UREJANJE A L K O H O L I Z M A V OKVIRU CENTRA ZA SOCIALNO DELO
U V O D
Tisti, ki smo zaposleni na centrih za socialno delo, se težko izognemo stikom z alkoholiki oziroma s posledicami, ki jih alkoholizem prinaša zasvoje- nim, njihovim bližnjim, sodelavcem in prijateljem.
Če upoštevamo vsaj tri pripadajoče generacije vsa- kega človeka, nam to omogoči d o k a j dober vpo- gled v korenine njegovih težav. S tega vidika lahko ocenimo, da je med uporabniki storitev socialnih služb do sedemdeset odstotkov ljudi, ki so jih doletele razmere nefunkcionalnih alkoholičnih družin.
Alkoholizem p o m e n i za našo državo pravo epidemijo, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je z alkoholom zasvojenih približno 2 0 0 . 0 0 0 ljudi. Ob zasvojenih običajno trpijo v povprečju še vsaj trije družinski člani. Skupna vsota prinaša prav zastra- šujočo številko 8 0 0 . 0 0 0 ogroženih zaradi alko- holizma.
Za zdravljenje oziroma urejanje se zanima do desetina teh ljudi oziroma njihovih svojcev, a tudi med njimi vsi ne najdejo poti v abstinenco in ure- jeno življenje. D o osipa pride že ob prvih infor- mativno-spodbujevalnih srečanjih, v začetnih fa- zah zdravljenja ali urejanja, veliko pa jih klone tudi po že končanem zdravljenju. Ob tako velikem problemu je p o m e m b n o , da imajo zainteresirani ljudje v stiski možnost poiskati pot iz alkoholizma.
Naloga družbe in stroke je, da p o n u d i čim več možnosti za reševanje, ki bi ustrezale čim večjemu številu ljudi. Ena od takih se je v zadnjih dveh desetletjih razvila tudi pri centru za socialno delo Koper in je trenutno v fazi p r e h o d a v društvo za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose
»Viharnik«.
ZA D E L O Z A L K O H O L I K I IN NJIHOVIMI D R U Ž I N A M I IE N U I N A D O D A T N A I Z O B R A Z B A
Delo z alkoholiki ali drugimi zasvojenci sodi med
»manj iskana« dela, tako v psihiatriji kot tudi v stroki socialnega dela. Velikokrat dobimo občutek, da si ga ljudje p o d a j a j o iz rok v roke kot vroč kostanj. Skoraj praviloma ga prevzemajo tisti, ki se na novo zaposlujejo, ali pa ostaja tistim, ki ni- majo druge izbire. Tudi sam sem se na začetku poklicne poti znašel na tem področju zgolj slučaj- no in predvsem iz ekonomske nuje, saj je bilo tre- ba za preživetje delati karkoli. Prvi problem, s katerim sem se soočil, je bilo prešibko znanje za resno delo s tako kompleksno problematiko, kot jo prinaša alkoholizem. Do znanja je bilo mogoče priti s študijem ustrezne literature, ob mentorskem delu z izkušenimi terapevti v klubih, s praktičnim usposabljanjem, formalnimi oblikami izobraževa- nja in samostojnim praktičnim delom. Izkušnje, ki sem si jih pridobil na Škofljici, v KZA Vodovod- ni stolp in Sava iz Kranja, v KZA Piran in Koper in v PB Idrija, so bile različne, a poučne. Bolj so me zaznamovale tiste negativne, z recidivi. V teh oblikah dela sem težje videl pozitivne učinke.
V letu 1985 sem na centru za'socialno delo Koper prevzel to področje dela in po intenzivnem usposabljanju v dveh terapevtskih skupinah in klubih terapevtske skupnosti Janeza Ruglja in v petsemestrskem delu v tretji didaktični skupini pri društvu terapevtov za alkoholizem s 1. 9. 1987 začel razvijati program urejanja alkoholičnih dru- žin, ob delu, v d o m a č e m okolju in brez hospitali- zacije. Za tako obliko dela sem se odločil tudi zaradi stiske marsikaterega človeka, ki se je želel zdraviti, a mu je bil odhod v psihiatrično bolnico nepremagljiva ovira. Če ima človek na voljo le eno možnost, pa še ta je neustrezna, je rešitev pro- blema zelo oddaljena ali skoraj nemogoča.
V terapevtsko delo, ki ga vodiva s k u p a j z Branko Knific, sva vnesla veliko novih spoznanj.
REFLEKSIJE IZ PRAKSE kar je dvignilo kvaliteto dela z ljudmi, ki so želeli
in iskali rešitev.
Bistvene novosti so bile:
• i n f o r m a t i v n o - s p o d b u j e v a l n i razgovori s p o n u j e n o ustrezno literaturo, ki je omogočala avtodiagnozo
• porazdelitev vlog, ki so omogočile reševanje, s tem da je meni ostala vloga informatorja-spod- bujevalca in terapevta v programu urejanja, ne pa rešitelja ali preganjalca alkoholikov
• možnost izbire vsaj med dvema sistemoma zdravljenja
• takojšnja vključitev, brez čakalne dobe, v proces urejanja ob delu, brez bolniškega staleža in v krogu družine
• razvijanje programov samopomoči pri starih ljudeh
• razvijanje modela akcijske preventive pri mladih iz alkoholičnih ali kako drugače ogroženih družin.
