domesticus)

Opomba

Čeprav primarno izhaja iz Južne Amerike in Azije, se nahaja tudi v/ob domovanjih človeka po celem svetu. Ljudje smo ga kot hrano/s hrano za hišne ljubljenčke (kuščarji, gekoni, žabe …) nehote naselili po celem svetu. Zanj smo se odločili zaradi njihove dostopnosti, in ker se nahajajo tudi v našem okolju (srednja Evropa). Zaradi klimatskih razmer zime pri nas ne preživijo - prezimijo lahko le njihova jajčeca.

OpisHišni čriček, rjavkast striček ali cvrček so podobna imena za isto družino predstavnikov teh poljskih murnov (Gryllidae).

Zanje je značilno, da samci pri petju dvignejo krila pod kotom 45 °. Vse vrste uvrščamo med dolgotipalče kobilice (Ensifera), za samce je značilen njihov način oglašanja. Dolgotipalčne kobilice za razliko od kratkotipalčnih drgnejo zgornji krili druga ob drugo, namesto da bi drgnili zadnja stegna ob krila.

Njihovo oglašanje imenujemo stridulacija. Samčki s petjem kličejo samice in tako »označujejo« teritorij. Zvoke dojemajo s pomočjo čutila za sluh, ki je na notranji strani prednjih nog.

Na prednjih nogah čutijo tresljaje, ki se na podoben način kot v človekovem ušesu preko membran prenašajo naprej.

Samčki zrastejo do 18 mm v dolžino. Samičke so do 5 mm večje in imajo na zadku imajo 14 mm dolgo leglico. Niso teritorialne živali in živijo kolonijsko. So organizmi z nestalno telesno temperaturo. Intenzivnost njihovega gibanja in

»petja« je odvisna od temperature okolice.

Njihovo nežno petje je med Kitajci tako priljubljeno, da jih imajo doma kot hišne ljubljenčke. V majhnih skupinah jih v insektarijih držijo blizu spalnic. Azijci jih celo jedo.

Prehrana

So vsejedci. Jedo vse zelene vrste rastlin (tudi travo), od sadja do semen ter suhe ribje hrane in pasjih briketov. V specializiranih trgovinah prodajajo tudi posebno mešanico, ki je posebej pripravljena zanje. Večino vode dobijo iz sveže hrane.

Življenjski prostor

Kot njegov sorodnik poljski muren (Gryllus campestris) se v naravi nahaja na travnatih področjih, vrtovih, ob cestah in tratah. So kar redni prebivalci naselij: zadržujejo se ob hlevih, v stanovanjih in shrambah, pod cestnimi robniki in odtočnimi

(27)

kanali. Živijo v razpokah v tleh, v majhnih komorah, ki jih kopljejo v zemlji, ali pod drugimi predmeti, kot je kamenje ali ploščice. Daljših rovov ne kopljejo. Ponoči se potikajo po hišah in čez dan pa se skrivajo v zidnih razpokah. Najdemo jih tam kjer je dovolj hrane in skrivališč. Ker imajo radi višje temperature, so najbolj aktivni v času poletja in jeseni. Ponavadi jih prej slišimo kot vidimo.

Gojenje

Posodo, v kateri gojimo žuželke, imenujemo insektarij. Lahko je plastična ali steklena z mrežastim pokrovom (z luknjami premera 0,5 mm). Posoda velikosti 50 x 25 x 30 cm je dovolj velika za 500 osebkov. Zaradi večje zračnosti je priporočljivo, da ima posoda gosto mrežo še ob straneh pri dnu. Za suho podlago v posodi uporabimo šotni mah, zemljo, vermikulit ali samo časopisni papir. Tako pripravljeno suho in čisto okolje jim najbolj ustreza. Ker samičke odlagajo jajčeca v vlažno zemljo ali pesek, jim to damo v posebej nizko posodico. Primerne so že plastične posodice za sladoled. Skrivališča zanje so lahko iz naravnih (korenine ali kamni) ali umetnih (jajčniki ali kartonske rolice) materialov. Najbolje se obnesejo pokončno postavljeni jajčniki. Lažje jih ulovimo s pomočjo drobnih kartonskih rolic, iz katerih rcvrčke lahko stresemo v manjšo posodo.