UREJANJE A L K O H O L I K O V IN D R U G I H LIUDI V STISKI
Program je modificirana oblika socialno-andrago- ške metode zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi v stiski, katere avtor je Janez Rugelj. Začetki pro- grama segajo v prve mesece leta 1987, ko je po- tekal še v zdravstvenem domu Lucija in so se vanj vključevali tako zdravljenci iz psihiatrične bolnice Idrija kot tudi tisti brez hospitalizacije. Ima neka- tere specifičnosti, ki so značilne samo za nas in o katerih bom pisal v nadaljevanju. Po skoraj pet- najstih letih dela je v Kopru trdno zasidran in po- kriva potrebe obalnih občin. Je zelo zahteven za alkoholike in njihove svojce pa tudi za terapevte.
Prav zaradi tega je tudi nadpovprečno uspešen.
Osnovni program traja tri leta, nato pa se delo nadaljuje v okviru terapevtske skupnosti, in sicer v prijateljskih skupinah.
Delo je organizirano v teh oblikah:
• terapevtska skupina »Skala«,
• klub zdravljenih alkoholikov »Jalovec«,
• prijateljske skupine »Korenine«, »Bor«,
»Soča« in »Stol«,
• tekaška skupina »Viharnik«,
• medgeneracijska skupnost »Sožitje«,
• ženska skupina »Mavrica«.
Zavzeto, vztrajno in dolgoročno naravnano delo poleg abstinence od alkohola, tobaka in dru- gih opojnih substanc omogoča, da udeleženci
postanejo ljubitelji narave in gora, vztrajni tekači, zgledni bralci dobre literature, dobri starši in part- nerji, usmerjeni v negovanje kvalitetnih partner- skih odnosov, in prostovoljci pri delu s starimi ljudmi.
Dolžnosti udeležencev programa so:
• opustiti pitje alkoholnih pijač, kajenje in jemanje pomirjeval,
• napisati poglobljen avtoanalitični življenje- pis,
• tri mesece pisati dnevnik, nato tednike, utrin- ke o prebranih knjigah, s planinskih p o h o d o v in sestankov terapevtske skupnosti,
• prebrati vsaj dve knjigi mesečno in o njih napisati utrinke,
• biti aktiven na sestankih terapevtske sku- pine, kluba in terapevtske skupnosti,
• p o d r o b n o preštudirati bilten terapevtske skupnosti in napisati utrinke o njem,
• redno sodelovati v tekaški šoli,
• udeleževati se mesečnih planinskih pohodov in večdnevnega poletnega planinskega tabora,
• udeleževati se mesečnih preizkusov tekaških zmogljivosti in organiziranih tekaških prireditev,
• sodelovati v medgeneracijski skupnosti »So- žitje«,
• sodelovati pri delu ženske skupine »Mav- rica«,
• udeleževati se predstavitev programa stro- kovni in širši javnosti.
N O V O S T I V STROKI S O C I A L N E G A D E L A
Stroka socialnega dela ima med ljudmi prej zame- gljeno in prej negativno kot pozitivno p o d o b o , saj je v močni povezavi z uporabniki, revnimi, nevarnimi, starimi, zasvojenimi ..., ki v javnosti niso vedno najbolj priljubljeni. Podcenjenost so- cialnega dela je povezana s feminizacijo tega po- klica, pa tudi z d o k a j pičlimi rezultati in pomanj- kljivimi pozitivnimi povratnimi informacijami o uspešnosti opravljenega dela. Model socialne alko- hologije z naslovom »Urejanje alkoholikov in dru- gih ljudi v stiski« je po svoje novost v stroki social- nega dela. Svoje mesto si je izboril p o s t o p o m a , z vztrajnim in zahtevnim delom in uspešnimi rezul- tati. V modificirano obliko socialno-andragoške metode dela z alkoholiki smo z leti vpeljali tudi nekaj novitet, ki so obogatile stroko in dvignile kvaliteto življenja tistih, ki v programu rešujejo
UREIANIE A L K O H O L I Z M A V OKVIRU CENTRA ZA S O C I A L N O DELO svoj p r o b l e m . M e d n j e sodijo zlasti:
• organizirana tekaška šola, preizkusi tekaških z m o g l j i v o s t i , t e k a š k i p r a z n i k i in t e k a š k e pri- reditve,
• povezava med stanovalci d o m a upokojencev v Izoli in d r u ž i n a m i iz p r o g r a m a u r e j a n j a v med- generacijsko s k u p n o s t »Sožitje«,
• p r i j a t e l j s k e s k u p i n e » K o r e n i n e « , »Bor«,
»Soča« in »Stol« kot nadaljevanje rehabilitacije p o triletnem o s n o v n e m p r o g r a m u u r e j a n j a .