Gojenje je srednje težkavno, saj je potrebna vsakodnevna oskrba gojišča in prava stopnja vlažnosti. Podnevi imajo radi temperature med 22 °C–33 °C, ponoči pa med 18 °C in 22 °C. Idealna temperatura za gojenje je 27 °C. Posodo jim ogrevamo s šibko infrardečo ali navadno žarnico, ki greje točkovno (le na enem mestu insektarija) in na tem mestu ne preseže temperature 30 °C.

Ker mladi cvrčki potrebujejo višjo vlažnost kot odrasli, jim to zagotavljamo z vsakodnevnim pršenjem, menjavo svežega sadja in zelenjave ter z zalivanjem zemlje za odlaganje jajčec. Iz narobe obrnjene posodice, zamašene z vato in zaprto s pokrovom, jim lahko naredimo pasivni napajalnik. Za pravilen razvoj ličink kot odraslih osebkov je potrebna vlažnost, ki naj bi bila med 50 %–80 % (ličinke potrebujejo rahlo višjo).

V primernih pogojih in pravilni prehrani lahko živijo do 12 tednov. Samička z leglico v vlažno zemljo izleže od 200 do 300 jajčec (velikosti 2 mm). Pri temperaturi 20 °C se v 21 dneh izležejo ličinke, ki so podobne samcem in so brez kril. Odrastejo v 4–6 tednih.

Višja kot je temperatura, hitrejši je njihov razvoj.

Zanimivost

Čeprav so ličinke cvrčkov majhne, so dobri skakalci in z lahkoto skočijo do 30 cm visoko.

Rokovanje

Ker radi skačejo in so zelo hitri, rokovanje odsvetujemo. Če je že potrebno, jih lahko nežno zgrabimo s prsti za zgornji del telesa (za oprsje, ne za glavo). Opazujemo jih s pomočjo lupe skozi petrijevko ali dovolj visoko in ozko čašo.

Zakonodaja

• Mednarodni sporazumi: ni podatkov.

(28)

• PRIDOBITEV ŽIVALI – ni točnih podatkov,

• PRIKAZOVANJE – ni podatkov,

• GOJITEV – dovoljenje/soglasje ni potrebno, prav tako ni potrebna presoja tveganja za naravo,

Praktično delo

• Sam svoj virtuoz (glej prilogo D »Navodila za učitelje in delovni listi za posamezne organizme«)

• Kobilica (Strgar, J. in Vrščaj, D.: Organizmi v naravi in umetnem okolju: Navodila za delo in delovni zvezek, str. 10 in str. 8)

• Naredi lovno jamico (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 4)

• Raziskuj drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 5)

• Raziskovanje bivališč (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 6)

• Kaj je drobnim živalim bolj všeč? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 7)

• Žuželke in ti (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 8)

• Ali so tvoje drobne živali žuželke? (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 9)

• Preobrazba drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 10)

• Plenilci drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 24)

• Uredi opazovalnico drobnih živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 27)

• Oblikuj večnadstropen dom za drobne živali (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.:

Drobne živali, str. 37)

• Naredi travnik z drobnimi živalmi (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str. 38)

• Knjiga drobnih obiskovalcev (Harlow, D., Morgan, G. in Vrščaj, D.: Drobne živali, str.

38) Literatura

• Garms. H. in Borm L. Živalstvo Evrope: Priročnik za določanje živalskih vrst.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 1981. (str. 355).

• Mršić, N. Živali naših tal: Uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s

splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. (str.

260 in 261).

• Ocepek, R. Biološko in laboratorijsko in terensko delo 2. 2. izd. Ljubljana: Državna