C e n t e r za socialno delo K o p e r , d r u š t v o za zdravo življenje »Viharnik« in stroka socialnega dela se z opisanim m o d e l o m dela z zasvojenimi uvrščajo m e d ustvarjalce novih možnosti za reše- vanje ljudi v stiski.
O S E B N O D O Ž I V L J A N J E D E L A
iz tako rekoč zavrženih ljudi izkleše občutljive starše in p a r t n e r j e , v z o r n e delavce in d o b r e prija- telje. Prav tako kot sem vesel vsakega n a p r e d k a ljudi, ki se r e s n o trudijo, me še v e d n o globoko p r i z a d e n e j o n e u s p e h i tistih, ki ne n a j d e j o dovolj moči za dvig v kvalitetnejše življenje. Svoje življe- nje sem prilagodil delu z alkoholiki in njihovimi d r u ž i n a m i . Pomeni mi zelo veliko. Vanj sem v d o s e d a n j i h delovnih letih vložil veliko p r o s t e g a časa, popoldnevov, večerov, vikendov, d o p u s t a . N o b e n a cena p a ni prevelika, če vem, da se je v teh p e t n a j s t i h letih v n a š e m p r o g r a m u rešilo p r e k 70 alkohohkov in njihovih p a r t n e r j e v ter da o b njih srečno živi vsaj tolikšno število njihovih otrok.
Čeprav sem se za to delo odločal težko, ga kljub številnim m o ž n i m r a z o č a r a n j e m ne bi zame- njal za nič na svetu.
Izkušnje kažejo, da je za alkoholika ali njegovega p a r t n e r j a odločilnega p o m e n a , da ob prvih kon- taktih v smeri reševanja alkoholizma naleti na člo- veka, ki to p o d r o č j e d o b r o p o z n a . Le pravilna in p r a v o č a s n a informacija o m o ž n o s t i h rešitve, ki vključuje tudi avtodiagnozo, navdaja z u p a n j e m v u s p e h . Pri vsaki učinkoviti terapiji n a j bi imel svetovalec določen vpliv na človeka, ki se n a n j o b r a č a p o p o m o č . Toda ta vpliv je m o g o č le, če tudi človek v stiski lahko vpliva na tistega, pri k a t e r e m išče p o m o č . Težko je n a m r e č na koga vplivati, če sam nisi dovzeten za vpliv. Svetovalec se m o r a tudi sam soočiti z nalogo, ki jo želi po- staviti človeku v stiski. V vsakem p r i m e r u pa m o r a zadovoljiti lastne zahteve, če želi, da bo vpliv na svetovanca pravilen. Besede niso dovolj; ne obsta- ja n o b e n a zvijača, s k a t e r o bi se za dlje časa izo- gnili t e m u pravilu. K d o lahko p o u č u j e d r u g e , če sam ni p o u č e n ?
Sam sem se teh dejstev k r e p k o zavedel šele v času intenzivnega u s p o s a b l j a n j a z« delo z ljudmi v stiski. Vedel sem, da lahko s a m o z o s e b n o s t j o , z n a n j e m in zgledom p o m a g a m l j u d e m v stiski. Z njimi sem p r e k različnih dejavnosti v tesnih pove- zavah. Navdušujejo m e njihovi neverjetni napred- ki in dvigi. Zavzeto in dolgoročno n a r a v n a n o delo
SKLEP
Alkoholizem je bolezenski s i n d r o m številnih mo- t e n j in težav, ki so p o v e z a n e s pitjem alkoholnih pijač. U r a d n o je sicer d e k l a r i r a n kot bolezen in kot tak v pristojnosti medicinske stroke. Del pos- topkov, ki so vezani na reševanje organskih in fizičnih zapletov, je gotovo p r i m a r n a naloga me- dicine in zdravstva. Ko p a se ti procesi sanirajo, izrazito stopi v ospredje tako imenovano spremin- janje n e u s t r e z n e g a življenjskega sloga (posamez- nika, o b e h p a r t n e r j e v in vse d r u ž i n e ) , kar lahko p o i m e n u j e m o socialno u r e j a n j e alkoholizma. Te- m u d o l g o t r a j n e m u procesu je n a m e n j e n p r o g r a m
»Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski« pri c e n t r u za socialno delo K o p e r in pri društvu za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose »Vi- harnik«. V n j e m so našli svoje mesto tisti alkoho- liki in njihovi svojci, ki bi bili sicer v tradicionalnih p r o g r a m i h , ki jih p o n u j a zdravstvo, p r e m a l o iz- zvani in p o izkušnjah s o d e č za v e d n o izgubljeni.
P r o g r a m je za ljudi iz obalnih občin velika prido- bitev in dviga ugled tako aktivnim u d e l e ž e n c e m kot tudi stroki socialnega dela, ki si s p o d o b n i m i p r o g r a m i na nevsiljiv način utira p o t m e d ljudi.
Tone Kladnik
